91. številka. ; V Trstu, v soboto 14. novembra 1891. Tečaj XVI. „£ D I N 0 S T" >*baja dvakrat na teden, vsako irtdo in loboto Ah 1. uri popoindne „Edinost" stana: ta va® leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. •a poln leta » 3.—: . , 4.50 , la 4etrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične itevilke te dobivajo v pro-dajalnieah tobaka ▼ Tratil po & not.. ▼ Gorici in v AJđovftćlnl po « nov. Na naroćba bre« priloisns naročnina m apravniatvo na otlra. EDINOST Oglkll in oinanila a« ra?one po 8 nov vrvica v petitu ; za naslov« z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratio. Poalana, Javna zahvala, osmrtnica itd. ae račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazaa Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne apre-jeraajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prelomu npravnlitvo Piazza Caaerma it. 2. Odprte reklamacije -o proste poAtnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »dlaost j« mol t. Organizacija. Ako prebirat rasna časopise in osobito, ako čitaš atenografične protokole driavnozborskih sej, naletiš sem ter tja na različne prodlog« in načrte, kako bi se moralo sedanje socijalno stanje ▼ Avstriji preustojiti in po namenu dotičnih predla« galoev zboljšati. Posebno dela državnim zbornicam po vsej Evropi mnogo preglavice uprašanje o delavskem stanu, ki je dandanes postalo povsod pereče ter je jako težavno ukreniti pravo, da se pdtem postave to velevažno uprašanje defenitivno reši v zadovoljnost obeh strank, namreč: posta vodaj ne oblasti in delavskega stanu v obče. Žalibog, da se mora avstrijski parlament Že vedno pečati skoraj izključljivo z narodnostnim uprašanjem, koje je posebno v Avstriji na dnevnem ledu navzlic dobremu ustanovnemu zakonu, čigar določbe ao ostale za nas Slovane skorej vse le na papirju. Naši poslanci se vsled tega morajo boriti z „uma svitlim mečem" za narodne pravice svojih voliloev, koje se le vedno v nemar puščajo in se ustavni zakonik že zmirom obrača v prid samo nekaterim narodom, posebno pa Nemcem, koji hočejo s svojim jezikom biti vedno na površju ter istega siliti tudi drugim narodom kot „državni jezik". Resnico tega uvidevajo skoraj vsi slovanski narodi v Avstriji, izvzemši morda samo egoištiške Poljake, 'kojim je ravnopravnost deveta briga in koji, — da le pospešujejo svoje gmotne koristi — radi žrtvujejo vse svoje slovanske sorojake, da se potapljajo v morju tujinstva. Erivioa, ki se godi slovanskim rodovom v Avstriji od strani nemških sodržavljanov in njim prijaznih merodajnib krogov ne-brižnost glede izpolnjenja narodnih pravic ostalim slovanskim rodovom, dala sta povod na Češkem vrenju in vrvenju proti obstoječemu redu, in svoji očitni nevolji dal je češki narod odduška o priliki zadnjih dr- PODLISTEK. Izlet na Krn. Iz popotne torbioe Josipa Podhumskega. (Dalje.) Sedaj pa po stole! Iztaknili smo samo jednega in še tega smo morali ponuditi gospioi; mi smo pa na tleh kleče in vsak avojo leseno žlico v rokah držeč, težko čakali trenotka, da nam gospica nadrobi kruha in nam da znamenje: sedaj začnimo. In reB, kakor pričakujejo mornarji v čolnu, da na ukaz poveljnika vsi hkratu v morje udarijo se svojimi vesli, tako smo tudi mi lopnili prav po vojaški na ukaz gospice se svojimi velikimi žlioami v leseno skledo. Najprej smo vsi mešali in aicer tako dolgo, dokler se nam ni kava ohladila. Zatem pa smo zajemali, kolikor je vsak mogel, kruh in to božjo kavo — in vnel se je hud boj. Če je ta hotel odnesti velik kos kruha, pa je prišel drugi se svojo prazno žlico ter mu zvrnil v morje težko obloženo ladijo. Če je že bil kedo tako nagel in srečen, da je prinsel svojo le na pol napolnjeno žlico iz sklede, pa je povedal g. r. P. kako prav imenitno, žavnozborskih volitev, izbravši si svojim; zastopniki možč, ki se protivijo temu brez bojazni in ga odločno pobijajo, doČim so prej »nji zastopniki, slabo umeči svojo na-logo, pokorno služili sedanjemu zistemu, nadejajo se, da se bodo v obzir jemale pravice in zahteve češkega naroda. Ali vlada, o koji se je mislilo leta 1879, da bode ugodila opravičenim zahtevam naroda češkega, se do izvršitve narodne ravnopravnosti v svoji najvažnejši kronovini — le ni hotela odločiti. Spravna pogodba, kojo je sestavil mini-sterski predsednik v sporazumljenju se češkimi poslanci minolo leto, koja pogodba je bila očividno voda na mlin nemške manjšine na Češkem, ta pogodba storila je koneo spravljivi politiki Staročehov ter v narodu obudila velikansko nevoljo, čije izraz so bile zadnje volitve in kojo opravičeno nevoljo odločno izražujejo mlado-češki poslanci v državni zbornici. Dobro vedoč, da se z narodi ni smeti igrati kakor s posamičniki, izbral si je narod češki odločne in neustrašljive zagovorniki — kar je pa v vseh krogih vzbudilo bodisi za-čudjenost, bodisi nevoljo. Začudjeno zrli smo mi Slovenci na brate čehe, videč v njih pravo narodno zavest in neustrašljivost in tajno smo si vsi želeli, naj bi se tudi naši sorojaki osokolili ter si izvolili take može svojimi zastopniki, ki ne bi le krotko služili, ampak zavedali te tudi svojih narodnih dolžnosti ter ob pravem času in na pravem mestu razkrili rane, ki žulijo slovenski narod ter t i r j a 1 i hitrega pomočka. To se povsod ni posrečilo in Slovenci poslali so ob zadnjih volitvah v državno zbornioo nekoliko svojih starih vladnih privrženoev, navdahnjenih starimi idejami in mislimi; vendar smo si za nekatere poslance na boljšem, kajti pridobile smo nekoliko moči, ki se ne bodo plašili stopiti v zvezo z najodločnišimi elementi, ako bode to zahteval blagor njih voliloev. Ko so odšli na Dunaj, čakali smo ra- da se je moral dotičnik zasmejati kar na vse grlo; a posledioa temu smehu je bila: prazna žlica pred nosom. Nič čudnega ni toraj, Če smo bili po našem kosilu lačni, kakor prej. Mej tem, ko smo jeden druzega dolžili krivde na tem, da ta ali oni ni nič jedel, izginil nam je g. r. F. izpred oči. Prvi grem jaz za njim in najdem ga pred hišo, kjer sta se z mlekarjem zelo prijazno pogovarjala. Konec temu prijaznemu govoru je bil, da pošlje mlekar pastirja krave molzit. Potem pa je g. r. F. mleko