Izhaja v Trstu
,s«» sabo' o ODOlndae.
Rokopisi se ne vra-®J°- Nfefrankovana pisma se ne sprejemajo.
frtiiištvo in upravništvo
^ del Lavatoio $t. I, |.
tELEPON 18-67.
Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu.
4	' "k
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
N a r o č n i n a za celo . leto K -4-—; za pol I leta in za četrt leta razmerno.
%__________________1
I. redni občni zbor J. D. 0“
Burno pozdravljen je tov. prede. drs V ^a n (111 otvoril I. redni občni zbor j 'D. O* Dvorana nabita do zadnjega ker-,! ,! I h\ J- Mandič davši izraza svojemu ’68el)u na toliki udeležbi, je podelil besedo ' tajniku, tov. V. Engelmanu, da P^cta svoje poročilo.
Tajnikovo poročilo 2a !• upravno leto N. D. O. z zaključkom dne 31. avg. 1908.
Dragi tovariši1!
q ^a dan pred ustanovitvijo naše N. D. i j zapisa'a je „Edinost“ tale 'pomembeni J**: »Jutri Stopa v -življenje plod In'i a’ P°*rtvovalnega in nesebičnega dela. , to delo, iz naroda za narod, naj rodi j na8at.eSa sadu, naj nam dhrani krepko r°dno jR gospodarstveno zdravo delav-j Dp°' I'® so naše 'želje, to so 'želje vseh j jej8, 1 b»ro*lnjakov in to bi morale biti j v®oh prav,h Slovencev in Jugoslova-• T»ko in sličoo na* je pozdravljalo ^ naklonjeno časopisje — a nasprotniki ] Zao da je »Mo tudi ntkaj naših kivnih atov. prorokovali so nam smrt v nekaj ^cifo. a ta tako za/čljena smrt ni na-vtopila, v veselje naših prijateljev in zago-j^niltov in ra jezo naših nas jrotnikov. N. [ v.’. D. je rascvitala, se povzdignila in raz j ,ri a tako, da je s -svojim lastnim napre-ovanjem itekcua enega leta prepričala in
0	azala potrebnost inje vstanovitve.
1	* lahkim srosm in vedrim čelom stopa nes pred Vas odbor, da Vam p loži svoj ra«um. Kar je bilo v naših skromnih beeh in Ikar nam je dopuščal naš prosti 88 88,10 storili, delovanje sodite pa 'Vi.
^(.fl Dbčm zbor -se je vršil dne 18. avgusta v '• tem občnem zboru izvoljeni odri r Se je konstituiral pod predsedstvom • Mattdič, a takole::
v. I- podpredsednik: Ivan Jaklič, II. podtoni e<^u*k: Anton Kodelja, II. tajnik moja a*enkost, II. ttajnik: ilvan Treven. iBla-b Jbik Drag. Trošt, ostali kot odborniki, jv, Odbor ,16 omel v;t m »pravnem letu fednah sej.'Pri teh se je dbravnavalo 8 kar 'navajam vspoda..
S ta n o v a n j e :
st*	'®- s’ i® začasno obdržala isto
Oj/lovanje, kaiero je imel pripravljalni dn °j ^er ie Pa -število udov rastlo od e do dne, prisiljen je bil odbor poiskati stanovanje, katero bi bilo častno veliki i ^an*2aoiji iu bi ustrezalo /zahtevam.onih .toticij, katere je imel odbor ^ da jih <v primernem >času izvrši.
j, katere je imel odbor pred jih iv primernem času izvrši, uli • ^ato s™10 najeI* vehku stanovanje v AC! ^“^toi« -št. 1., katero vsi poznate. 'Soh 8* I®801«'tu dvorano, čitalniško sobo, ter° Za prarvovarstveni urad in stdnico tr KStanovanje slugb vendar bo v kratkem Sv ?a misliti na /zopetno razširjenje. V 80 tega je storil odbor vse korake, da
nam eventuelno razširjanje naših prostorov ne bode delalo nikakih preglavic m žrtev.
V	novem stanovanju otvorila se je takoj
čitalnica,
■katera se naši člani, kar moram z velikim veseljem konstatirati, poslužujejo zelo pridno. Redkokdaj. prideš v, 'čitalnico, da ne bi našel več pridnih čitaleljev, posebno pa je okupirana v večomih urah 'tako, da si moraš iskati prostora. To je pa umevno, ker ima vsak na razpolago vse slovenske časopise, nekaj češ kili in Irrvatskih, lokalne bške in več nemških. Dovolite mi pa tu opazko. Čul sem včasih kritike, da ni prav od odbora, ako se 'trpe v naši čitalnici listi naših nasprotnikov. 'Odbor pa ni bil tega mnenja in tto iz sledečih razlogov : Naši člani niso otroci, ampak zreli mo^je, ki samostojno mislijo. Ako 'bodo tedai či-tali nam nasprotne liste, ne bodo se nam izneverili, pač .pa, 'ker poznajo naše razmere, izprevideli bodo krivico, ki se nam dela v narodnem ali pblitičnem oziru. Ne za enostransko, ampak za vsestransko iz -brazbo skrbi N. D. O. Napade pa, ki prihajajo od naših nasprotnikov, bomo že po . potrebi odbijaili ali odbor ali posamezniki.
{Jdbor "i !le /želi, da bi naši člani čimbolj posečalli našo čitalnico, katero bode odbor drage vdlje -še bdlj povečal z novimi i listi, ako bodo 'člani to zahtevali in nam razmere -dopuščale.
V	razvedrilo in pouk je N. D. O. ustanovila tudi
k n j i ž mi c o.
Ta šteje sedaj 307 k>jig. Izmed teh se nam je od raznih rodoljubov skoro polovico podarilo, za kar izrekam vsem še enkrat iskreno zahvalo.' Ostale so se nakupile. Veliko stroškov pa je bilo z vezavo. Kako pridno so se je člani posluževali naj tu podam nekatere podatke: Izposodilo se je 45.7 .članom 1210 krat. Za početek pač ilepo število, posebno radi tega, ker pogostokrat nismo mogli izposoditi zahtevanih knjig, ki niso še bile vezane.
Knjižnico -so vodili razni tov. odborniki.
V	prihodnjem upravnem letu se bode 'knjižnica /zopet primerno razširila, ker je •odbor sk enil,.da dovoli za to primerno svoto.
Nadaljno poročilo tajnika sledi.
miagajiiikovo poročilo.
»Račun M. D. O. za upravno leto od l. sept. 1907. do konca avgusta 1908.
D'O HO.DKI:
Redni dohodki . . .
Predavanja ....
W esellice .........
Darila za zastavo .
I Raznovrstna darila .
Prispevki podružnic .
Razni .dohodki .... ji2 hranilnice vzeto .
-Skupaj
16.187.60 259.10 2 440.47 245.82 256.50 246.61 257.— 2.290 —
22.183.10
P •© CD IL J S T .E K.
