Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . >» 6.000
PODUREDNIšTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410 1
u	
	9
Leto XXVII. - Štev. 35 (1367)
Gorica - četrtek, 4. septembra 1975 • Trst
Posamezna številka Lir 150
Strategija italijanskih sindikatov URA GENERALOV
Pretekle avgustovske počitnice so italijanske in tuje turiste neprijetno prizadele nekatere stavke v državi. Cel teden so stavkali piloti potniških letal in zastal je skoro ves notranji letalski promet. Stavkali so na ladjah, ki prevažajo ljudi iz Civitavecchie na Sardinijo. Na tisoče in tisoče turistov je moralo zato dneve in dneve čakati v pristaniščih, da je stavka nehala.
Skoro istočasno, ko se je začel veliki povratek s počitnic, so proglasili stavko nekateri avtonomni sindikati železničarjev. Ves železniški promet je bil v neredu. Posledica je bila, da so zopet biti tisoči in tisoči, ki niso mogli z železnico na svoje domove in na delo. Tik pred 15. avgustom so s sporazumom v zadnji minuti preprečili stavko kuharjev in nameščencev v hotelih, sicer bi vsi turisti in letoviščarji v Italiji ostali nekaj dni brez hrane.
DRŽAVA Z NAJVEČ STAVKAMI
V Italiji smo na stavke vajeni kot na vsakdanji kruh. Nikjer na svetu ni toliko stavk kot pri nas. Statistični urad je objavil, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta bilo v Italiji zaradi stavk izgubljenih nad 90 milijonov delovnih ur. Lani v istem času 55 milijonov, če računamo po dva tisoč lir na uro, so italijanski delavci zaradi stavk v prvih štirih mesecih letos izgubili okrog 180 milijard lir zaslužka.
Škodo, ki jo je utrpelo gospodarstvo, je pa težko oceniti. Pomislimo samo na škodo, ki jo je utrpelo državno gospodarstvo zaradi stavke carinikov, potem zaradi stavke v davčnih uradih in tako naprej, škoda, ki jo utrpi italijansko gospodarstvo zaradi stavk v enem samem letu, gre v tisoče in tisoče milijard.
Drugod se tega bolj zavedajo in delavci dosti manj stavkajo, v Angliji polovico manj, v Nemčiji pa skoro ne poznajo stavk, človek ob tem nehote pomisli, ali niso tudi lahkomiselne stavke močan vir inflacije in gospodarske krize v Italiji.
POPLAVA SINDIKATOV
Vsekakor so zadnje stavke v avgustu zbudile izredno ogorčenje v številnih krogih, morda zato, ker so bili z njimi neposredno prizadeti tudi delavci sami, ki so šli ali so se vračali s počitnic, morda tudi zato, ker so jih organizirali avtonomni sindikati, to je taki, ki niso včlanjeni v nobeni treh velikih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL.
V Italiji imamo namreč pravo inflacijo sindikatov. Najprej so tisti, ki so včlanjeni v omenjene tri vsedržavne sindikalne zveze: Confederazione generale italiana del lavoro (CGIL), ki je levičarska, Confederazione Italiana dei sindacati dei lavorato-ri (CISL), ki naj bi bila demokrščansko usmerjena ter Unione italiana dei lavo-ratori (UIL), ki naj bi bila socialnodemokratsko orientirana.
Poleg teh treh velikih sindikalnih zvez, ki zadnja leta vodijo precej enotno sindikalno politiko, je še brez števila drugih avtonomnih sindikatov.
Prav nekateri avtonomnih sindikatov so v zadnjih mesecih napovedali vrsto stavk, ki so zelo oškodovale narodno gospodarstvo. Pri tem so prišli navzkriž z velikimi sindikalnimi zvezami, ki so omenjenim stavkam nasprotovale. To velja predvsem za stavko pilotov, železničarjev in osebja na prevoznih ladjah za Sardinijo.
Italijanska javnost je uvidela, da more tudi kak maloštevilen sindikat, ki pa združuje za gospodarsko življenje važne delavce, paralizirati celotno narodno gospodarstvo. Ob tem dejstvu so postali zaskrbljeni.
DVE ZNAČILNI IZJAVI
To zaskrbljenost sta javno izpričala dva moža, tajnik sindikata CGIL in predsednik Leone.
Tajnik levičarskega sindikata CGIL Lama je izjavil: »Ml smo proti temu, da bi kaka oblast ali pa zakon omejevala pravico do stavke; toda prepričan sem, da se
družba mora braniti, kadar so življenjsko nujno potrebne službe v nevarnosti zaradi majhnih skupin delavcev. Družba se mora braniti ne s tem, da omejuje pravico do stavke, ampak tako, da oskrbi nujno potrebne službe. Npr.: Če bi se nekega dne zgodilo, da bi stavkali kirurški delavci, ali bomo pustili bolnike, da umrjejo?
