DVE PREDSEDSTVI O MLADINSKEM PROSTOVOUNEM DELU
Zanimive so specializirane brigade
Leto je naokrog in kljub snežinkam, ki nas sem in tja še presenetijo, se vse bolj bliža poletje, z njimi pa tudi letošnje mladinske delovne akcije. Da bodo v okviru naše OK ZSMS odšle na deio tri brigade, nekaj brigadirjev pa tudi v bratsko brigadp Edvard Kardelj-Bevc, ste že lahko prebrali v eni izmed zadnjih številk glasila Dogovori. Zato danes nekaj več o skupni seji predsedstva OK SZDL in predsedstva OK ZSMS, ki je bila 11. aprila.
V zadnjem letu, ko so vprašanja prostovoljnega dela obrav-navali različni organi tako v občini kot v mestu in republiki, smo dosegli določen napredek pri sami organizaciji akcij. V razpravi na skupni seji so nekajkrat povedali, da je sedanje akcije prehitel čas. Koncept akcij in način njihovega izvajanja je zastarel, kar pa ne velja tudi za prostovoljno delo kot tako. Privlačnost akcijmora biti v njihovem osnovnern namenu -torej v delu, ki ga mladi opravljajo in za katerega morajo biti motivirani. Zato tudi ne bi bilo prav, da bi udeležbo na akcijah dodatno stimulirali s tem, da bi imeli udeleženci na primer večjo možnost za zaposlitev.
Še vnaprej mora iti razvoj v smeri specializiranih brigad, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot najuspešnejše, obe-nem pa so prav specializrane brigade tiste, ki omogočajo delo, ki temelji na znanju mladih in ne zgolj na njihovi fizični moči. Pri iskanju novih oblik prostovoljnega dela se je potrebno tesneje povezati z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, ki naj akcije vklju-čijo v svoje srednejročne programe. Tako bi mladi v Ljubljani lahko sodelovali pri gradnji stadiona, ureditvi parka Tivoli in na drugih objektih splošnega družbenega pomena. Akcije bi tako lahko tudi organizirali vse leto in ne samo med počitni-cami, pač pa - denimo - ob koncu tedna.
V razpravi je bilo večkrat omenjeno tudi vprašanje nezapo-slenih, ki bi jih morali v brigade vključevati v večjem številu (na ta način bi morda lahko deiali tudi prek celega leta), obenem pa bi jim tudi omogočili dokogčanje osnovne ozi-roma srednje izobrazbe.
Predlogov se je torej nabralo kar nekaj, na nas pa je, da jih začnemo uresničevati, če želimo, da bo prostovoljno delo, pa ne samo mladinsko, v prihodnje eden izmed dejavnikov našega razvoja.                   .                                       Miša Vidic