369
Mnogovrstne novice.
*   Nič manj ko štirideset delniških društev (bank itd.) v Avstriji je sedaj v likvidaciji. Ubogi delničarji zastonj željno čakajo ugodne rešitve. Nam Slovencem sicer niso te banke v nobeno tolažbo, vendar vidimo, kako krivično so nas nemškutarji napadali takrat tudi o tem, ko je nesrečna banka ,,Slovenija" likvidirati morala, kakor da bi ta banka edina bila, ki je po zapravljivosti na kant prišla!
*   Koliko je judov? Po najnovejših poročilih je judov na vsem svetu 6 milijonov in 825.000. Po Rusiji, kjer jih je 1 milijon in 632.000, jih je največ na Avstro-Ogerskem, in sicer 1 milijon in 111.000. Na Poljskem jih je 780.000, — na Nemškem pa 512.160, v Ameriki Je 308.000, — na Spanj skem pa samo 1000. Srečna dežela! — Ker je poročilo o boji zoper žide v ,,Edinosti" jako zanimivo iz mnogih ozirov, podamo je tudi svojim čitateljem. Glasi se tako-le : Sedanje ministerstvo je nekoliko zajezilo sleparije judov na sledeči način: Iskalo je, dokler je dobilo Rotšildom in drugim Židom konkurenta in tega je našlo na Francoskem. Bontoux zastopa kapital vse bogatejše francoske aristokracije, duhovščine itd. Ta mož je ustvaril ,,Lander ban k'*', ki je desna roka sedanjemu mini-sterstvu , pokupil je za svoje klijente mnogo rudnikov in premogovih jam in pridobil si razne koncesije, sploh slovi danes Bontoux kot prva finančna kapaciteta , na katerega se naslanjajo interesi mogočnega kapitala katoliških konservativcev. Židje, njim na čelu mogočni Rotšild, začeli so na borzi v Parizu agitirati proti vsem vrednostnim papirjem, katere je spravil na trg Bontoux in resnično se jim posreči, da te papirje spravijo na vedno nižo vrednost. A Bontoux ni spal; on gleda mirno, kako pada vrednost njegovih papirjev; a ob enem d& svojim agentom povelje, da jih kupujejo na tihem, kjer koli jih kaj dobijo. Tako je prišlo, da so skoro vsi ti papirji prišli v roke Bontoux-a. Rotšild ni zapazil tega manevra,   ampak prodajal je tudi on te
papirje skrivnim agentom Bontoux-a, čeravno jih ni imel, misleč si: ,,saj jih kupim še ceneje, kedar bo čas izročiti jih". Bliža se čas, ko ima Rotšild oddajati prodane papirje, a nikjer jih ni bilo dobiti. Zdaj ša le izve Rotšild, da je vse papirje pokupil Bontoux in sto-prv sprevidi, v kako zanjko se je vjel. Bontoux pa, kakor edini gospodar svojih papirjev terjal je tudi visoko ceno in bi bil tudi lahko kurze tako vzdignil, da bi bil Rotšilda lahko uničil. V tej veliki zadregi gre Rotšild prosit pariškega vrhovnega škofa, da posreduje med njim in cerkvi udanemu Bonfoux u in zadnji se uda, a poravnava je Rotšilda stala ba.e nad 60 milijonov, sam Dunaj je dobil na diferencijah svojih 14—16 milijonov. — Slišalo se je potem, da je James Rotšild nagloma umrl, a dobro podučeni pariški dopisniki trde, da si je prerezal vrat zaradi velike zgube in še veče blauaaže. — To je bila prava ,,Judenhetze"!