V	takih primerih bi morali ali sindikati ali družba nastopiti.«
Po pravici povedano je takšna izjava iz ust sindakalista Lame precej nenavadna. Saj zagovarja upravičenost, da nastopijo sindikati kot stavkokazi oziroma da oblast nastopi s silo zoper stavkajoče delavce v določenih primerih, čudno, da Lama ni dal slične izjave, ko smo v Italiji res imeli več stavk zdravnikov po bolnišnicah in je dokazano, da so nekateri bolniki prav zaradi stavke zdravnikov utrpeli nepopravljivo škodo na zdravju.
Druga zaskrbljena osebnost je pa predsednik Leone. Ta s svojega visokega in odgovornega mesta gleda z nič manjšo skrbjo na stanje v državi. V dnevnih časopisih so se pojavile nekatere njegove misli o tem.
Z ozirom na avgustovske stavke je njegovo mnenje, da je morda stvar življenja ali smrti gospodarskega in civilnega obstoja v deželi, če se ne najde primerna zajezitev stavkam. Zato meni, da bi se morale izdati izvršilne odredbe k členoma 39 in 40 ustave, ki pravita, da parlament ureja pravico do stavke.
STAVKE JE TREBA OMEJITI
Dejstvo je, da se danes že mnogi zavedajo, da je stavkovna džungla v Italiji postala zelo nevarna zadeva. Tudi odgovorni voditelji zveznih sindikatov so prišli do tega spoznanja posebno, ko vidijo, da jim avtonomni sindikati uhajajo iz rok v boju za lastne skupinske koristi brez ozira na splošni blagor delavskega razreda in državljanov.
Vendar ima človek vtis, da je že predolgo trajala lepa muzika nesmiselnih stavk in da bo težko prepričati delavce, da so stavke dvorezen nož, ki konec koncev delavcem samim bolj škodujejo kot koristijo, ker postajajo velik vir inflacije, to se pravi draginje.
Prihodnjo jesen bodo zapadle številne vsedržavne delovne pogodbe. Sindikalne zveze in zveze industrijcev se pripravljajo, da pogodbe obnovijo. V preteklosti so sindikati s stavkami izsiljevali predvsem večje plače in boljše delovne pogoje.
V	sedanjem trenutku italijanskega gospodarstva, trdijo sindikati, da se bodo borili za ohranitev delovnih mest, to je proti brezposelnosti. Jim bodo delavci pri tem sledili? Ali se ne bodo ponovile divje stavke tistih, ki imajo morda že lepe plače, a hočejo imeti še lepše? človeški egoizem, tudi skupinski, ne pozna meja.
Zato bi bilo po našem mnenju tudi delavcem samim v korist, če bi država s primernimi določbami uredila pravico do stavke. Več reda v gospodarstvu bi gotovo pomenilo tudi večje blagostanje v državi.
K. H.
Kadar začnejo rožljati vojaki s sabljami, pomeni, da v državi nekaj ne deluje prav. To je lahko nesposobna vlada, lahko politična zmeda, lahko gospodarska anarhija, lahko pa tudi ambicije te ali one skupine.
Pretekli teden je bilo o generalih mnogo govora: v Argentini so vsilili svojo voljo predsednici Isa-beli Peron, v Peruju so izvedli državni udar, nato še v sosednji državi Ekvador, na Portugalskem so oborožene sile zamenjale predsednika vlade in pognale deželo v še večjo zmedo, v Abesiniji pa je revolucionarni vojaški svet kar na tihem pokopal odstavljenega cesarja Haileja Selasieja.
ZAČASNA REŠITEV KRIZE
V	ARGENTINI
Ko je predsednica Isabel Peron sestavila svojo zadnjo vlado, je imenovala za notranjega ministra aktivnega polkovnika Vicenta Da-masco. Zdi se, da je to storila s pristankom poveljnika kopenske vojske generala Alberta Numa La-plane, niso pa bili o tem obveščeni drugi rodovi argentinske vojske, zaradi česar je prišlo do vojaških premikov, ki bi utegnili sprožiti vojaški udar.
Nič ni pomagalo, da se je polkovnik Damasco odrekel vojaški suknji in se oblekel v civilno, vojaški krogi so zahtevali glavo samega generala Numa Laplane, ker je podprl Damascovo imenovanje. Generali so namreč po vo-livni zmagi peronizma sklenili, da se vojska ne bo več vmešavala v vladne zadeve. Prisotnost polkovnika Damasca v vladi pa je dala videz, da spet vojska nadzoruje vlado.
Isabel Peron se je sprva zoperstavljala, da bi odstranila generala Numa Laplane, a je nazadnje morala kloniti. Stanje vojaške pripravljenosti, ki so ga vojaški poveljniki oklicali, je napovedovalo resno možnost udara. Tako je moral Numa Laplane oditi, nasledil ga pa je pehotni general Jorge Rafael Videla. General je star 50 let, je desničarsko usmerjen in ni peronist. Zaradi njegovega imenovanja je moralo iti v pokoj več generalov, ki so bili po službeni lestvici pred njim in jih je on preskočil. A v Argentini ni generalov nikdar primanjkovalo.