prav slaBtno s kozarcem zajemal. Ko se napije, pridem jaz na vrsto. Koliko sva popila, ne smem povedati, ker laHtnik dotične planine bi morda še dandanes mlekarju kaj neprijetnega povedal, ko bi izvedel, koliko sira bi se bilo dalo narediti iz tega popitega mleka. Mej to gostijo se sladkim mlekom — kar težko sem že dihal — zapazijo me drugi izletniki, in polaste se prav nasilno najinega daru; kozareo šel je tako dolgo iz roke v roko, dekler ga niso razbili. Tako jih je Bog kaznoval, ker so si mleko prisvojili proti najini volji. Tako ekrepčani ležemo v travo pred kuhinjo. dovedno, kako se obrne politiški položaj in na katero stran jo krenejo naši poslanci. Da bi kar nakrat segli v roke svojim češkim sobratom, ■ postavnim zastopnikom mogočnega naroda, nismo si iz navedenih uzrokov niti upali misliti, kajti Mladočehi bili so tedaj očrnjeni na vse strani io konservativci in liberalci razupili so jih za politiške rokovnjače in sploh za stranko, s katero se dobromislecem ni smeti bratiti. Čakali smo poznejših dogodkov, od katerih so si naši konservativci pričakovali Bog ve kake blamaže, za Mladočehe, to je, hujskanje, neredov in nedostojnosti. Ali vsega tega ni bilo. Navzlic črnim opisom nemških časopisov, faktum je vendar, da so se Mladočehi pokazali resne može in sploh Btranko, odločno in odvažno, s katero se d& bratiti in paktovati. Ideje, koje so oni razvijali, padle so sicer v z bornici na nerodovita tla ali vender našle so odmev v najširših krogih. Njihove narodno ideje, — izvemši morda v program sprejeto zabtevanje državnega prava in deželne avtonomije - so ideje, s kojimi bi morali biti navdahnjeni vsi pravi slovanski poslanoi. To njih vedenje je sicer omečilo nekatera trda srca in sodba o Mladočehih, ki je bila začetkom sploh neugodna in črna, postala je sem ter tja milejša in celo pristno konservativno-klerikalna glasila izrekla so se o njih čestokrat pohvalno. Vendar ta sodba ni obveljala in danes se zopet čita zaničevanje Mladočehov in nji hove politike: razni časopisi si prizadevajo o njih črno pisariti in jim spodkopovati dobro ime in stališče. Posebno pa peče nekaternike, da se voliloi druzih slovanskih narodov oglašajo, posivajoč svoje poslance da se sporazumijo s pravimi zastopniki mogočnega češkega naroda in tembolj, ker jih isti vabijo v svojo zvezq ter obečajo, da se bodo zavzemali enako odločno, kakor za pravice češkega, tudi za prava druzih slovanskih narodov v Avstriji. Te obete bodo izvestno vrli možje tudi držali in zvesto izpolnjevali, kajti odloč- Krasen svet se je razprostiral pred našimi očmi, hrib za hribom se je vrstil in daleč spodaj v dolini vila se je .Soča", koja se nam je pri tem pogledu, ko je solnoe svoje žarke v nje upiralo, dozdevala še krasnejša. In to njeno lepoto nam je naša gospica še posebno okrasila, spom-nivša se Gregorčiča. Citirala nam je prav lepo krasne besede pesnika .Soči". Pred nami je bila naša „planinska vasica", tako zvani „stan*. Na gorenji strani te vasi bil je senik, kojega sem že prej omenil; na južni strani te kuhinje bil je drugi senik, koji je imel spodaj hlev za govedo ; med tem hlevom in kuhinjo pa je bilo dvorišče, zagrajeno s kamenjem, jeden meter na visoko postavljenim, iz kojega dvorišča je bil uhod v kuhinjo, spodnji hlev in v hleva za konje in ovce, stoječa na severni strani. Nismo dolgo ležali v travi, in dihali planinski zrak, oslajen z vzduhom različnih planinskih cvetlic, ko nas povabi mlekar, da gremo gledot, kako molzejo ovce in kako širijo. Šli smo. Pastirji bo prignali ovce s paše na dvorišče in zatvorili vsa vrata — samo ona v kuhinjo bila so odprta, skozi katera je bilo možno ovcam iz dvorišča. Koj za nost in odkritosrčnost tudi gledd najža-loatnejših resnic obetali so svojim volil-cem, pri tom pa ž uli češki narod enako breme kakor druge slovanske narode v Avstriji. Izpolnjenja teh obetov so nam jo od Mladočehov tembolj nadejati, ker nam iste izrekajo krvni bratje, v tem ko nao nemški konservativec ošabno prezira kot „nižje pleme". Tudi v nas Slovenoih se je zadnji čas pojavil enak tok, protiven dosedanjemu delovanju naših poslancev v družbi, narodnim našim težnjam ne baš prijaznih konservativcev. Hohenwartov klub, v katerega so naši poslanci zabredli, ne ugaja tem težnjam. Ves sedanji položaj in nagnenje slavne vlade same nam to jasno kaže. Slovenskim poslancem ni upati, da bi, ako sedanje razmero dalje vladajo, v narodnem obziru svojim volilcem dosegli niti mrvio, odpadlih raz bogato obloženo vladino mizo. Čemu torej podpirati onega, ki nam ničesar noče dovoliti? Čemu stopati z roko v roko s „konservativci11, ki pri vladi imajo iste toliko upati, kolikor „radikaloi* Mladočehi? Čemu si vezati roke s klubom, ki ■e nikdar ne potegne za naie narodne težnje pod pretvezo, da se osira na gmotni blagor Slovencev P In kaj bi pač nastalo, ako bi slovenski poslanci stopili v klub Mladočehov in v družbi s temi, z dalmatinskimi in moravskim! poslanci ustanovili poseben klub, koji bi štel kaoih 70 udov, koji klub bi morala vlada zdaj pa zdaj vendar uvaže-vati, čeprav bi isti učinjal stoprav petino vseh poslancev. Ako tudi je egoizem Poljakov znan, vendar ne menimo, da bi njih efijaltstvo, v družbi s nemško levioo, segalo tako daleč, da ne bi njega silo mogli paralizovati združeni Slovani. Tudi bi se znalo prigoditi, da bi uprav Poljaki — videči odločnost na naši strani — Sčasoma v posamičnih Blučajih podpirali težnje in zahteve „slovanskega kluba". Stvar je zatorej pomisleka vredna in zato bi bilo želeti, da naši državni poslanoi temi vratci sedel je pastir v kuhinji s molznikom in visoko zavihanimi rokavi. Pastir na dvorišču naganjal mu je ovce proti toj luknji in jedna za drugo prihajale so do pastirja, sedečega na stolu. Ta-Ie poslednji pograbil je ovco za volno in zadnji del telesa stisnil je tako dobro med svoja kolena, da se mu ta zadnji del ganiti ni mogel in pod ta del dčl je molznik ter potegnil parkrat, Koj pred njim sedel je drugi pastir in sicer tako, da je morala ovca, kojo je prvi samo nekoliko pomolzel, mimo njega. Ta je storil isto kakor prvi, in ovca je šla, ko je ta svoja kolena nekoliko