Vladarji ozračja.
Po raznih virih spisal. I I. .V.
sin ^rata Stefan 'in d ožel' Montgoliier, | sta°Va tovarn^a papirja vAnnonay, izumila Jja] te<Ia) v osemdesetih let h 18 stoletja jj88 zopet popcilnoma samostojno. IL. .j* jun'ja »pustila sta pred očmi ne-. Ve].’8 gledalcev v svoji rodni vasi v zrak 2*. papirnat -balon, napolnjen razgretim 3Qo 001 ^ 86 P08|PeI do približoe višine bur m.etrov- Ogromno presenečenje in rsz v Jenje .le radi rtega zavladalo ne samo vij- ranci i> marveč po .celem tedanjem ci-brat'raneS ,svetu- Akademija je pozvala p0 .a v Bariz, kjer sta nadaljevala svoje sv-tr, U*Se ,z P*at°enim halonopi. ©ne 19., S ista 1. 1783 'spustili ao z balonom prvič ,
za ijposkušnjo v pletenem košu žive živali, in sicer koštruna, raco in petelina. 21. novembra 1783 pa so si upali prv č ljudje dvigniti se v zrak z balonom napolnjenim -z razgretim zrakom. iPrva, ki sta se pov-spela v kraljestvo zraka, sta bila Philatre de :Rozier in markyz d’Arlandes. Kralj Ludvik XVL se je spočetka temu upiral ter hotel, da se za prvo poskušnjo spusti dva v siurt obsojena zločinca kateritna bi se potem podelilo milost. No, na zadnje seje vendar le udsL Po 25 minutah so se prvi ,zrakoplovci srečno izkrcali. Tod* p'ovbe v t. z. „montgolfierih“ so bile na Francoz-,kem vže 1. L784 prepovedane radi neštetih nesreč, ki so se z njuni pripetile.
A vže je bil storjen zopet korak naprej. E zik Charles je izdelal svilen balon, katerega je napolnil vodikom in se je njim dvignil z vrta v Tuileriiak 1. decembra 1* iL783. Po tričetrturni plovbi je zasidral .pri Nesle, potem ko je preletel razdaljo
STROŠKI:
Vpravni stroški................. 2.597.99
Stroški za urad................. 2.162.88
Plača uradnikom................. 2.543.40
Izobraževalna sredstva (čitalnica, knjižnica, predavanja) in agi-
tatorični Stroški............ 1.803.62
Podpore (izredne) .....	902.60
Ves lice ....................... 2.212.17
Društveno glasilo................. 283.10
Inventar........................ 1.077.92
Zastava........................... 250.44
Razni stroški..................... 159.87
V hranilnici vlrženo ....	6.080.25
Ootovne v blagajni dne 31.
VIII. 1908 .................. '2.108.86
Skupaj 22.183.10
Račun rednega podpornega zaklada N. D. O. za dobo od 1. julija do konca
avgusta 1908.
DOHODKI:
Dohodki veselic............ 1.587.98
Podporaina................... 357.70
Darila.................... 45.—
Iz hranilnice vzeto.......... 180.44
Skupaj	2.177.12
STROŠKI: V
*).‘ Članom izplačane podpore .	24.—
Stroški veselic.............. 574.42
V hranilnici vloženo ....	1.519.30
Gotovine v blagajni dne 31. avgusta 1908................ 59,40
Skupaj 2.177.12
Izkaz premoženja N. D. O. — Stanje
dne 31. avgusta 1908.
DOHODKI:
V Trgovski obrtni zadrugi z obrestmi do konca decembra
1907	............. 3.790.25
Vrednost inventarja ....	1.077.92
Knjižnica............... 437.—
Conto „Narodnega	Delavca" .	233.27
Stanje blagajne dne 31. avgusta
1908	.............. 2.10886
Skupaj	7.647.30
STROŠKI:
Odpis na inventarju 10% . .	107.79
Odpis na knjižnici	10% • • •	43.70
Premoženje dne 31. avgusta
1908.............. 7.495.81
Skupaj	7.647.30
*) Glasom pravil rednega podpornega zaklada, ki se je vstano?il 1. jubja t. 1. so se retine podpore pričele izplačati še le z dnem 1. septembra 1908.
Govor dr. J. Mandiča
Častiti tovariši. Čuli ste tajnikovo in blagajnikovo poročilo! S hvale vredno enodušnostjo in odobravanjem sta ju vzeli na znanje. Če se ne motim, bi imelo vaše odobravanje izzveneti v zaupnico odboru, ki je tekom I. društvenega leta z vsemi svojimi močmi nastojal, da izvede postavljeni si program.	•
devetih milj. Vodikov balon je bil neizmeren napredek in od teianjega časa rabi se ga tlo danes in le radi štedlivosti na-poluujejo se včasih baloni cenejšim svetilnim plinom. Leta 1785 sta Blanchard in dr. Jefferies preletela morje in sicer kanal La Manche z angleške strani v Francijo. Leta 1803 dvignila sta se R/bertson in Chotse v Hamburku prvič v znatne višina in dosegla konečno višavo 7170 metrov. Najvišje sta so dvignila dva Angleža, Clashen in Cosevvell, prišla sta v približne višine kakih 10.000 metrov, toda zgubila sta zavesr. Zadnja višina, katero sta merila je bila 8830 metrov. Neštete in neprecenljive so zasluge, ki jih je zrakoplovstvo izkazalo vedi in znanpsti, neštete so pa tudi človeške žrtve, ki jih je zrakoplovstvo zahtevalo. Čim bolj so se praktičui detajli balonov spopolnjevali, tem bolj se je tudi mislilo na možnost njih krmiljenja. Vršili so se vsestranski poskusi a dolgo časa brez
Častiti navzoči! Naj se sodi naše delo kakor se hoče. Eao nam giorate pri-cnati, in tega ne bo oporekal nihče, da smo zastavili v«e svoje moči v to, da se z resnim delom oddolžimo zaupanju, ki ste nam ga ob vsaki priliki izkazali.