UDAR MED KONFERENCO NEUVRŠČENIH
Pobudnik konferenc neuvrščenih držav je jugoslovanski predsednik Tito, ki je prvo tudi sklical v septembru 1961 v Beogradu. Značilno za neuvrščene države je
to, da so silno blage v kritiki Sovjetske zveze, če jo sploh izrečejo, zelo ostre pa do Sev. Amerike, ki jo dolže gospodarskega izkoriščanja in imperializma, obenem pa vedno polne zahtev do ZDA, naj jih gospodarsko podprejo.
Ministrska konferenca neuvrščenih držav se je pričela v ponedeljek 25. avgusta v prestolnici južnoameriške države Peru v Limi, zaključila pa v soboto 30. avgusta. Zastopanih je bilo 82 držav. Njih predstavniki so ob koncu sprejeli tako imenovano »deklaracijo iz Lime«, v kateri je govora o strategiji neuvrščenega sveta na političnem in gospodarskem področju, kako nastopiti v primeru grožnje ali napada na varnost in neodvisnost neuvrščenih držav ter kakšna naj bodo izhodišča za akcije teh držav do naslednjega srečanja na vrhu, ki bo prihodnjo jesen v mestu Colombo na Cejlonu.
Ministrsko konferenco je odpri perujski predsednik general Vela-sco Alvarado, ki je leta 1968 prišel z državnim udarom na oblast in vladal ves čas brez parlamenta, naslonjen edinole na vojaške kroge. Navduševal se je za neko perujsko pot v socializem in hrupno nastopal zoper politiko ZDA.
Pa mož ni slutil, da so mu ure štete. Ko je bila konferenca na višku, je general Francisco Mora-les Bermudez ob soglasju s poveljniki petih armadnih zborov v soboto 30. avgusta prevzel oblast in odstavil Velasca Alvarada, ne da bi se prelila kaplja krvi, državni radio pa je objavil, da je šlo samo za zamenjavo predsednika, kar je »povsem normalno glede na dejstvo, da perujska revolucija nima diktatorja, temveč samo voditelje«.
Odstavljeni predsednik je res lahko mirno zapustil vladno palačo in se naselil z družino 25 kilometrov ven iz Lime. Mogel je govoriti celo po radiu. Izrazil je zadovoljstvo, da »je postavil temelje novega Peruja«, obenem pa pozval ljudstvo, naj ostane zvesto revoluciji.
Novi predsednik pa je izjavil, da »se ne bodo načela in ideologija revolucionarne vlade premaknili niti za milimeter«, a pri tem vsi vedo, da bo prišlo do določenih sprememb. Pričakujejo tudi, da bo Morales Bermudez do Sev. Amerike sprejel prožnejša in bolj odprta stališča.
POPOLNA ZMEDA V PORTUGALSKI ARMADI
V soboto 30. avgusta ponoči je prišlo do sprememb tudi v vrho-
Nov egiptovsko-izraelski
Po dvanajstih dnevih posredovanja in ponovnih vožnjah med Kairom in Jeruzalemom je severnoameriškemu zunanjemu aninistru uspelo, da je ibdi dosežen nov sporazum o razmiku čet na Sinajskem polotoku.
Sporazum določa s pomočjo priloženih map nove črte, ki jih bodo zasedle vojaške sile Egipta in Izraela. Zajamčena je prosta plovba po Sueškem prekopu za blago (razen vojaškega), namenjeno Izraelu, ne pa tudi za izraelske ladje.
V	prilogi k sporazumu je rečeno, da morajo biti točke sporazuma uresničene v teku potih mesecev, le petrolejska leži-
šča na Sinaju bodo morala biti izročena Egiptu v raku osmih tednov.
Dodan je še »predlog«, ki pa ga mora prej odobriti ameriški kongres. Gre za prisotnost 200 ameriških civilistov, ki bodo morali skrbeti za elektronske izvidni-ške naprave na področju prelazov Mitla in Gidi. Za urnik teh civilistov bo potrebna privolitev tako Izraela kot Egipta.
Glavni sporazum spremljajo tudi tajni protokoli dvostranskih sporazumov med ZDA in Izraelom in med ZDA in Egiptom. Kljub tajnosti pa se je zvedelo, da se je Egipt zavezal omiliti gospodarski, politični in diplomatski bojkot proti Izraelu,
Sev'. Amerika pa se je obvezala, da ne bo izvajala pritiska na Izrael za pogajanja na drugih frontah in da bo Izraelu nudila gospodarsko pomoč v znesku 3.000 milijonov dolarjev, kar je zares ogromna vsota.