raztegnil, med kolena tretjemu, koji je pred drugim sedel. Tako je morala uboga žival skozi trojne roke in vsak pastir jej jo iztrgal nekoliko volne, potiskajoč jo med kolena svoja. Radi tega pa so tudi imeli take roke, da se mi je dozdevalo, da molzejo v kosmatih rokavicah. Da je pa dala marsikatera živalica v molznik še kaj po vrhu, kar ni posebno apetitno za kočljive želodoe, misli bi lehko vsak sam; vsaj molznik je bil baš pod onim delom telesa, da dolična stvar ni mogla drugam pasti, nego v mleko, koja stvar je pa v belem mleku bas tako iz ■tvar dobro premislijo iu da ne puste iz vida okolnosti, da volilci dozorevajo politički od leta do leta. X. Y. Govor poslanca K a r o 1 a E 1 u n a v 64. seji državnega zbora dne 6. nov. 1891. Moja gospoda ! Pred vsem prosim Vaše dobrohotne prizanesljivosti, če bodem T svojih razpravah omenjal stvarij, o katerih se je že opetovano govorilo v tej visoki zbornici. Dobro vem, da ni prijetno sopet poslušati, kar se je že čulo večkrat, a verujte mi gospoda moja, da je za nas še mnogo neprijetnije, da moramo vedno zopet ponavljati stare pritožbe. Postavljamo se tako v nevarnost, da postanemo nadležni visoki zbornici ter da dosežemo baš nasprotno temu, kar bi bili želeli. Dovolj znane so Vam zahteve, katere bo priglaiali v tej visoki zbornici zastopniki slovenskega naroda glede šolstva. Če navzlic temu o njih zopet govorim letos, daje mi k temu pogum z jedne strani stara prislovica: gutta cavat lapidem, non vi sed saepe cadendo, z druge strani pa si štejem v svojo posebno dolžnost, da spregovorim letos, in sicer iz tega razloga ker se o teh zadevah letos v bndgetnetn odseku ni razpravljalo, ker so bili ožji naši somišljeniki zadržani. Govorim, da bi se ne sklepalo iz našega molčanja, da bi bili opešali v svojih prizadevanjih, da bi bili le za pičico odnehali od svojih zahtev. Edor hoče biti pravičen in nepristransk, priznati mora, da smo se mi v svojih zahtevah vedno pošteno ozirali na obstoječe odnošaje, kakor tudi na interese države, kajti zahtevali smo samo ustanovljenje slovenskih paralelk na zavodih, namenjenih slovenski mladini. Ta naša zahteva bila je tem bolj opravičena in utemeljena, ker so ■e Ljubljanske paralelke, katere je ustanovil prejšnji naučni minister, dobro obnesle, kar je priznala sama visoka učna uprava. Jednako zahtevo priglasili so zastopniki italijanskega prebivalstva glede italijanskih paralelk na Goriški gimnaziji, katero pohaja italijanska mladina. Mi smo to zahtevo odkritosrčno podpirali, ker je to, kar je nam prav, tudi za njih pravično, ker želimo jednake pravice vsem in nočemo drugim prikrajševati tega, kar zahtevamo sami. Visoka učna uprava izjavila je že večkrat v budgetnem odseku, kakor tudi v visoki zbornici, da bode privolila, da se uvedo sukcesivno slovenske, oziroma tudi italijanske paralelke. A do zdaj ostalo je, žal, le pri lepih besedah, kajti Celje, Gorica in Trst čakajo še vedno zaman na tako uredbo tamošnjih srednjih šol, da bi glodala, kakor ocvirki na dobro zabeljenih žgancih. No, pa vsaj vse to ni čiBto nič motilo naših pastirjev, ampak vsak je opravljal dano mu nalogo prav mirno, dokler niso bile pomolžene vse ovce. Eo se je to dovršilo, precedili so mleko, za kar so imeli tudi jako priprosto cedilo. Vrhu kotla postavili so neko posodo, koja jo imela na dnu okroglo luknjo. V to luknjo deli so neke planinske cvetlice in v posodo vlivali so mleko, koje bo je cedilo skozi te ovetke v velik kotel, pod kojim je bila vedno žrjavica. Eo smo vse to ogledali, šli smo zopet pod milo nebo ; g. E. in jaz morala sva po očnice in sicer vsak svojo pot. Daleč nisva šla, ker bilo jih je po pečinah vse polno. Nad globokim prepadom zapazim kakih pet krasnih, velikih očnic. To moraš imeti, mislil sem si, in res : z levo roko oklenem se velike skale, z nogo pa stopim na drugo skalo, ki je bila gotovo dvajsetkrat večja od vsake gorsko peči. Že sem mislil pustiti se z levo roko in utrgati lepe očnice, kar zgubim tla in ob-visim na levi roki, viseč na gladki steni. (Dalje prih.) slovenski mladini, ki ima v Celji in v Gorici vender večino, oziroma italijanski mladini bilo mogoče, da se poučuje v materinem jeziku, kar ji je po državnih temeljnih zakonih slovesno zajamčeno. Da, skoraj je videti, kakor da bi se kesalo, da se je dovolilo toliko te zakonito za-jamčene pravice in bi se hotelo zopet uničiti, kar se je že storilo v tej ladevi. Že takozvane slovenske paralelke, ki so se osnovale v Mariboru, raslikujejo se bistveno od Ljubljanskih paralelk. Če bi se pa slovenske, oziroma italijanske paralelke hotele celo urediti tako, kakor se je poslednji čas poskusilo v Gorici, kateri poskus pa se je, kakor sodim, zopet opustil, potem bi slovenske, oziroma italijanske paralelke postale bedne spake, kajti o slovenski, oziroma italijanski para-lelki se pač ne moglo več govoriti, če bi ves pouk v materinem jeziku bil omejen samo na pouk materinega jezika kot učni predmet in morda Se na pouk veronauka in zemljepisja. (Tako je! na desni.) Vrhu tega opozarjam še na to, da se zahteva od učencev, ki se prijavljajo za vsprejem v slovenske paralelke, isto toliko znanja nemškega jezika (Čujte ! čujte! na desni), kakor od onih, ki se oglašajo za nemške razrede. S tem se dela iluzoriČna olajšava, ki se je hotela dati učencem, ki nemščino niso še popolnoma zmožni. (Res je! na desni.) Visoka učna nprava si jako prizadeva, da izvede reformo b rednjih šol, za kar jej gre popolnoma priznanje in največja hvala, a jaz mislim, da bi si pridobila ne manjo zahvalo, gotovo pa mnogo večjo zaslugo, če bi se potrudila za reformo srednjih šol v tem zmislu, da jih izvede po potrebah in po željah posamičnih narodov. (Dobro! Dobro! na desni.) Če se pa postopa tako, kakor zdaj, morajo biti narodi nevoljni in če se ne doseže sprava in sporazumljenje mej narodi, katero žele vsi pravi pairijoti, verujte mi, da je velik del krivde pripisati na rovaš učne uprave (Res jel na desni), katero vodijo pri njenih ukrepih vsakovrstni politični oziri, ki pa zanemarja popolnoma najvažneji politični ozir, da bi zadovoljne storila narode. (Posl. dr. Trojan : Da bi izvela ravnopravnost!) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranj« dežtl«. V poslednje številke političnem pregledu prijavili smo na kratko, kako je minister za deželno hrambo v državno-zborski seji odgovoril na izjave dveh čeških poslancev. Ta dva poslanoa bila sta prof. T i 1 š e r in dr. H e r o 1 d. V njunih govorih je marsikaj, kar je vredno omenjati. Prvo imenovani je rekel, da treba sedaj, ko se je uvela obča vojna dolžnost, dati tudi posamičniku kako pravico, to je: uvesti obče volilno pravo. Pomisliti je treba, da nam obča šolska dolžnost sedaj vzgaja samostojno misleče ljudi in značaje, da torej nimamo posla z bitji, ki nič ne mislijo, ampak z bitji, ki se zavedajo svoje samostalnosti in ki poznajo svojo človeško vrednost ter zahtevajo svoje pravice. Govornik kritikuje način razdelitve teritorijalnih vojnih okrajev. Po tej razdelitvi so raztrgali Moravsko : severno Moravsko bo priklopili vojnemu okraju krakovskemu, južno pa dunajskemu. S tem se postavlja v temo skupnost dežela češke krone. Govornik poživlja vlado, da ne puBti iz vida ozirov na posamične kraljevine in dežele. — Dr. H e r o 1 d obžaluje, da visoka zbornica glede na ta pred-met (kontigent novincev za leto 1892; kaže nekako apatijo, tako, da bi morali misliti, da je vojna izbrisana iz državljanske družbe in da se zanjo ne sme brigati ljudski za-stop. Govornik se dotakne tudi takozvanoga narodnega vprašanja v armadi. Pravi se sicer, da v mnogolični državi, kakoršna je Avstrija, ni smeti tirati narodnega upra-šanj a v armado. Govornik se strinja s tem, ako hočejo reči, da je armada jednotna celota in da so vsi oni, ki so vstopili v armado, ne glede na njih narodnost, jednakopravni. Ako pa se stvar tako tolmači, da mora vsakdo, ki je oblekel cesarsko suknjo, odložiti svojo narodnost, je pa to naravnost nemogoče. Edor je od svoje mladosti užival narodno vzgojo; kdor je po šolskem pouku, slovstvu in drugih vzgojnih sredstvih došel do prepričanja, da pripada kateremu narodu, od tega ni smeti zahtevati, da pozabi, kateri narodnosti pripada. Menite-li, da je pri obči vojni dolžnosti možno, armado povsem ločiti od državljanske družbe, od naroda P Eaj je armada P Je-li armada abstraktna stvar, kojo spoznamo le po uniformi, ali so to ljudje, resnični ljudje, vzrasli is na-, roda ? V Avstriji moramo priti do prepričanja, da armada ni mrtev materijal, pod-redjen zgolj pravilniku, ampak da obstoji iz samozavestnih narodov, koji sestavljajo vojno silo monarhije. Armadi pripada v vsaki državi prevažna naloga, osobito pa v naši državi, kjer žive skupno toliko narodov, vršiti mora svojo veliko vzgojilno nalogo vsem narodom v prid ; ona ne sme biti druzega, nego pod jednim poveljstvom združeni, oboroženi, samozavedni in na-rodno-zavedni narodi Avstrije. — Odgovora g. ministra za deželno brambo na ti izjavi omenjali smo že zadnjič. — Posl. H e r o 1 d se je potem protivil tolmačenju gosp. ministra, kakor da sta hotela on in Tilšer v armado zanesti narodno uprašanje. »Ako naša armada stoji na tako šibkih nogah, da jej more škodovati viakatera kritika, naperjena proti tej ali oni naredbi, potem pa ne dam za to armado ni pipe tobaka.*1 V istej seji so nadaljevali obravnavo o industrijalnem šolstvu. Tem povodom izražal je poslaneo H A j e k razne želje glede na obrtno, industrijalno in trgovsko šolstvo ter dokazivat, kako se tudi v tem pogledu zapostavlja narod češki. Govorili so še posl. P o 1 a k , H a-bermann, B a r w i n s k i, Noser, Menger, Blažekin naučni minister G a u t s o h. Sledila je obravnava o narodnem šolstvu. Posl. E o h 1 e r izjavlja, da je uprašanje o narodnem Šolstvu po izjavi episkopata prešlo v čisto nov stadij in se približalo svojemu rešenju. Po tej izjavi odluščilo se je uprašanje verske šole od politiške, gospodarske in didaktične strani. Ako ima katoliška cerkev v Avstriji pravico do samostojnega obstanka, mora pa tudi imeti pravico vzgajati mladino po svojih načelih. Svobodni cerkvi treba verske šole. Prej ne bo miru, dokler se ne reši to uprašanje. Govornik obžaluje, da se je avstrijska vlada popred lotila socijalnoga uprašanja, nego onega narodne šole. Nemčija je bila prva, ki je poklioala na pomoč socijalno silo Cerkve, težko je torej pojmiti, zakaj hočejo v Avstriji po drugi poti rešiti važno sooijalno uprašanje. Sedanje šolstvo je birokratiško in bati se je, da okameni. Minister nauka ne bode se mogel dolgo držati; njega dnevi so šteti, kajti z ono stranko, ki je ustvarila našo šolsko postavo in je najmočnejša v zbornici, gremo glede jedne točke močno razsebi. Ta stranka ni svobodomiselna, kajti nima pojma o svobodi katoliške vesti; ker pa g. minister ima nekoliko tega svobodnega mišljenja, ne bosta mogla dolgo izhajati jeden z drugim. Govornik prosi ministra, da za sedaj — ako že ni druzega možno — pospešuje vsaj privatne šole. S tem se je pretrgala obravnava. Nato so poslanci Ferjančič, Elun in tovariši intorpelovali gospoda ministra za notranje zadeve radi kratenja društvenih pravic družbi sv. Cirila in Metoda. Podružnica za Ziljsko dolino in župnijo Vrata na Eoroškem ter ona za Beljak in okolico priredili ste namreč v mesecu oktobru svoja shoda, v kar imati pravico po §. 3 društvenih pravil, a oblasti so vzlic temu brisale razne točke iz programa ter tako vzkratile podružnicama v pravilih zagotovljene jima pravice. Zanimivo je posebno to, da se je dotični okrajni komisar izgovarjal, da je prišel tak migljej od zgoraj. Radovedni smo, kako odgovori grof Taaffe na to interpelacijo — če sploh odgovori. Včeraj je cesar na Dunaji vsprejel avstrijsko in ogersko delegacijo. Na nagovora obeh predsednikov povdarjalo je Njegovo Veličanstvo prijateljske odnošaje z vsemi državami in popolno soglasje z zavezniki v želji in prizadevanji, da se ohrani evropski mir. Vsi kabineti dali so zagotovila miroljubnosti. Akopram s tem še niso odstranjene nevarnosti za politični položaj Evrope in se splošna oboroževanja ne mogo ustaviti, nadeja se cesar, da se bode po sploŠnji jednoglasni potrebi po miru dosegel ko-nečni ta cilj. Cesar želi, da bi mu mogoče bilo svojim narodom oznaniti veselo vest, da je