Ko se je ustanovila „N. D. 0.“, nastal je huronski krik v vrstah naših nasprotnikov. Da označijo na drastičen način velikansko nalogo in s to spojemi riziko, ki smo ju z ustanovitvijo „N. D. 0.“ prevzel', a menda nič manje v želji, da bi nas spravili ob potrebni pogum, so na ves glas prorokovali, da v 6 mesecih ne bo ne duha ne sluha o „N. D, 0.“. Zdi se mi potrebno, da to povdarim. Nasprotniki so bili prepričani, da se naša ,,N. D. O", ne bo vzdržala 6 mesecev. Velikanske težave in neugodne narodnostne razmere, pomanjkanje vsake opore iz zunaj, vse to se je zdelo, da bo dalo prav našim nasprotnikom, Le na ta način se da razumeti nezaupnost, ki se je večkrat pokazala celo v nam ne nasprotujočih krogih. Toda naša „N. D. 0.“ je nevstrašeno korakala naprej, Vsaka nova težava nas je krepčala, vsa nasprotstva in obrekovanja so nam služila le v vspodbujo. Svesti si, da služimo dobri stvari, nismo niti za hip odnehali. In če nismo imeli ne materijalne ne moralne opore od zunaj, smo pač imeli eno veliko, neprecenljivo oporo v vas samih, v vaši ljubezni, v zaupanju, ki ste nam je tolikokrat izrekli. Če torej danes, na I. občnem zboru konstatiramo, da se niso izpolnila prerokovanja naših nasprotnikov in da je „N. D. 0.“ izšla iz I. upravnega leta mlajša nego sploh kdaj poprej, je to vže samo ob sebi prvi in veliki moralni v s p e h, ki nas navdaja s prepričanjem, da smo postavili trdne temelje naši „N. D. 0“. in s teta dali istej življenske pogoje za nadaljne zmage na korist našega delavstva.
S tega stališča nam je promatrati rezultat I. upravnega leta. S tem je obenem povedano, da nismo vsega dosegli, kar bi bili morali doseči, da smo pa dosegli, kar seje moglo doseči.
Tovariši! Veliko se je govorilo in pisalo o „N. D. 0.“, kar se tiče njene politične in gospodarske strukture. Marsikateri nas še nočejo razumeti. Da so to nasprotn ki, temu nam se ni čuditi, da je pa mej temi tudi političnih somišljenikov, to je že bolj čudno. Z ozirom na to se mi ne zdi nepotrebno, da danes s tega mesta razmotrivam stališče, ki ga zavzema in ki ga mora zavzemati „N. D. 0.“ uvaževaje naše politične, gospodarske in socijalne razmere v 'Prstu.
V kaki smeri se bo torej morala razvijati „N. D. O. ?“ Tovariši I To, kar velja za najmaojši življenski organizem, za sta-nico, ki se zmiraj bolj razvija vsrkajoča v se vse kar ji je pristopno, a to vse, da se množi in razpada v nove stanice, ki zopet rasejo in razpadajo v nove stanice, to velja tudi za poedince, tudi za ves narod. Ta
zaželjenega uspeha. Vodilnim ali krmilnim balonom dajalo se je vedno obliko podol-gaste smodke. Leta 1852 sestavil je neki Piftard 44 metrov dolg balon, ki je meril 12 metrov v premeru. Ta balon je bil gnan vijakom, katerega je gonil parni stroj, dosegel pa je le malenkostno hitrost in jako pomanjkljivo vodilnost. Neki Dupuy de Lame je 1. 1872 v Parizu napravil drug eksperiment, skušal je poganjati svoj balon pomočjo vijaka, katerega je gonilo osem mož. Istega leta je eksperimentiral tudi Haenlein v Brnu, on je uporabljal za vijak motor s 3.6 konjskih sil. Ti poskusi pa niso imeli praktičnega pomena, ker se Haenlein ni upal prosto spustiti v zrak. Dosti posrečene poskuse pa je napravil 1. 1881 Tissandier v Parizu z majhnim balonom, ki je bil samo 3 5 metra dolg in v premeru 1.3 metra. Vijak je bil gnan električnim strojem, ki je dobival energijo z akumulatorjev.
življenski proces je v biologiji znan kakor integracija in diferenciacija. Slovenski narod • sploh in posebno v Trstu ni pred 20 Jeti, promatrano s socijalnega stališča, izgledtd tako, kakor izgleda danes. Pred 20 in več leti je hil slovenski narod v Trstu tako-rekoč še v povojih. O kaki individuvaliteti ni še moglo biti govora. Navezan na svojo okolico in obkoljen od morja Italijanska je vsrkaval v se vse, kar je moglo služiti asimilaciji. Vse nastojanje tedanjih Slovencev in njih voditeljev je bilo posvečeno le temu, da se vzbudi narodna zavest in se s tem vstvari podlago za nadaljno diferen-cijacijo — socijalno in gospodarsko — v okvirju slovenskega življa.
Pred skupnim idealom domovine so nehale vse razlike. Ni bilo tedaj razlike med enim in drugim stanom. Od tega časa nas loči 20-letni razvoj. Tekom tega časa so se socijalne razmere našega naroda znatno preobrazile. Vzbujena narodna zavest je osvobodila velike eneržije, ki so bile poprej vdušene v edmi skrbi za narodni obstanek. Danes pozdravljamo v Trstu zavednega slovenskega delavca, obrtnika, trgovca, uradnika itd.
S tem so dani pogoji za d ferencija-cijo. Vsaki stan stremi ne samo po zboljšanju skupnih narodnih razmer, marveč vsak si prizadeva, da povzdigne na višo stopinjo svojo stanovsko, svojo lastno eksistenco. To spoznati je predpogoj vsake realne politike. To so spoznali tudi vsta-novitelji „N. D. 0.“ Narodna stvar v Trstu bo smela trajno računati na svoje delavstvo le tedaj, ko bo istemu zagotovljen primeren gospodarski obstanek. Ne z narodnim fanatizmom, ampak s tem, da se daje vsacemu, kar mu gre, bomo vspešno rešili naše probleme v Trstu.
S tega stališča razmotrivamo mi »N. D. 0.“ »Narodna delavska Organizacija1* ne bo nikoli pozabila, da je slovenski delavec Slovenec, ona pa tudi ne bo nikdar pozabila da je on delavec. Negirati to, bi pomenjalo negirati potrebo obstanka »N, D. 0.“, kajti, ali je dovolj, da „N. D. 0.“ skrbi samo za to, da slovenski delavec ostane Slovenec, in v tem slučaju bi jo lahko nadomestili s kakim drugim narodnim društvom ; ali pa ima „N. D. 0.“ skrbeti samo za materi elne razmere našega delavstva, ne oziraje se na razmere celokupnega naroda, in tedaj bi lahko mirne vesti prešli k socijalni d-mokraciji. S tem je že izraženo, da „N. D. 0.“ mora vbrati srednjo pot. Odločna in nevsirašena v boju za delavske pravice, ne bo pri tem nikdar pozabila, da smo vsi sinovi enega nar da.
To stadšče zastopamo mi, to stališče naj bi zastopali tudi drugi stanovi, pred vsem trgovci in obrtniki. Izkoriščajoči koristi, ki jo da vsaka organizacija, naj bi se tudi oni razdjali v tej smeri. L? tedaj — in jaz sem tega globoko prepričan bo konec oni ljubosumnosti, nevcščljivosti in tesnosrčnosti, ki jo opažamo vsakikrat, kakor hitro skuša en stan pomagati si do boljšega položaja. Dokler se bo n. pr. nastojanje naših delavcev, da se tudi oni vdeleže dobrot zadružnega gibanja s tem, da si vstanove svojo konsumno zadrugo, smatralo izzivalnim činom, naperjenim proti obstoju slovenskih trgovcev, ali dokler bo par zasebnih podj-tnikov zanikalo našim bedn m voznikom pravico združ-vanja v vozniško zadrugo, do tedaj ne bomo do segli onega socijalnega „izjednačenja“, ki je tudi za naš nadaljui razvoj tako potrebno.