Izraelski ministrski predsednik Rabin je po sklenitvi sporazuma dejal, da je Izrael stopil na pot, ki bo privedla k pravemu miru med arabskimi državami in Izraelom. Kisinger pa je s svoje strani izjavil, da bo sporazum nudil narodom področja Bližnjega vzhoda možnost, da živijo v miru, in to prvič v obdobju ene generacije in prvič v zgodovini Izraela.
vih portugalske vojske. Predsednik portugalske republike general Costa Gomes je poveril admirala Pinheira de Azevedo, naj sestavi novo vlado, saj je imel dosedanji ministrski predsednik Vasco Gon-galves proti sebi 80 % oboroženih sil, večinsko socialistično stranko in javno mnenje. Kar pa je vse zaprepastilo, je bilo njegovo imenovanje za načelnika generalnega štaba. Med zmernimi vojaškimi krogi je nastalo splošno vznemirjenje, ki lahko pripelje do nepredvidenih zaključkov.
Najbolj so glasni člani deveterice sveta revolucije, ki so podpisali znani dokument majorja Mela Antunesa zoper generala Gongalvesa. Glasno jih podpira tudi glavni tajnik socialistične stranke Mario Soares. Soares trdi, da je Gongalves povzročil do sedaj edinole razkol med ljudstvom in oboroženimi silami, kar se bo po tem imenovanju še stopnjevalo. In kako naj NATO še zaupa Portugalski, če je načelnik generalnega štaba simpatizer komunistov?
Gonga!vesa je kot svojega predstojnika odklonil tudi general de Carvalho, ki je istočasno član trojke Gomes - Gongalves - de Carvalho. Proti Gongalvesu so se izrekli tudi vojaški oddelki na severu države. Sporočili so, da stopajo pod poveljstvo generala Cha-raisa, poveljnika osrednjega vojaškega območja in enega vidnih zastopnikov zmernih častnikov.
Zmernim častnikom je prišla pomoč tudi z Azorskih otokov. Tamkajšnji vojaški poveljnik je poslal telegram na predsednika države Costa Gomesa, v katerem protestira zoper obe novi imenovanji: zoper Gongalvesa in zoper Azeveda. Tudi admiral Azevedo je namreč komunizmu naklonjen, čeprav bolj umirjen kot Gongalves in je prepovedal kroženje dokumenta Melo Antunes v svojih enotah.
Poveljnik Azorskih otokov — kjer obstaja močno gibanje za odcepitev od Portugalske — je izrekel predsedniku Costa Gomesu sledeče zahteve: naj se sestavi vlada, ki bo odraz zadnjih volitev v zakonodajno skupščino; oborožene sile naj se postavijo v obrambo nove ustave, ki je sedaj v izdelavi; radio in televizija naj bosta odprta za vse; radijska postaja »Renascenza« in dnevnik »A re-publica« naj se vrneta zakonitim lastnikom, tj. katoliški Cerkvi in socialistični stranki.
Iz Brazilije, kjer živi kot izgnanec, se je oglasil tudi bivši predsednik general Antonio de Spino-la. V razgovoru z dopisnikom franc, tednika »Pariš Match« je izjavil, da je predsednik Costa Gomes tipičen oportunist, general de Carvalho, načelnik celinskega poveljstva (neke vrste vojaške policije) pa eden generalov, ki se jih naredi v 24 urah; ničesar ne bo moglo preprečiti poloma in razkroja že čisto ohromljene vlade, katere predstavnik je Costa Gomes; ura osvoboditve se bliža«.
»Novi voditelji — je še dodal general de Spinola — so storili vse, razen da bi znali vladati. Ljudje so siti položaja in komunizma ter na tem, da se uprejo. Upor bo prišel s severa države, kjer mali posestniki gradijo svoje življenje na veri, delu in družini.«
OKNO V DANAŠNJI SVET
J , It It j»*M ,j,
re.Mt.i-"""
Dva prizora s svetoletnega romanja ciganov, ki jih je sprejel tudi papež Pavel VI.
in jim očetovsko spregovoril
Slovenski zamejski in izseljenski duhovniki so imeli v Celovcu dušnopastirski tečaj od 18. do 20. avgusta. Letošnji tečaj je bil že štirinajsti po vrsti, kajti ravno pred 14 leti so se prvič zbrali na takem srečanju v Celovcu.
Letošnji tečaj je bil v novih prostorih Slomškovega doma, ki je last Celovške Mohorjeve družbe, številni smo prvič bili v tem domu, ki je namenjen študentkam, katere obiskujejo slovensko gimnazijo v Celovcu. Bili smo prijetno presenečeni nad to novo pridobitvijo slovenskih Korošcev.
Dotm je namreč velik, saj je v njem prostora za okrog 80 deklet. Smotrno urejen, da imajo dekleta v njem vse, kar potrebujejo. Vsaka soba ima dve »postelji in po dve sobi eno kopalnico. V domu je še velika obednica, dvorana za predavanja, kapela, prostori za sestre, ki vodijo dom in še drugi potrebni prostori (govorilnice, knjižnica, prostori za igre itd.). V pritličju in v kletnih prostorih je velika trgovina in Mohor jeva knjigarna. Res nismo pričakovali česa tako velikega in smotrnega.