končano sedanje, skrbij in bremen polno stanje. Vlada omejila je proračun za vojsko in pomorstvo na najpotrebnejše, kar se ne da odlašati, mnogo važnih zahtev moralo se je pa odgoditi. Bosna in Heroe-govina kažeta vedno lepši raavoj. DOPISI. Od nekod. [Izv. dop.] (Prospe-v a-1 i naša ljudska šola?) Odgovor na to uprašanje naj nam poda dejstvo, o katerem se je nedavno pripovedalo in sioer v gostilni in na vsa usta. Čete-li, da VaB pozabavim P 1 No, pivo je izborno, naj bode! Dakle pozor! Ste-li čuli o komediji pod loncem, dogodivši se pri neki učiteljski konferenciji ? Tej konferenciji prisustvovalo je 40 učiteljev in — zloglasno število I — 13 učiteljic. Porota sestavljena je bila iz deželnega nadzornika okrajnega nadzornika, in nemih motrite-ljev: nekega poznanega profesorja in kraj-nega župnika. Na dnevnem redu je bilo: „zemljepisje" ; »povest starih .kulturnih" narodov"; »povest Avstrije in njenega zemljepisnega položaja za dobe Rimljanov in slednjič „slovnica*. Izpraševatelj dece je bil tamošnji gospod nadučitelj. Deca so tako odgovarjala, da so nekateri navzočih kar strmeli; druge je oblivala kurja polt, kajti niti oni sami ne bi bili mogli — kakor so očitno izpovedali — na slična uprašanja tako točno odgovoriti; tretji so pa sikali: „To presega učni načrt!" — in g. deželni nadzornik se je, poslušajoč posamične odgovorč, tako zamaknil, da je v svojem zamaknjenju vzkliknil: Okolo 20 let nadzorujem ljudske šole, a tako vz-gledne, kakoršna je ta, nisem še našel, Živio! Živio! Živio g. nadučitelj! Posluh gospoda ! Nikar ne mislite, da jaz kaj pretiravam. Temu vzkliku in zanosu je dovolj razloga. Evo vam posamičnih uprašanj! O orografiji in hydrografiji Mehike, Avstralije — da o drugih molčim, ker bo še slaat-nejša, n. pr. „Čemu bo nadeli „Nilu" ob njega izlivu v morje ime „Delta"? „Eatera piramada je najstareja?" „Eje je Sidon Tiron P" „Eedaj je bila bitka na Granicu* P „Povod punskim vojnam P" „Eedaj je bila bitka na trosimenskem jezeru in kdo je takrat načeloval rimski ljudovladiP" „O Juliju Caesar-ju in kakov razloček je med Julijevem in Gregorjevem kalendarjuP* „Položaj Avstrije za Rimljanov P" „Nori-oum P Vendelicfa? Panonia! AemonaPCe-lejaP" Učenci so bili iz ponsv-Ijavne dvorazredne šole. Bilo jih je dokaj, ali uprašanih je bilo k večem sedem, ki so bili bolj umetno pomeščeni in so se kar na migljej dvigali raz sedeže. Jako značilno pa je to, da so svojo lastno deželo jako Blabo narisali na tablo. Ha, Vendelioio poznajo, Erna in Tolmina pa ne! Povejte mi sedaj: kateri iz smrtnikov bi se ne zamaknil, poslušajoč učence po-navljavne šole dvorazrednice, ki odgovarjajo na uprašanja, kakoršnih dobivajo osmošolci pri zdrelostnem izpitu.? Kaj pa „slovnica"? O tej točki smo se vsi soglašali, da učen-ci pravila slovnice poznajo, pa pravilno ne govore. Koncem te točke poupraša nadzornik, ima-li kdo česar pripomniti? Oglasil se je neki gospod, ali bolje bi bilo, da se ni oglasil, ker o kritiki niso boteli ničesar slišati. Nekdo, stoječ pri oknu zaupije: Kaj tecega nismo še slišali — kritika ta je zgolj dlakocepljenje 1 — Vse je prav: vse je izvrstno; omne tulit punctum ! Zapišimo v zapisnik in vse naj gre v glavno mesto! Zapisali so, odposlali so in zavesa je pala. Tako naš pripovedovalec in pozaba-vatelj. K temu dve, tri. — Kaj bi se z g. nadučiteljem zgodilo, da ni tako dobro vidjen kakor je — član je okrajnega šol. sveta, gostoljuben, a tudi rezek, ako ma ne pe-vajo po „notah" ? Vsi učitelji in učiteljice planile bi na-nj, kakor vrabci v proso ali pa ptice na čuka, in g. nadzornik bi mu gotovo pripomnil: G. nadučitelj! oprostite, vi ne umete učnega načrta! Gori omenjeni gospod profesor predaval je svoječaano v osmi šoli povest-nico „Avstrije". Prišel je s porazom Ma-djarov in osnovanjem avstrijske marke I. 791 „ ne meneč se za nekdajni Noricum, Khaetio in Vendelico. Kaj si je moral g. ravnatelj misliti, ko je — poslušajoč učence dvorazrednice, — primerjal te se svojimi nekdajni mi oBmošolciP! Čemu predavati sedem let na gimnaziji povest? Zadostovalo bi, ako gredo osmošolci tri tedne pred maturo v to dvorazrednico in v nje ponavlja v ni šoli se jim v malo dneh voepi, česar potrebujejo na vseučelišči iz povest-nice. (Je m u se je negalantno zavrnil oni učitelj, ki je hotel kritikovati predavanje slovnice? Gospoda šolniki, takim načinom bodo učiteljske konferenoije stvari več škodovale, nego-li koristile. Takim načinom si ne vzgojite učiteljev-značajnikovl No 1 Vsa čast deželnemu nadzorniku, ki je pri raz-stanku — oprosteč se z dotičnim gospodom — stvar poravnal in duhove potolažil. Bolehnega so me poslali nekoč na Tolminsko, češ: tolminski dovtipi in lepi sprehodi te že ozdravijo. Ubogal sem in — ozdravel. „Gospod! Vi ste preotožni* reče mi nekega nedeljskega popoludne nek Tolminec, kateremu me so priporočili. „Jaz Vas ozdravim ! Pejva do Volč! Bote videli, da pride tudi v vas humor.!" Pod sv. Urhom ob „Soči" pasel je kravar tolminske krave. Moj spremljevalec ga pokliče in kravar prisopiha k nama. „Du, bete mir die zehn Gebote Gottes*. In kravar začne: Du solist an eiuen Gott allein glauben — in končal je za „ausgezeichtnet" z deseto. Potem ga moj spremljevalec poprada: Wie heisst das IV. Gebot Gottes P Kravar na to le molči. Wie heisst das siebente Gebot Gottes? In tudi na to uprašanje ni bilo odgovora. No, sage mir: Wie heisst das neunte Gebot Gottes? Tudi nato poslednje uprašanje je molčal, pač pa naju je pogledal izbuljenih očij in začel se kroho-tati. Nehote morala sva se tudi midva smijati. „A ste videli, smejete se že; v kratkem Vas tudi ozdravim. Glejte gospod, taki so bili naši kataheti pred 30 leti, trapili so otroke z nemščino. Trpeli bo učitelji in otroci; sadu pa ni bilo nikakega*. Razsodni Čitatelji! Je-li zabivanje povoda pun-skih vojen, grške azbuke, bitke na Granicu v glavo dečkov ponavtjavne šole dvoraz* reduice manje trapenje, se lehko sleharni sedaj, po prešlih treh mesecih, uveri. Naj le pride v dotično šolo in stavi naj istim dečkom iBta uprašanja in videl bode, da bodo vsi molčali in gledali debelo kakor tolminski kravar. Nečuveno je, da Be stavljajo dečkom