Postaviti se moramo pa predvsem na strogo- demonkratično stališče. Ni dovolj, da se demokratičnost izraža samo o slovesnih prilikah, marveč moramo demokratizirati vse naše življenje iskren > in resnično. Tega ne hoteti, pomenjalo bi ne hoteti biti sin svojega naroda in svojega časa. Kdor dela za vas, dela za narod, kdor ljubi vas ljubi narod.
Predragi tovariši ! Marsikaj bi se dalo še povedati s tega mesta. Tako n. pr. opozoriti vas na dolžnost, ki jo imate proti svojemu glasilu »Narodnemu delavcu** in proti s.voji organjzacji. Ne vstrašite se, če nismo vsega dosegli! Zadovoljite se s tem, da smo tekom enega samega leta postavili naši organizaciji trdne t melje za nadaljni razvoj in procvit.
Danes, ko stopamo v drugo upravno ltto, lahko rečem, da stopamo na polje pozitivuega, trajne vspehe obetajočega dela. Delati hočemo naprej, da stopimo prihodnje leto zupet pred vas in da vam rečemo : Sodite nas ! Dosegli smo vam zopet nekaj napredka ! Nevstrašeno in odločno naprej delavci! Končna zmaga bo naša!
delavci]
ŠIRITE »MflRODHEGfl DElflUCfl",
*
V. J. Klofač:
Poslanstvo nar. socijalne stranke
v češkem narodu.
Če hočemo delovati med ljudstvom, moramo se po Turgenjevu „oprostit-sja“. Potrebno nam je, da skušamo tako preprosto čuti kot ti, s katerimi hočomo delati, potrebno nam je nekako notranje srasti s svojo okolico. Kdor tega ne za-more, bolj poškoduje dobro stvar v ljudstvu, nego ji koristi.
ZHel bi si, da bi po tej zdravi poti šla k ljudstvu vsa češka inteligenca, ki je v zadnjih letih postala naravnost strašno brezbrižna in se je kar neverjetno odvrnila od ljudstva. Povsod drugje stoji inteligenca na čelu ljudstva in vsega narodnega gibanja in delovanja. Samo pri nas, malem narodu, ko moramo s vsakim posameznikom posebej delati, zdi se kot bi se bil duh nekdanjih inteligentov-buditeliev zgubil, kot bi se vsi oni Jungmani, Havlički, Baraki. Sladkovski in Tyrši zgubili brez sledu in nasledstva. Ali se img morda narodna misel že zopet opirati Samo na najmanjše, kot je bila probujena k življenju najmanjšimi? Naj inteligenca ne pozablja, da kot taka nima smisla izven širokih narodnih slojev. Ne izven ljudstva, marveč samo v njem in ž njim je njena misija. Rekrutira se tako in tako večinoma iz sinov naših delavcev, rokodelcev in kmetovalcev. Oče in mati sta se gnjavila do onemoglosti, da sin študira. No, tedaj je dolžnost te inteligence, da za ono, kar so za njene pristoj-nike storili ubogi stariši, poplača ista narodu, ljudstvu, in sicer s poštenim, neumornim delovanjem za njegovo povzdigo in olikanost!
Po celi Evropi je nekaka doba utrujenosti. Po presladkem romantizmu je morala priti reakcija v materializem in realizem, toda tudi ti sistemi so prezoreli v extreme — v sebičnost in koristolovstvo, ki se povsod pokazuje in ki ne more biti
—	to je vendar očividno — vspodbuda k napredku. Ponovno pride k časti idealizem, ki je — na| govori kdor hoče kar hoče
—	vzbudil vsaj v ljudeh silno željo po činih. Zdi se mi, da se bliža rova struja mišljenja ne samo pri nas, marveč v obče. V Ruski priča o tem spis Bulgakova »Od marksisma k idealizmu'*. Z novo, činorodno ero idealizma pride tudi nova doba nacionalizma in z njo tudi nar. socialnega gibanja, ki ni umetno oživljeni produkt, marveč naravni produkt in ker je naravni, innaravnih okolščinah porojen, tudi silen v življenja in bodočnosti sposoben.
Proti neštetim sovražnikom stali srni) pred desetimi leti prša proti prsinj. Nikoli z vetrom, n'koli po nikomur protežirani, vedno proti vet u korakali smo po trdem kamenju k skalnim, strmim vrhovom. Ni bilo lopovščine, ki bi se ne bila na nas metala. Toda vse to nam ni škodovalo, v boju so naše mišice zjeklenile in navadili smo se zanašati se sami na sebe in na to ljudstvo, ki se je z instinkti in trdnega prepričanja skupilo okoli naše zastave. In kar je glavno : po teh desetih letih nismo nikakor utrujeni. Nasprotno, zdi se nam, da se nam moči jačijo, da naša volja k delu in bojevanju raste, in to tem bolj, čim večjo odgovornost čutimo proti narodu. Vemo, da je grajanje našega pokreta zadnji poskus ohraniti v širokih slojih češkega ljudstva narodno mišljenje, in krr poznamo pomen tega v boju proti vse-nemštvu, za to je v nas in upam, da tudi še nadalje ostane, naravnost apostoljska vnema.
Mnogo smo v tej pretekli dobi izvršili, še več nam preo taja za izvršiti. Dobro smo si v svesti nedostatkov, vsega, kar je še potreba izvršiti. Toda vže v tej dobi, kar obstojamo, dokazali srno jasno svojim prijateljem in sovražnikom, kaj da smo. Posebno z po strani državnopravni in narodni, ki je napravila narodno mišljenje v resnici 1 udskim mišljenjem, ki jo le novi dobi prilagodila in demokratizirala. Stranka socialne pravičnosti, ki energično deluje na vsem, kar bi nerazmernost odstranilo, naj se že javi kjer koli. In vedno stranka naprednosti! Seveda se v razumevanju napredka razlikujemo od „N. Freie Presse", da, celo tudi od podobnih čeških listov. Mi se samo nasmehnemo, če nas hoče kedo s samo besedico »napredek** vjeti na limanice, mi se samo nasmehnemo, če nam hoče vsaka steklenica neukusne žlobudre kazati svojo vigneto, na kateri je napisano »pristni šampanjec** ! Imamo dosti skušenj, da zamoremo razvideti tudi razne prevare z naprednostjo (prej so se dogajale pod krinko liberalizma) in napred-k je za n»s samo to, kar pomeni za naše ljudstvo resnični napredek, in naj bo to le stopi-njica naprej v oziru njegovih gospodarskih,
kulturnih, socialno političnih ali narodnih interesov. V službo tega resničnega napredka se javimo z vso resnobo, z vnemo cele naše duše in z vso eneržijo našega delovanja !