Tečaja se je udeležilo okoli 70 duhovnikov iz zamejstva in izseljenstva. Največ je bilo domačinov iz celovške škofije, toda lepo število je bilo tudi izseljenskih duhovnikov iz Anglije, Francije, Nemčije, Belgije, Avstrije. Prišli so tudi iz Argentine in Brazilije, iz Kanade in ZDA. Seveda smo bili tudi duhovniki iz tržaške, gori-ške in videmske škofije.
Na sporedu so bila tri predavanja in bilo je precej časa za razgovore. Vsa predavanja so bila aktualna in so med navzočimi zbudila živahne debate.
V torkovem dopoldanskem predavanju je dr. Franc Križnik, izseljeniški duhovnik v Nemčiji govoril o znanem in vedno novem vprašanju: kakšen je odnos med krščansitvom ta marksizmom.
Zelo pregledno je prikazal tri graditelje marksizma: Manca, Engelsa in Lenina, kako so duhovno ras tli in v sebi izgradili marksistično ideologijo. Pri tem je pokazal tudi, kako sta prav Manc in še posebno Engels postala ateista zaradi razočaranj nad krščanstvom v njimi mladosti.
Že pri prvakih socializma je mogoče ugotoviti, da marksizem ni nujno ateističen, še bolj pa to prihaja do izraza pri teoretikih modernega marksizma. Ti dajejo namreč vedno v večji meri prostor duhovnim silnicam pri oblikovanju družbe in marsikateri marksistični teoretik se je že močno približal krščanstvu. Seveda so ta svoj odklon morali plačati z izobčenjem iz partije, kajti marksistične partije še povsod vztrajajo na starem načelu: »Vera je opij ljudstva«.
V popoldanskem torkovem predavanju je dr. Inzko prikazal položaj Cerkve v koroški družbi po zadnji sinodi. Navajal je dosežke sinodalnih sklepov, ki naj so vodilo v sožitju Nemcev in Slovencev v krški škofiji. Pri tem je opozoril tudi na težave pri uresničevanju teh škofijskih zakonov zaradi nespravljivega duha koroške javnosti.
V sredo dopoldne je goriški profesor moralke dr. Oskar Simčič predaval o »Zakramentu sprave v sedanji stvarnosti«.
Po zadnji svetovni vojni so nastale iz nekdanje francoske Indokine tri samostojne držaive: Vietnam, ki je bil leta 1954 razdeljen na dva dela, severnega in južnega, Kambodža in Laos. Danes so vse tri v komunističnih rokah. Zadnja od njih, Laos je dobila komunistično oblast skoro nezaznavno.
V	Laosu je pot komunizmu pripravljalo vojaško politično gibanje Pathet Lao, tj. Domovinska fronta. Že leta 1973 je to gibanje obvladado večino dežele, pa je smatralo, da njegov čas za prevzem oblasti še ni prišel. Tako je prišlo februarja istega leta celo do sestave koalicijske vlade, v kateri so bili komunisti, nevtralci in desničarski konservativci.
Po zmagi rdečih »bratov« v Kambodži in Južnem Vietnamu je gibanje Pathet Lao prišlo do zaključka, da ni več ovir, da vrže svojo masko z obraza in se brez prikrivanja polasti oblasti. Od nedelje 17. avgusta je Laos tudi uradno komunistična dežela.
Preprosto ljudstvo je novo dejstvo vze-
lo	mimo na znanje, ljudje iz premožnejših slojev so pa itak ta zaključek že predvidevali in se zatekli na varno v bliž-njo Tajsko. Vendar se tudi Tajski ne obetajo
Nakazal je vsebino papeške listine o obnovi zakramenta sv. pokore. Do te listine je prišlo po sklepu koncila o celotni liturgični oz. zakramentalni prenovi. To prenovo obreda sv. pokore pa zahteva tudi sedanja kriza spovedi. Posebnost te obnove je v tem, da je dan večji poudarek na zavesti osebne krivde (človekova vest in odgovornost) in opustitvi formalnih zahtev.
Danih je več možnosti spravne prakse: osebna spoved kot doslej ali pa skupinska spravna liturgija z osebno spovedjo, ko manjša skupina skupno opravi spravno liturgijo, nato pa sledi osebna spoved ter spravna liturgija s splošno odvezo. To je dovoljeno ob posebnih primerih, ko je zbrana velika množica, pa ni spovednikov.
Posebej je predavatelj poudaril, da hoče novi spravni obred vzbuditi v vernikih ob božji besedi zavest lastne grešnosti, ko se v duhu sprave vrača k Očetu.