ljudske šole slična uprašanja. Kdor tako postopa, ni pravi pedagog. Naj le poskuša mož, ki ima občno povest v prstih, do Božiča, in ne do sv. Andreja naučiti se na pamet orografijo, hidrografijo in imena vladarskih hiš „Kitaja": predno si v butico r utepe vsa tista čudna kitajska imena — potil se bode krvavo o sv. Martinu. Nekam tako morali so se potiti ti dečki, predno bo jim tuja, nikdar slišana imena v glavi ostala. Čemu to trapenje dece ? ! Pestalozzi, — Pestalozzi!! Pestaloz-zi in tovariši, kje ste, kje bivate, kam ste izginuli ?! Različne vesti. Osobna vest. Novoizvoljeni državni poslanec, dr. Matko Laginja odišel je predvčerajšnjem na Dunaj. Raca! Včerajšnji „Mattino* posnemlje is lista „Venesia" mastno raco, da je pe-litično društvo „Edinost" odposlalo g. poslanca Ivana Nabergoja v Rim k mirovnemu kongresu in sicer s tem namenom, da tam javno izjavi simpatije do Italijanov doli v kraljestvu, katere pa je razlikovati od avstrijskih Italijanov. „Ve-nezia" meni, da je to nova taktika. — Človek res ne ve, ali bi si smijal ali jezil na takih bedastočah. Ne, ne, smejmo se; to je bolj pametno in tudi gospoda Nabergoja prosimo, da sluša naš svet in smeje naj bo sv. Vida plesu, ki se je polastil njega besnečih nasprotnikov. Nur heiter in ernster Zeit! Konfiskaciji. Pretočeni četrtek bil je za tržaško slovensko časnikarstvo nesrečen dan: slavno državno pravdništvo je zaplenilo „Našo Slogo* in „Slovanski Svet", prvo radi dopiBa iz Oprtaljščine, poslednjega radi notice o Bosni iu Hercegovini. Uredništvo „Slovanskega 8veta" priredilo je drugo izdanje. Čujte, čujtsl V seji poslanske zbornice dne 13. novembra izjavil je gospod naučni minister, da v Avstriji je poznanje nemškega jezika neizogibna potreba. Levica je seveda burno ploskala tem besedam, na desnici so doneli oho-klici in čulo se je sikanje. Levica je opetovano ploskala. Ko se je vihar polegel, nadaljeval je gospod minister, da je nemški jezik jedino sredstvo v obrambo narodno razvitega šolstva proti duševnemu osamljenju in je tudi neobhodno potreben z gospodarskih vzrokov. Sijajen vspeh taktike naših poslanoev ! Iz državnega zbora. V proračunskem odseku izjavil je finančni minister, da se uspeh v|Trstu uvedenega užit ninskega davka še ne da proraču-niti, ter se je možno opirati samo na približne cenitve. Glede predloženja postavnega načrta, po katerem naj bi se naraščanje davka od stanarine v Trstu ustavilo za pet let, naprosila se je že cesarska sankcija. Finančni minister obeta v februvarju ali marcu bodočega leta predložiti načrt skupne preosnove davkov. Pri vsprejemu delegacij ogovorilo je Njegovo Veličanstvo tudi poslanca B u r g-s t a 11 e r j a. Cesar ga je pouprašal, kako je v Trstu sedaj po odpravi proste luke. Burgstaller je odgovoril, da ae je prehod izvršil brez posebnih težav —> na čemur se je zahvaliti pripoznanim olajšavam , da pa trgovina v obče zelo peša ter da nujno treba primerne podpore, ako hočemo, da Trst vztraja proti neprestano rastoči konkurenciji ptujih pristanišč. Monarh je na to pripomnil: „D a, ž e I e z n i c a !* „To je najiskrenejša želja mesta tržaškega* — odvrnil je Burgstaller. Se poslancem Bartolijem pogovarjal se je cesar o gospodarskih razmerah Istre, specijelno o razmerah v Rovinju, tamošnji vinoreji in kupčiji z vinom. V otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu praznoval se bode v četrtek dne 19. t. m. god presv. cesarice, ter obletnica odpretja tega vrta. Otroci, obiskujoči označeni vrt, udeleže se zjutraj sv. maše ter so isti dan prosti pouka. Darovi za božičnioo otročičev imenovanega vrta so se že pričeli nabirati ter imajo v isti namen dotične nabiralne pole: ge. Fabijaui Irrna (vrtnarica) v Rojanu, gč. Anica Martelanc v Barkovljah in g. Josip Katal an v Rojanu. ^ Kakor so se lansko leto ob tej priliki darežljive pokazali vrli domači in mestni rodoljnbje ter drugi pod-piralci uboge dece, tako je upati, da tudi letos to Btore, osobito radi tegs, ker je letos veće število otrok. Odbor „Slovanskega pevskega druitva" uljud no vabi vse gospode pevce, da se vdeleže pevskih vaj, katere so vsaki torek in petek, od 8. do 10. ure zvečer. _ Sremški tamburaši udarajo zopet nocoj v restavraciji „Al Giardinetto* na-aproti gledališču Rossetti. Nadejamo se, dd bode udeležba^ nocoj mnogOštevilnejša nego je bila sinoči: Začetei je ob 1. uri. Žalosten dan. Prijatelj iz tržaške okolice nam piše: Bilo je 8. t. m., ko se napotim, kakor po . navadi vsako drugo leta, V stolno cerkev sv. Justa, da sem navzoč pri jutranji pridigi in sv. maši, ki je bila druga leta ta dan posebno slovesna, kajti obhajal se je patron oerkveni in mestni — Sv. Just. Tudi letos je bila slovesnost, ali i lece nisem slišal lepe slovenske prepovedi, ki je presunjala srca, raz kor pa nilo donele slovenske pesni, kakor druga leta. Milo se mi je storilo pri srcu videčemu, da niti v prestolni cerkvi nam ne privolijo mile slovenščine, in sklepal sem: „Žalosten sv. Just". Tudi mnogo druzih sem slišal enako s žalostjo sklepati; sploh pa nas je vse okoličane ta določba preČ. škoflj-•tva nemilo zadela, ker starejši okoličani so imeli sploh lepo navado, udeleževati se smirom mikavnih slovenskih propovedi in službe božje v cerkvi sv. Justa. Naj bi vendar preč. škofij nt vo zopet uvedlo v stolno cerkev slovensko službo božjo, katere smo bili posebno navajeni, ter še ne udajalo zahtevam tržaške gosp6de, ki je nam Slovenoem očitno protivna. Mestno gospodarstvo. Tukajšnji časnik „Mattino* prinesel je par člankov z naslovom „Fuori i numeri", v katerih obsoja molčečnost mestnega urada gled6 na dohodke užitninskega davka in mestnih doklad po odpravi proste luke. Od tedaj je namreč preteklo več kot štiri meseoe, ali mestni urad še ni naznanil davkoplačevalcem podatkov, koliko se je nabralo v tem Času na raznih občinskih dokladah na državni užitninski davek, čeprav je imel prej vsak meseo to navado. Predno se je odpravila prosta luka in uvedel državni užitninski davek, imela je gospdda na magistratu polna usta tožeb in javkanja na vlado v ta namen, da jej sadnja dovoli pobiranje večjih doklad pod pretvezo, da se po odpravi proste