Končni cilj razrednega boja.
Toda — pravijo revolucionarni soci-jalisti — ne samo omenjene iz naravi kapitalizma izvirajoče krize ovirajo vspešni boj strokovnih organizacij. Tudi velike kapitalistične zveze, trusti in karteli otežujejo dosego znatnih priboljškov v življen-skem položaju delavskega razjeda. Nasproti tej gigantski svetski koncentraciji in asocijaciji je vsako prizadevanje organiziranega delavstva le polovičarstvo. In ko ne bi bilo vs ga tega, skrbi vže današnja država za to, da radikalne spremembe v živi enskih pogojih delavstva ne postanejo dejstvom. Z veliko silo, s katero razpolaga, s pravosodjem, policijo, zakonodajo se postavlja država v okom bojujočim se delavcem. To je pač umevi o. Država predstavi a v kap'talist'čnih deželah nekak izvrševalni odbor, nekako zastopstvo kapitalističnega razreda in smatra za svojo dolžnost braniti interese kapitalistov tuli proti delavskemu razredu. To brutalno vmešavanje države v boju, ki ga izziva današnji mezdni sistem, sili za-top tvo delavstva, da odloži svoja anarhistična in liberalna načela in da se udeležuje političnega boja. Prodreti v kuloare parlamenta in doseči kolikor toliko znatno zastopstvo v parlamentu, v to sili sama država organizirano delavstvo. Toda kmalu se pokaže, da so vsa sredstva parlamentarnega b >ia brezvspešna. Država ni nikakor voljna na ljubo socijalno-demokratičnih pritožeb. peticij itd. odreči svojo službo kapitalizmu, ki je ob enem podlaga njenega lastnega obstoja. V bitstvu vsake današnje države namreč je, da protežira gospodarsko močno manjšino, na škodo velike večine gospodarsko slabih. Radi tega so tudi socijalne reforme vsake države le paliativna sredstva, ki imajo nasuti peska v oči delavstvu, ki stremi po preosnovi današnjega družabnega redu, vzakonjene svobode, izkoriščanja vsega delavekega razreda.
Ne preostaja torej druzega, nego p o-lastiti se politične moči. To mora biti zvezda predhodnica razredno bojujočega se delavstva. Zagotoviti si premoč v razpolaganju z usodo države. To je prvi korak. Ko se je to doseglo, potem je treba drugi korak, to je uvtljaviti oni novi družabni red, ki, sloneč na temeljnih načelih socijalizma, bo (dgovarjal resn č-nim potrebam.
To je končni cilj razrednega boja. Obračunanje z vsemi tradicijami in predsodki, ki zadržujejo svobodni tok razvoja, preosnova »vsega obstojnega«. Do te kvintesence je marksistična literatura prišla potom novega svetovnega naziranja. To smo uvodoma že mimogrede omenili. To naziranje se izraža najjasneje v tem : liberalzem vidi v kapitalizmu nekaj trajnega, kar je sicer izloženo viharjem časa, kar pa tvori temelj družabnemu redu. So-cijalna demokiacija temu nasproti vidi v kapitalizmu pojav, ki se tekom zgodovinskega razvoja spreminja in mora ravno vsled prodirajočega razvoja v nedoglednem času nehati. Ravno tako, kakor je po francoski revoluciji buržoazija s*rla premoč feudainega plemstva, bo delavski razred po dolgih in napornih bojih vresničil na ruševinah kapitalizma svoj, na kolektivističnem principu sezidani družabni ideal.
V tem večnem boju za povspeševanje oziroma za zadrževan e razvoja, si stojita nasproti razreda kapitalistov in d lavcev, posedujočih in neposedujočih, izkoriščevalcev in izkoriščanih. In ta boj, prav za prav interesni boj, je in mora radi naravi same stvari bit; revolucijonarni boj. Noben bojevnik ni še svojevoljno, ne da bi bil v to prisiljen, od ožil orožja. S tem je tudi dokazana potreba revolucionarnega boja.
In delavst o? Je li tudi položaj vsa-cega pojedinca tako desolaten. da čili do-tičnika v skrajno opozicijo ? V tem obziru ni treba dokazov. Socijalno - demokratični stranki je samo kazati na obstoječe razmere. Iste imajo svoj vzrok v posebnem značaju, ki ga je dobilo delo pod Dado kapitalizma. — O tem prihodnjič !
kandidatje političnega društva za Hrvate in Slovence. Mi se seveda le veselimo te častne af rmacije Slovanstva Istre, ne varno radi hipnega vspeha, ampak in ? prvi vrsti zato, ker je v tej afermaciji in ražena najostreja obsodba dosedanjega re; žima, prizadevanje z vlado združenih itali' janskih fanatikov, da bi na umeten način ohranili fikcijo o italijanski večini v Istri. Ravno minule volitve govora bolje neg® najimenitnejša dokazovanja, kako potrebna je bi'a reforma dosedanjega krivičnega volilnega reda. Res je, Slovanstvo Istre ne pride še popolnoma do veljave, vendarle upamo, da se je s tem otvorilo novo obzorje na narodnem in gospodarskem polji in za dosego volilnega reda, ki bo popolnoma odgovarjal dejanskim razmeram T deželi. Toliko ra sploh !
In sedaj nam bodi dovoljeno spregovoriti nekoliko iskrenih besed na vodstvo političnega društva za Hrvate in Slovence v Istr'.. Samo ob sebi je umevno, da sine mi kot zastopniki narodnega delavstva pri vsem zanimanju za druge volilne okraj® vendarle vpirali v prvi vrsti svoje oči n* puljsko okolico. Tukaj prebiva ljudstvo, ki se rekvirira skoraj izključno iz samih d ' lavcev, industrijalnih in poljedelskih delat' cev, m malih, večinoma zadolženih kajž sijev. Vže z ozirom na to se je smelo pri' čakovati, da bode politično društvo z® Hrvate in Slovence stopilo v dotiko z ljudstvom in vprašalo po njegovih željah i° temu primerno ukrenilo. Smelo se je 1 eno besedo pričakovati, da 6e omenjeno polidčnn društvo ne bode dalo voditi sa®° od tradicij, ampak da bode primerno de* mokratičui volilni reformi postavilo v te® izključno proletarskem volilnem okraju z® kandidata moža, ki vživa popolno zaupanj® ljudst a in ki bo v deželnem zboru zastopal poleg odvetnikov, duhovnikov, trgov; cev, obrtnikov, posestnikov in županov tudi bedo najnižjega ljudstva. Vzlic temu merodajni krogi niso smatrali potrebnim se n® to ozirati n so proglasili kandidatom z® ta okraj odvetnika dr. Zuccona, ki bo eventuelno najboljši človek, ki pa — naj se nam ne zameri — ni pokazal po svojem dos danjem načinu življenja, da muje srce pri ljudstvu.