V	poročilih pa je bilo povedano, kako je s procesom za proglasitev svetnikom škofa Slomška (dr. Šegula), o papeškem zavodu »Slovenik« (dr. Jezernik) in o vi-šarski božji poti. Prihodnje leto bo tečaj na Primorskem.
Slična srečanja imajo tudi namen, da se znova vidijo duhovniki iz različnih dežel zapadnega sveta, da se utrdijo med njimi bratske vezi, si izmenjajo dušno-pastirske izkušnje, se utrdijo za nadaljnje delo vsak na svojem mestu. Celovšiko srečanje je gotovo tudi v tem oziru doseglo svoj namen. - Udeleženec
Malone leto po svoji politični smrti 12. sept. lani, ko so ga vojaki strmoglavili s prestola, je v sredo 27. avgusta v zgodnjih jutranjih urah umri, 83 let star, skoraj od vseh pozabljen, bivši abesinski cesar, neguš Haile Selasje. Uradna propaganda vojaškega režima je skušala njegovo podobo čimbolj umazati, vendar bo zgodovina o njem brez dvoma pisala drugače. Umrl je človek, ki je s svojimi državniškimi sposobnostmi daleč presegel okvire svoje dežele in ki je — v svojem času — tudi veliko storil za Etiopijo.
Tafari Mekonnen (ime Haile Selasie je prevzel leta 1930, ko je prišel na prestol) se je rodil 23. julija 1892 v etiopski provinci Harar kot drugi sin rasa Mekonne-na, ki je leta 1896 zadal Italijanom uničujoč poraz pri Adui. Leta 1911 je po smrti cesarja Menelika II. postal prestolonaslednik. Ta položaj mu je nudil možnosti reorganizirati deželo: pričelo se je z zidavo šol in bolnišnic, mladi Etiopci so začeli odhajati v tujino na šolanje in tudi sam Tafari Mekonnen je mnogo potoval.
Ko je bil leta 1930 kronan za »kralja kraljev«, je prevzel žalostno dediščino: dežela je bila brezupno zaostala, razdrobljena na številne, na pol neodvisne pokrajine, ki so se skušale čimbolj otresti že tako šibke osrednje oblasti. Cesar se je lotil preobnove na zanj značilen, počasen in previden način. Pri tem je imel na voljo le pet lat, kajti že leta 1935 je prišlo do italijanske zasedbe.
Lotil se je težavne naloge Etiopijo pri-
mirni časi. Gibanje Pathet Lao je že zahtevalo od tajske vlade, da ji izroči 24 severovzhodnih tajskih provinc, ki so večinama poseljene z Laoti.
Tajska vlada je v precepu. Komunistična gverila je že nekaj let dejavna na severu dežele. Samo ukazi iz Pekinga, Moskve in Hanoja (Sev. Vietnama) jo lahko ustavijo. Zato obupno iskanje nove politične poti, ki naj bi bila v približevanju tem prestolnicam in v odmikanju od Sov. Amerike.
Tajska vlada je že postavila zahteve, naj Amerikanci opustijo svoja vojaška oporišča na tajski zemlji. S tem upa, da bo rdeča gverila prenehala. Toda tako mišljenje je otročje in naivno. Vietnamski primer bi moral tudi Tajce prepričati, da je njih politika zgrešena.
Brez ameriške pomoči je majhna tajska armada brez moči, da ohrani dolge meje, ki jih prepletajo džungle, gozdovi in gore, pred rdečimi gverilci. Največjo napako bo storila, če se bo nepremišljeno in naglo odtrgala od Zahoda. V boju zoper komunizem lahko to kraljestvo, nekdaj oaza miru, nasmeha in zadovoljstva, uspe le ob pomoči močnih zaveznikov. In ti so tudi danes edinole Američani.
Svetoletno romanje ciganov
V okviru svetega leta so tudi cigani organizirali svoje romanje v Rim. Zbralo se jih je okoli 3.000 iz raznih evropskih dežel. S sv. očetom so se srečali v četrtek 28. avgusta v Castelgandolfu. Pozdra-
bližati 20. stoletju. Leto dni po kronanju je država dobila prvo ustavo, po kateri je cesar še naprej »izbiral« poslance in imenoval ministre; sodstvu, zdravstvu in državnim financam je dal sodobnejši izraz. Mir je hotel ohraniti za vsako ceno, saj se je zavedal zastarelosti svoje vojske, a Mussolini se je hotel za vsako ceno vpisati med velike zavojevalce zgodovine.
Tako se je cesar moril umakniti v Anglijo. V svojo domovino se je vrnil s pomočjo britanskih čet leta 1941. Odpravil je še preostale oblike suženjstva, lata 1955 je deždi dal novo ustavo, pokrajinski guvernerji so postali državni uslužbenci. V zunanji politiki je postal velik pobomik neuvrščenosti in tvorec Organizacije afriške enotnosti.