luke zmanjšajo občinski dohodki. Gospdda je imela k temu obilo vzrokov, kajti potrebuje reB veliko denarja za raznovrstne namene, kakor: v zidanje laških šol, vzdrževanje laških paralelk v slovenski okolici, v podporo učencem na laških šolah, v nagrade za različne „zasluge* itd. S svojimi tožbami hotela je vlado prisiliti, da jim dovoli pobiranje še višjih občinskih doklad, nego jih je pobirala dosedaj. Kakor pa se kaže ima magistrat po novem redu Še večjih dohodkov, nogo jih je imel poprej. „Mattino" poroča, da sme občina računati samo iz doklad na drž. užitninski davek en milijon gold. dohodka na leto in se sme tudi od druzih samostojnih doklad nadejati blizu milijon, kakor od točarine, doklade na špirit itd. — Radovedni smo tudi mi, kako se bode v tem obziru občina obnašala. Ako so se jim dohodki zvijali, brez dvojbe jim zrase tudi greben, da bodo tem bolj pritiskali na nas Slovence, ki tudi plačujemo te doklade. Iz Črnegakala se nam piše: Popis dogodka zUrhomLovrihoiz Doli n e v Kopru, kakor Bte ga prijavili v „Edinosti", je povsem resničen, kajti bil sem tudi jaz istega dne hkratu z Lovriho v Kopru. Prišedši potem v neko krčmo, potožili smo se na tem, kar se nam je pripetilo. Če ravno je bil ta krčmar njihove krvi, nam je vender odgovoril : „Ne mislite, da smo vsi taki; vsi ti, kateri delajo nemir, so najemniki Koperske gospode, kakor, bi rekel : karne venduta. Tem je Koperska gospAda obljubila jela in pila; ako jih zadene zapor, pa odškodnino". Na dalje nam je pravil, da so sklenili vsi ti prodanci, da v dan volitve napadejo vse duhovno, koji pridejo v Koper na volišče, a varali so se, ker prestrižene so jim bile peruti. Dne 30. oktobra napotim se z dvema volilnima možema zopet iz Črnegakala v Koper. V Dekanih se združimo s tamoš-njimi volilnimi možmi, da gremo skupaj na volišče. Na poti is Dekani proti Kopra srečamo kočijo; ustavimo se, da pozdravimo gospoda, ki sta bila na vozu. Gospod Cotič nam naznani veselo vest, da smo v Sanvičenti zopet zmagali, ter nam slednjič zakliče: „Le idite srčno na volišče; Bog bode dal, da zmaga bode naša!" Vresni-Čile so se te besede: Bog Jje dal pomoč, da sijajna zmaga je naša. V Črnemkalu priredili smo dne 31. oktobra zvečer velik kres, topiči bo pokali, in vsako srce je bilo polno veselja na slavni naši zmagi. V Črnemkalu, 10. novembra 1891. Josip AmlrijaSič, »a«ki predstojnik. Iz Volč se nam piše : „Kakor znano, snujemo v Volčah že nekaj Časa mlekar-nico. Dne 3. t. m. imeli smo občni zbor, na kojem so bili voljeni: g. K. H v a I a predsednikom, gg. A. U r b a n Č i č, A. Podreka, S. Bukovec, J. Lazar, J. A n d r e j č l č in A. C a r 1 i odborniki mlekarskega društva". Kolikor poznamo imena teh možakov, preverjeni smo, da bode mlado društvo uspešno delovalo v korist vseh članov in da bodo tej občini sledilo v tako važnem podjetju tudi druge, kakor n. pr. čiginj in Kozarsko. Res, da tudi samo jedna vztrajna moč kaj doseže, a koliko večji je vspeh, ako se združijo posamezne moči v celoto, kjer z združenimi močmi delujejo v medsebojno korist 1 Lo tako naprej, vrli Volčani, jedini delujte v blagostanje svojega rojstve-nega kraja! Pustite vse morebitne prepire, koje bi znali imeti med seboj ; v društvu bodite vsi le jedna duša, ker le tako bode možno društvu vspešno delovati! Sloga jači, nesloga tlači, te besede naj vam bodo v vodilo. Tebi pa, mladi odbor, kličemo: Zaupanje in čast, kojo ti je dalo občinstvo, glej ! da ju bodeš vse čase vreden ! Res, dana ti je težka naloga, a v svesti si, da delaš lo v blagor občanov, svojih najbližjih bratov, ta zavest naj te vedno podpira na težavnem potu in naj ti daje vedno novih moČij. Za banko „Slavijo" posluje zdaj po Trstu in okolioi, kakor tudi po vsem Primorskem, nje potovalni uradnik g. V a -t r o s 1 a v Hol z, katerega toplo priporočamo slavnemu občinstvu. Semenj na Opčini za živino in kramarsko blago bode dne 20. t. m. Nagle smrti umrl je poznani lastnik „zastavljavnice" Juri Karreiter. , Vabilo k veselici, katero priredi „podružnica hv. Cirila in Metoda" v Ajdovščini in „Pevsko društvo* v Šturiji društvenim namenom v prid v nedeljo dnč 15. novembra 1891. v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini. Vspored : 1. Jenko : „Što čutiš", možki zbor. 2. Sattner: „Na planine", mešani zbor in bariton solo. 3. Lisinski: „Putnik" možki osmospev. 4. Vilhar: „Domovina", mešani zbor. 5. Vil-har : „Naša zvezda*, možki zbor in tenor solo. 6. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 7. Foerster : „Sokolska", koračnica za možki zbor. 8. KržiČ: „Pravda", šaloigra v dveh dejanjih. -— Začetek ob Vt8 uri zvečer. — Ustopnina k veselici 30 kr„ sedež 20 kr. Vabilo na XC. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo dne 25. ne-vembra 1891. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika devet-inosemdeseti odborovi seji. 2. Naznanila predaedni&tva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. Obesil se je mehanik K a r o 1 R a n -gon, stanujoč ▼ ulici Via Castaldi it. 3. Nesrečnež bil je na delu pri ključaničarju Antonu Cerocliniju in ker ga več dni ni bilo t delavnico, prijavil je gospodar to oblastvu. V njega ^stanovanje došli redar je poizvedel, da Rangon že 3 dni ni zapustil svoje sobe. Poslali so po ključani-Čarja, da odpre sobo. Vstopivii zazrli so grozen prizor: mladi mož visel je na velikem žoblju, na mizi pa je bil listič z nastopnimi besedami: „Konec je, živite srečno, moji dragi!" — Pozneje so dognali, da je samomorileov torek dopoludne prišel domev ; zaprl se je v svojo sobo, koje ni več ostaviL Čudno je, da se njega fctariši in 5 bratov, ki stanujejo tik sobe samomorilca, prav čisto nič niso brigali zanj. Mrtvo truplo prepeljali so v mrtvašnico pri sv. Jim tu. „Slovanskega Sveta" 21. št. ima naslednjo vsebino: 1. Na stališču ustave. — 2. Historiška prava. — 3. O etnografiški razstavi čehoslovanski. — 5. Program etnografske razstave čehoslovanske. — 6. Jedna Pre$irnova pesem: z latinico in cirilico. —I 7. Prislovice (ruske). 