To i bžalu emo globoko in iskreno-Dr. Zuccon je zmagal in mi se raduje®9 njegovi zmagi radi afermacije naš ga lj"°' stva. Pri tem pa nam se vsiljuje vpr*®*’ nje: koliko v* ča bi bila ta afirmacija, d* se je predlagalo ljudstvu osebo iz ljudstva-
Številke govore ! Ravnokar smo sprejeli brzojavko, ki nam poroča, da je ofici' jHni kandidat d'-. Zuccon zmagal z 2/° glasovi napram 250 glasovi, ki jih je na svojo osebo zedinil Lacko Križ. Torej oti-cijelni kandidat je zmagal z večin > 2*1 glasov nad kandidatom, za katerega se n* agitiralo, ker se ni smelo agitirati.
Ni to konstatacija, ki jo delamo radi osebe. Osebe sploh ne pridejo v poštev. Tukaj se nam gre za stvar. A ta stvar nam veleva, da so merodajni krogi, če so smatrali p> trebno, mogli lahko kand Hirati odvetnika df. Zuccona v kakem drugam j volilnem okraju, a prepustiti ta okraj -samoodločbi mase. To bi bilo demokratično • To bi bilo pomenjalo napredek ne le v narotnem oziru, kar pomenja današnji izid volitev, ampak to bi bil ob en.m napredek v s o c i j a 1 n e m oziru.
To smo smatrali potrebno poudarjat'-
Pri tem ne maramo rekriminirati n ' ; b -nega. Da nam gre za ' st ar in le za stvar, smo pokazali na jasen način s te®; da smo se strogo izogibali vsaki polemik' m vsakemu vplivanju tekom celeaa volil' nega gibmja. Danes je stvar izvrš-na. P( j Zuccon je zmagal. S tem smo pa odveza® od dosedanjih obzirov in smo povedali* kar nam je bilo poved ti.
Predloga o starostnem in invaliditetnem zavarovanju.
V torek je vlada objavili predlogo 0 starostnem in invalidihtnem zavarovanj";
Kak'-r znano se je vlada obvezala prot' j
koncu poletnega zasedanja parlamenta, d® predloži 3. novembra predlogo o starost' [ nem in invaliditetnem zavar vaniu. Vlad8 j je spolnila to svojo slovesno obljubo i"
J *	... ^	--	----- J
čim se sestane državni zbor, pride pred'
loga na razprave.
dnevni red v svrho konečip
K Istrskim deželnozborskim uolitvnm.
# Kakor znano so v vseh slovensko-hr-vatskih istrskih okrajih, bodisi enoglasno, bodisi z velikimi večinami zmagali oticijelni
Za danes hočem le navesti glavn® točke te predloge, ki je, ali v<aj, upa®0' da postane najznamenitejša točka v socijalni zakonodaji avstrijske države. \ p1'8! Sanje socijalnega zavarovanja je sed® stopilo v odločilno fazo, in je dolžnos vseli prijat Ijev ljudstva, da povspeš'!0 vresničenje le epohalne socijalne odredb® j

v najkraSem času in v č^m najugodnejši obliki.
O podrobnostih predloge in o njenih vrlinah in slabih straneh govorimo prihodnjič in bomo še dolgo govorili, kajti je umevno, da je sedaj starostno in inval -ditetno zavarovanje stopilo v ospredje vsega Političnega zanimanja in da se bo stem vprašanjem še dolgo časa bavilo javno ninenje, zlasti pa delavstvo, za čegar boljšo eksistenco tu gre.
V	naslednjem navajamo ofieijelni izvit ček iz predloge.
Zakonski načrt o socialnem zavarovanju je vlada predložila državnemu zboru. J^ačrt vsebuje kodifikacijo dosedaniega žalovanja delavcev (zavarovanje proti bolezni in nezgodi), zavarovanje Droti inva-hditeti delavcev, konečno zavarovanje na starost delavcev in samostojnih (malo-po-^eBtnikov, malo-obrtnikov in malo trgovcev).
Za vse te panoge socialnega zavarovan-a ustanovi se enoten sistem, kakor-$Qega ni bilo do sedaj še v nobeni državi.
Zavarovanje za starost in invaliditeto temelji glavno na sodelovanju samo- in drža^pe pomoči. Pri delavcih se pritegnejo poleg tega še delodajalci k plačevanju na l8ti način kot delavci.
V	obče se pritegnejo vsi, ki niso vsled ®°alih dohodkov sposobni skrbeti pomočjo bedenja za svojo starost, k zavarovanju, vse eno ali delujejo kot samostojni ali 2&visni.
Bolniško-zarovanje se razširi na vse dninarje, tudi na poljske, domače delavce ln posle.
Plačila bolniških zavarovalnic se po-višajo zelo na ta način, da se razširi doba bolniških podpor od dvajset h tednov na Jedno leto.
Glede zavarovanja proti nezgodom, °bstoja važna spremenitev v tem, da pri-Pade 10 odst. prispevek na delavce, in da *?°sijo bremena zavarovanja proti nezgo-tam izključno podjetniki.
Glede invaliditetnega in nezgodnega ^varovanja se upelje prisilno zivaro-Vanje.
Razmere med delavstvom in samosto> Dmi so v toliko različne, da pride pri Pr*ih zavarovanje proti invaliditeti v prvi Vrs,i v poštev, pri samostojnih pa je važnejša toč s a zavarovanje za starost.
. Pri pre-topanju odvisnih k samostoj-ttuu poklicom se nima delati težkoč, marveč l.to pospeševati. Delavtc zgubi sicer pn prestopanju k samostojnosti pravice do invaliditetne rente in ostane omejen na * arostno zavarovanje, vračuna se mu pa popolnoma plačilna doba, ki jo je kot od-Vl8en prebil.
Delavci dobijo po dovršenem 65. letu 8 arostno rento. Ako postane pred tem _8som invalid, dobi invalidno rento. Samo-rojnik dobi starostno rento v 65. starostnem etu. \ isokost invalidne oziroma starostne ebte je odvisna od trajanja in visokosti Plačevanja. Preostali dobijo enkratno glav-111(:no odpravnino.
Zavarovanke dobijo pri omožitvi polnjeno polovico uplačanih prinosov.
Erinosi se računajo pri delavcih po bjezdnjh l-azredih, in jih morajo polovico P nčati delavci, . polovico delodajalci. Pri ^nipstojnikih je določiti obli 'atoričen milini prinos.