In vendar se je zdelo, da se dežela ne premakne in da vse ostaja pri starem. Podeželje je ostalo v rokah bogatašev, čeprav je cesar že lata 1961 zahteval, da »mora vsak Etiopec postati lastnik svoje zemlje«. Toda spremenilo se ni nič, ostale so korupcija, razdeljevanje med prijatelje dvora in vera v nenadomestljivost »kralja kraljev«.
Leta 1952 je proti volji domačega prebivalstva priključil Eritrejo Etiopiji, kar mu pa ni prineslo sreče. Leta 1962 se je pričel v deželi upor za osamosvojitev Eritreje, ki še traja in ki je mnogo pripomogel k njegovemu strmoglavljenju. Vojska mu je najbolj zamerila, da je upor v Eritreji povzročal vedno nove žrtve, peščica ljudi pa je bogatela brez ovir.
Ko je prišla še velika lakota zaradi dolgoletne suše v severnih pokrajinah, proti kateri se je pokazala osrednja oblast brez moči, je postalo očito, da potrebuje Etiopija korenitih sprememb, korenitih kolikor jih dopušča zaostala preteklost.
Tako so mislili tudi vojaki, ki so mu začeli lani v februarju sprva previdno, košček za koščkom, jemati oblast, polagoma odstranili vplivne cesarjeve privržence, končno pa odstavili še cesarja samega. Eno zgodovinsko obdobje se je s tem končalo, drugo pa se pričenja polno zagonetk in negotovosti.
Demokracija: Vladanje ljudstva. Kadar je ljudstvo obvladano, imamo LJUDSKO DEMOKRACIJO.
Dialektika: Iskanje mačka v temni sobi, vedoč, da mačka v njej sploh ni. Temelj družbenega sistema, ki podobno kot mačke išče tudi svobodo, resnico in blagostanje.
Disident: Blaznež, ki ne razume, da so možgani družbena lastnina.
Internacionali«!: Olovck, ki ceni vse narode. Razen lastnega.
Komemoracija: Počastitev živih aktivistov pred spomenikom padlih idealistov.
Komunizem: Vlak, ki polje v pravično brezrazredno družbo. Vožnja je večina.
ne noše.
Sv. oče jih je nagovoril z nevezano besedo kakor mu je prišla od srca. Spomnil je na pretekla srečanja s ciganskimi skupinami. Povabil jih je k spravljivosti in naj se varujejo maščevalnosti. Obljubil je zanimanje Cerkve za njihovo socialno življenje. Blagoslovil jih je v ciganskem jeziku. Za slovo so se spet oglasile violine, kitare in bobenčki.
Sv. oče o pesimizmu
Pred kratkim je govoril sv. oče Pavel VI. zbranim svetoletnim romarjem o pesimizmu, ki obhaja človeka, ko vidi toliko zla in gorja okoli sebe. Na prvem mestu je omenil organizirane in vse bolj razširjene pojave zločinstva, predvsem ugrabljanje ljudi v zameno za denar, pa stavke, pornografijo in moralno popustljivost. Na drugem mestu je imenoval vojno, ki se vsak dan pojavi v katerem doslej mirnih delov sveta. Proti tem pojavom je treba oživiti bogastvo krščanske tradicije: ljubezen, smisel za služenje, resnico, svobodo, solidarnost. Kristjanom ostaja vera, pa naj so razmere v svetu videti še tako črne.
Svetoletno romanje mladih
Konec avgusta se je zbralo v Rimu na svetoletnem romanju 3.500 fantov in deklet z vseh delov sveta. Naj večja skupina — 320 oseb — je prišla iz Hrvatske. Mladi romarji so imeli spokorno bogoslužje v jezuitski cerkvi »Al Gesu«. Posebno pozornost so vzbudili mladi iz afriške države Nigerija, ki so prepevali cerkvene pesmi ob spremljali narodnih glasbil. Romarje je sprejel tudi sv. oče.
Zborovanje evropskih škofov
Prihodnji masac bo v salezijanskem študijskem središču v Rimu tretje srečanje evropskih škofov. Navzoči bodo razpravljali o tem, kako naj škof vernike vzpodbuja k veri. Referate bodo imeli italijanski kardinal Parna, poljski kardinal Woj-tyla in francoski nadškof Co£fy. Prejšnji srečanji evropskih škofov sta bili v Noord-vvijkerhoutu na Nizozemskem in v Churu v Švici.
Nove škofije v Angoli
V	portugalski koloniji Angoli, ki naj bi letos v novembru postala samostojna država, je sv. oče ustanovil štiri nove škofije in jim na čelo postavil domače duhovnike. Tudi v glavnem mestu Angole v Luandi bo bodoči nadškof domačin. Za pomožnega škofa s p-ravioo nasledstva je bil namreč imenovan Angolec Manuel Nu-nes Gabriel.
Materializem: Uradno poveličevanje tvar-nih dobrin, zlasti tam, kjer pogosto primanjkujejo.
Načelnost: Delovanje po začrtanih smernicah. Kdor jih dvakrat spremeni, je dvakrat načelen. Kdor jih vedno spreminja, je vedno načelen.