8. — Življenje veselje P! (Konec). — Pogled po slovanskem svetu. — 10. Književnost. — 11. Listnica uredništva, (dr. Mahniču odgovor.) ia tovarna išče samostojnega knj igovoc^j o veščega netrtSkeimi, slovenskemu, in italijanskemu jeziku. Ponudbe pod šifro P. M. sprejema uprav-ništvo našega lista. i itfirrh ' •"•i': L i s t n i c a u p r a v b i S t v a. Ć. gosp. I. Virant. Volosko. Imate prav; Vaša naročnina plačana je do konca leta. Č. goBp. Ivan Likar v Poičah. Ml nismo prejeli tistih 60 n. za delavski list, ker mi nismo imeli nikakoršne sveze s tem liBtom. Del. lista dotičnik ni sprejel, ker je nehal izhajati. Tržno poročilo. Cene ne razum o, kakor se prodaje na debelo sa gotov denar). C«b» od for. do for. blago Ulica Barriera br. 4 Trst prodavaju se za najniže ciene vienci za pogrebe, odjela za andjelfće, i»-25 mrtvački fesovi, vošćane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. Lastnik pol. društvo „Edinost". Kava Mooca....... 100 K. 187.— 128.- Rio biser jako fina . « — » * • • — _ Santos fina ..... n 90.- 92.- „ srednja . . . n 85.- 88. - Guatemala..... n 100.- Portoricco ..... * 108.- 186.- Ban Jago de Cuba . * — Cejlon plant. fina . . ii 124.- 105.- Java Malang. selena . M 105.- 106— Campinaa..... n —. - — Rio oprana .... i 110.- 112.— » »ina...... » 91.- 92.- „ srednja .... » 86.- 88.- Oaaila lignt' » zabojih . . » '28. — —._ Macliov ovit...... » 380.- 390.- Inger Bengal...... n —.— — .— Papar Singapore ..... n 48.- 49.- Penang ...... n 38.— 89.- Batavia ...... n 42.- 43.- Plment Jamaika..... n bi.— Patrola] ruski v sodih . . 100 K. _.— „ v zabojih . a 7.60 — VIj« bomažno amerik. . . H 83.- 35.- Lecce jedilno j. f. gar. . n 41.— 42- dalmat. s certifikat. . H 43.- 44.- namizna M. B.A.j.f. gar. n 58.- 55.- Aix Vierge ... t. » SO._ 61.— , fino..... n 60 — _,_ loftiol pulješki ..... dalnat. s «ert. , . N 10 50 _ K 11.50 — ■_ Smokva puljeike v sodih . „' r vencih . » 19.- _,_ 11 13.50 _._ Limoni liesina..... zaboj 6,— T,- Fomsrands Puljaske . . . * _._ —.— Handlji Bari I.a . . . . . 100 K. 7».- 81.- daln. I.a, s cert. w 84 - 85,-^ Plgaolll......... Eil italij. aajtineji . . . _ _ f* M 22.'- —._ B srednji . , . m ■ 21. — —.— Raagoon extraj . . . • 16.50 —. _ M I.a > carinom n 14.- 14.25 II.a/ . . . 0 12. 12.50 Sultanina dobre vrsti . . D 28.— 30.- Suho grozijo (opaia) . . . n 10.50 20.- Gifcebe ......... 18.50 19.- Ilanlkl Yarmouth .... sod 15.- 16— Polanivka a redne velikosti 100 K. 50.— ___ velike..... n 46.— —.— Sladkor centrifug, v vrečah • certifisk. . . . 33.50 _,_ Fatol Coks....... g 12— 12.50 Mandoloni..... 10. - _<_ svetlorudečl .... 10 — ___ temnorudeči . . . . 10.- —.— bohinjski...... ■ 10.50 _,_ kanarček , ..... _,__ ___ Beli, veliki . . . . n 8.50 8.75 zeleni, dolgi .... ii — ,— — — . okrogli . . . • —.— —,— mešani, štajerski . . n .— — Vaalo . . ......... H —.— JAKOB KLEMENC trgovec Via S. Antonlo. 8-10 Odprava proste luke zlaj&ala je mriogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mčd. mam fakture, perila itd. Doživljajoč se tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via St. Antonio St. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim kašmirjem, volnicam is čiste volne, preprostim podstavom, belitn in batvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baže volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spođnjhrii oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami Jager. trico ti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo tet z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih. Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso hatančnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzojfec z dot.jčniini cenami. DROGERIJA na veliko i malo G. B. ANGELI TRST Piazza della Legnu br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim shladi&ćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke, njemačke itd. itd. Osim toga velik izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i: Sumpora iz Romanje za sumporati trsje, pomješanoga sa modrom galicom vtIo fino zamoljenoga, uporabiva proti mlldsvtt (peronospori). Iščeta se: dva občinska redarja Ti službi lahko dobe izsluženi vojaki; in za na deželo jeden čev[jar, kateremu se zagotovi brezplačno stanovanje in dovolj naročil. Prosi se, da bi več mladih podjetnih trgovcev odprlo trgovine s prodajo meia-nega blaga. Potrebne podatke v vseh teh slučajih dobe se pri naftem upravništvu v tiskarni Dolenc. Tinktura za želodec. * katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olnpkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angel ju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospegnje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovRtelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 Btekl. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*20. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26-19 Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu -53 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Išče se samostalnoga peka, kateri bi tudi krčmo in štacuno na svoj račun v Bazovici prevzel. Pobliže se izve v našem uredništvu. 2-8 V trgovini i mamfaktnrno robo Frana Hitty ulica Barriera vecchia št. 13. nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV od VOLNE, ŽIDE, PERILA., FRUŠTANJA in vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača. 3-8 ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. §ff PEČA'M iz KAUČUKA ix iz kovin. Blazinice za pečate se Btalniip črnilom, Silografija, Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helijografl-30—22 ■ čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Fran Iv. Kwizda in kr. avstrijski in kralj, rumunaki dvorni oddajatelj. rPrvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelkeN^ Odlikovan z 12 medaljemi, 6 častnimi diplomi in priznanji. KWIZDIN c- kr. pnv. fluid proti kostobolu voda asa vmivanje konj. Rabi se že 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov in vojaščine za okrepčanje pred hudimi naperi In zopetno okrepčanje po naporih; vsponoblja konja /a posebna dela pri vežbanju konj (Training). _ MT Nteklenioa »tane 1 »Id. 40 nov. Kwizde rodeči blister 1 I«m6«k 2 gl. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic Ht«kl