• Skupni stroški zavarovanja invalidov b delavcev ter samcstojnikov bodo v prvih ,etlb znašali 13.4 mil. kron na leto, v ^etrtem letu približno dvojno svoto, v de-‘•b!pUl	mil., v dvajs tem letu
~ " Ulil., v 40. letu na 227 mil. in uteg-e3° narasti na 305 mil. Država prevzame alno od tekočih upravnih stroškov zne-* 2. mil. kron, nadalje državno doplačilo jJlJV°d('.m vojaškega službovali a. Država )0 torej po • rib ižno 10 letih imela pri-jP^ftti 40 mil., po dvajsetih letih 80 mil., pride stvar v stalni položaj po 40 tu okroglo 100 mil. na leto.
Politični razgled. Zakon proti pijančevanju.
^ lada je pred ožila parlamentu tudi zakon proti pijančevanju. Isti se deli n dele: obrtne odredbe, zasebnopravne
* ‘«,uh je preči oziia parlamentu tuai v J .zakon proti pijančevanju. Isti se deli ,tri ^le: obrtne odredbe, z Jerihe in kazenske odredbe, ko Naivažnejše obrtne odredbe se tičejo ^ c®80 za razpečavanje špiritnih pijač
ko dr<?bno ,'n v zaPrtih lokalih. Število bivT'S^ se ’ma omeJiti v razmerju s pre-obrt' V°m’ Nadal’e botI° nekatere t>ke Za 1 (kičme in zganjanje) morale biti 7 Pr e ob nedeljah in praznikih in na dan, se klavcem izplačujejo mezde. Erivatnopravne odredbe hočejo ome-
jevati pijančevanje s tem, , da proglasijo dolg za pijačo neiztirljivim. S tem bo uničen kredit za profesionalne pivce.
Kazenske odredbe odločajo kazen za samo na sebi kaznjive čine, storjene v pijanosti, za dela in čne, ki zahtevajo posebno odgovornost, ako se jih je napravilo v pijanosti, dalje za večkratno pijanost in slednjič za vse one, ki dajejo p jancem piti.
S tem sicer jako -strogim zakonom, bo gotovo zadat težek udarec največemu sovražniku delavstva — pr kletemu alkoholu. —
DOMAČE VESTI.
Naročnike našega lista prosimo, naj nam blagovolijo takoj naznaniti v slučaju, da bi lista ne dobili o pravem času.
Obenem prosimo vse naše naročnike, oziroma one, ki se nameravajo naročiti na naš list, da nam naznanijo svoj pravilni naslov.
One gospode čitatelje pa, ki jim pošiljamo list potom pošte, prosimo, da list pridrže in nam čim prej dopošljejo naročnino, ki znaša za celo leto K 4'—, a za pol in za četrt leta raz mer no.
Naš list, »Narodni Delavec", to je naše najbolje orožje. Podpirajmo tir*j svoj list, kajti s tem podpiramo našo lastno strnr, torej sami febe.
Kako znajo vse prav obrniti Predzadnjič je jokal mali tržaški rdeči bratec, da je srbska skupščina v Belemgradu sprejela predlog vojnega ministra za vojni kredit soglasno proti enemu samemu glasu soc -jalističnega poslanca — ali to, da so vsi socijalni demokratje v dunajski avst ijski zbornici glasovali na komand > Sallerja za predlog vojaškega ministra kar 5000 novih rekrutov, to seveda je dobri Kermol.j slučajno pozabil poročati svojim sodrugom.
Pa tiho! On že ve zakaj je pozibl.
Železničarska organizacija Češke,
ustanovila je novo organizacijo za poljske pokrajin?. Ta poljska, zveza ima sedaj že okolo 3500 železničarjev združenih — seveda v največjo žalost in iezo rdečili generalov, kakor so židovski mdijonar Diamond in bratci njegovi. Na enem občnem zboru sa je pozdravilo po predlogu tov. poslanca Buriva'a tudi naše slovanske organizirane železničarje.
Kaj bo pa sedaj pisal Josip Kopač o tej revnej češkej organizaciji!
Od društva čeških železniških uradnikov v Pragi smo prejeli:
Uso amo si s prošnjo Vas nadlegovati za objavo sledečega :
»Kolegi slovenski železniški uradniki. Do seduj ste bili, oziroma ste še udje Oesterr. Eisenbahn Beamten-Vereinu. S tem Vas poživljamo, da bi se k našemu društvu čeških železniških uradnikov pridružil, in kot udje vpisali. Naše društvo šteje do sedaj okolo 3000 udov; je ravno tako močno kakor Oesterr. Eisenbahn Beamten A'erein in ponuja iste ug dno-ti kakor imenovano društvo.
Udje uživajo brezplačno pravovarstvo in društvo oskrbuje za vdove kakor tudi zapuščene iz fonda p dpor.
D uštveni časopis izhaja dvakrat mesečno in dostavi s- vsakemu brezplačno na dom. V tem časopisu se bodo tudi tiskali Članki v slovenskem jeziku in ako se sčssom zadostno števil- udo/ ogla-si, vstvarila se bodo lokalna društva s sedežem v Ljubi ani, Trstu in v Gorici, ktera se bodo v malem času od Prage odcepila in morala samostojno S|)0|iti v eno društvo slovenskega železniškega društva s sedežem v Ljubljani.
Upamo da naš p ziv ne’bo brezvspe-šen in prič-kujemo mno'gob ojno vpisovanje k n.išemu društvu",
Kako je na^e ljudstvo preskrbljeno. Kako nepravilno in krivičm so naše družabne razmere, kaže nastopni žalostni sluča’, ki se ni smel tako grozno končati, da je vse v pravem redu, kakor to smemo pričako ati za m-še pokrajine, ki leže vendar v sredi E rope. Jakob Ukmar je bil več 1 t voznik v Trstu in je rad in pridno delal pri raznih gospodarjih. Ker je v zad j m času nekaj bolehal in ni maral se javiti takoj bolnim v bolniški b'agajni, odšel je domov v Avber na Krasu, da se tamkaj malo odpočije. Ali tam se mu je bolezen v kratkem tako shujšala, da je že po 10 dnevih vmrl in sicer brez vsake zdravniške pomoč-. Ko so sp znali njegovo opasno stanje, hoteli so poslati po zdravnika, kakor nam poročajo, ali takrat je bilo že prekasno. Zdi se pa da v Avberju niso vajeni klicati zd avnika, ker to stane več ko 20 kron in teh seveda stari Ukmarjev oče ni imel
pri rokah. Kdo ve, ali pa ne bi bila zdravniška veda vendarle rešila krepko življenje vbozega Ukmarja. Nesrečni oče napravil je pokojniku vsaj lep pogreb in potrosil za to po možnosti v nadi ,da mu bolniška blagajna poeme vsaj pogrebnino. Da si to zagotovi šel je k duhovnu, da mu napravi potrdilo smrti; a za tak nekolekovani latinski list, ki ie le prepis iz knjige vmrlili, mor«l je plačati vbogi oče cele tri krone, kakor je zagotavljal. S tem potrdilom prišel je stati mož v Trst, do blagajne, da bi mu splačali vsaj pogrebnino, ali zaman, vdobil ni ničesar, kajti gospodar je bil svojega voznika tačas izbrisal iz blagajne, ker se ni bil pravočasno povrnil. Sedaj nastaja vprašanje, ali ima vbogi oče pravico do one revne pogrebnine ali ne?
Ta slučaj daje dosti misliti in nam jasno kaže najprvo, kako slabo je na Krasu poskrbljeno za zdravniško pomoč. Razun Nabrežine in Komna od par mesecev sem na vsem Krasu ni občinskega zdravnika, in če kdo oboli, vtegne navadno tudi vmreti brez vsake primerne pomoči, kakor da bi bili še v srednjem veku in ne v naprednem in človekoljubnem 20 stoletju. Če pa izjemoma kličejo zdravnika nekam moraio potrošiti tudi najubožneji, kakor ne plačajo niti v velikih mestih najslavneje zdravnike, po 20 do 30 kron in še več in to za en sam obisk.
Opozarjamo pa, da -v Avstriji obstoji zakon po katerem se strogo kaznuje, ako se ne pokliče zdravnika k opasno bolnim. Moramo res gra'ati kraške občine, da tako malo skrbjo za zdravje in življenje ljudstva, ali kaj naj porečemo o oblastih, ki dopuščajo, da se tako zanemarjajo jasne določbe zakona in človekoljubje ? Ako občine ssme ne morejo zdrževati svojega zdravnika, združi naj se jih več vkup, da si ga naimejo.
Dalje vprašamo, čemu latinske osmrtnice, kdo jih razume, saj je na Krasu vendar slovenščina deželni jezik ! Ia te starinske ureditve, da ie treba kar tri krone plačati za j>otrdi'o treh latinskih trst, to tudi ne odgovarja dandanašnjim nazorom in potrebam, čas bi bil, da se marsikaj reformira in zboljša neverjetno jakosteneli birokratizem posvetnih in cerkvenih oblasti.
Darovi.
V gostilni pri »Ipavcu" pri Sv. Jakobu se je nabralo med raznimi za »Nar. Delavca" 2 K.
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJ \ v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu
: Pekarna Jtfreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
K vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se pripori či
slavnemu občinstvu in posebno članom
»N. D. 0."
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „	3.20
GOVEKAR: .Dobra go»podlnja‘,
gospodaraka knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano.........„	280
..Štiri ruske slike", povesti ....	„ —-60
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" .	„	1-50
Kip Gregorftlfia................. 4'—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Mnklti za dvorane ln vrte pri
• • • •
zabavah
• • • t
KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S Piero št. 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojacnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
v belo-modro-rudefilh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TItST. - UIIca Taldirivo 40
Dr. Fran Korsano
|speolJalUt za sifilitične In kožne bolezni
ima svoj amhulatorll
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. In pol pop.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delte Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nujlinejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-linejSe sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
IVAN K0ŠMERL1 IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU> ul Montorsino št 7 kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallje In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -
ima na razpolago
VEDNO SVEŽ KRUH
Prodaja vsakovrstne sladščice. biškote Gatti, man-deljnove fa*e in razna najfinelša vina.
SPREJME NAROČILA
Civilna in vnjaška krojačnica
Bogata zaloga tu- ln inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško - obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1 906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljalo na dom
August Štular.
TRST, vla detle Pos e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice)
AUSTRO-AMBRIKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
THST—NOVI ORLRANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST BUENOS-AIRRS, via Almeria, C'adix, Las-Palmas, Rio de .Janeiro, Santrs ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim .vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr»tu, ulica Molla Plooolo At. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ZIVMOSTEMSKR BRNKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 1868.	Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicold 30. TELEFON! 21-57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicib, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE. VALUTE IN Dl VIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital : K »0,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.000. — Brzojavi : Ž vnostenskd, Trst
*VL
Vloge na vložne knjižice 41
°
4 O
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro. - -
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM
VKRCANJA.
I Krojni! Pavel Kočevar
9 se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom So-
I I
kolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne
ovoji k svojim i pavei Kočevar, krojač
TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno In sladttičarno
Čampo Belvedere št. 2
lcjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek ▼ Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11* Adrla“ ni. Nuova Stv. 11 in „Ai fratelli dalmatP' ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar i., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na raz-tudi razne sirupe in druge li-
polagi kerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Gostjlno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
g ti. deinsMa (58
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s Krasnim orlom
: „41 Mi ritmo“:
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
aeaBBGiii
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
»Pri rajonskem kriku"
v Kolonu zn cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonijo Mesesnel.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo ureleno
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo nv. Antona novega;.
Slmska Immm v Trsti
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna ln solidna.
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi“
v ulici del Belvedere 17.
kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
: Pekarna Josip Vatovec :
ulica Sette fontane 831, Zrst
s proJajo sMčic. • Vsa! čas svež M.
Postrežba na dom.
Noke Iz prvih ogrskih m'inov. Dezertni prepečenci.
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
jffodemo k franz
v ulici Geppn 16
kjer točim pristno vipavsko po 72, na< dom po 64 st. liter in črno Istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi-lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo ku- I hinjo in z mrzlimi jedili.	(
ToiintK Josip Furlan. Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški ' teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
r
: MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefou 1403
v.
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi r izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnloa ln zaloga veno e v ln raznih cvetite Itd. Prodeja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v inozemstvo.
VOD8 VO.
I*«-
I TRST, ul. Glosufc
v
l^oC^OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC
Telefon 19-9$.	v Trstu —Plazza del Ponterosso 3.
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
Nas'ov za brz.: SPOROBANKA
Podružnica v Trstu — Plazza del Ponterosso 3.	/ f\ /
k 1 / O/ vloge ne knjižice.	Vloge na tekoči račun do Al/ O/
4 /A /0	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. - Premijene vloge po 4V/0	/ ^ / Vi
'	'	Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Isdaja sirotinsko-varne 4 / bančne obligaciji	^
O
KUPUJE IN PRODAJA VHEDfiOST Ji Z PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIdORiTKTE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
VALUTE IJi DEVIZE — —
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIR.)E IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Mm\ menic in Maso, norm naročila
SflFE-bEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem, — Zavarovanje srečk.
VLOGE NA KNJIŽICE.
^ — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-Ie v zaloge Izgotovljenih oblek
Dobauschek
TRST, ul. Glosufc Carducci 11 (prej ul. Torreute), TRST. IV
Vrhu tega po Jako nizkih oenah:	15
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. —
I Paletots. površniki, raglau, Ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za 1 kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
j : Izdelujejo se obleke po meri.	ssr Govori se slovensko