Republikanstvo:	Protimonarhična	misel-
nost. Navajamo nekaj proizvodov jugoslovanske alkoholne industrije: CARICA MILICA, BARON TRENK, CAR LAZAR, KRALJ SAMO, KRALJEVIČ MARKO itd.
Revolucija: Množični upor proti nasilju. Če je nasilje »demokratično«, se upor proti njemu imenuje fašizem.
Bralci pišejo
Igračkanje s slovenskimi interesi
Je socializem v Gorici eno, socializem v Trstu pa drugo?
To vprašanje se mi je porodilo, ko sem bral poročila o govorih komunistične slovenske svetovalke Braini-Corva na zadnji seji goriškega občinskega sveta in novico, da je tržaški podžupan, socialist Gianni Giuricin dostavil sodišču zapisnik v zvezi s civilno poroko, katere obred je prvič na tržaški občini opravil v slovenskem jeziku slovenski odbornik dr. Dolhar.
Komunistična svetovalka Braini-Corva je namreč v svojem rmstopu v občinskem svetu v Gorici omenjala »protislovnost« Slovenske skupnosti in kvarne posledice, ki da jih prinaša njena »integracija« s KD in »poklanjanje njene duše KD na političnih volitvah«.
Ne moti pa je desetletno sodelovanja socialistične stranke s KD v levi sredini. Socialistični svetovalec Waltritsch namreč pravi, da so bili socialisti za sestavo takega odbora v Gorici, ki bi lahko konkretno sodeloval s komunisti, česar pa demokristjani niso hoteli sprejeti, socialisti pa, vsled tega, ne pristati na zapostavljanje do komunistov.
Tako danes! Deset let leve sredine, sodelovanja socialistov z demokrščansko večino, brez komunistov, pa menda ni pomenilo kot baje danes njih »diskriminacije«.
Če torej očita komunistična svetovalka Slovenski skupnosti »integracijo« z demokristjani, zakaj je ne še socialistom, ki so sodelovali v levi sredini še z vse drugačno težo kot Slovenska skupnost?
Mar ni ravno nasprotno res? Da Slovenska skupnost tudi še danes prva utira pot tutšim naravnim pravicam in prebija led za ceno groženj s sodiščem? Ko pa bo led prebit, potem bodo ztiova prišli bolj ali manj »napredni«, začeli tudi oni nastopati v slovenskem jeziku tam, kjer je ravno slovenska politična organizacija že utrla pot. Njej pa bodo očitali »integracijo« z demokristjani, italijansko stranko. Oni sami na listah italijanskih strank!
Mar ni res, da je ravno Slovenska skupnost, ki je sodelovala z levo sredino, prva prebila led na polju narodnostnih pojmovanj italijanske in slovenske skupnosti v deželi? Da imamo od tedaj prve slovenske napise. Da se od tedaj pojavijo tudi naši ljudje v javni upravi in drugih pol-javnih ustanovah, kar se nam danes zdi samoumevno.
A prej ni bilo tako, saj bi bila namestitev slovenskega človeka v javno upravo nekaj takega kot izdaja nacionalnih interesov. Le-tega pa tudi »napredne« italijanske stranke niso hotele tvegati.
Slovenska skupnost pa je postavila tudi čisto določene pogoje za sodelovanje v levi sredini. In je sodelovanje prekinila, ker jih je leva sredina le deloma izpolnila. Pri tem pa v resnici ne nosi polne odgovornosti demokrščanska stranka, ampak prav tolikšno njena sodelavka v levi sredini, socialistična stranka.
In prav njen predstavnik, tržaški podžupan, socialist, je tudi danes tisti, ki javlja obred poroke v slovenskem jeziku sodni oblasti. Nacionalistični italijanski listi so o tem seveda takoj poročali in nedvomno utegnejo prihodnje volitve prinesti socialistom na ta račun še kaj nacionalističnih glasov. Zato prav lahko pričakujemo, da se bodo takšni »podvigi« socialistične stranke v prihodnje ponavljali, ne le v Trstu, ampak tudi v Gorici.
Tako ostaja tudi po zadnjih volitvah edinole Slovenska skupnost resničen branilec slovenskih pravic. Pa ne samo to! Brez samostojnega slovenskega nastopa niti ne more biti pravega sožitja med obema skupnostima v deželi, saj pomeni že lastno nmastopanje v javnem življenju neenakopravnost. Prav ničesar nam ne bo samo od sebe danega, vse si je treba izbojevati. In to v lastnem imenu! M. N.
ga spola, privri sklon ednine.
Mostnina: Naročnina na revijo MOST.
Mltteleuropa: Para iz praznega lonca nad ugaslim štedilnikom.
Reakcionar: Pilot reakcijskega letala. V politiki, vsakdo, ki ni »naš«.
Angažiranost: Posebna oblika načelnosti, ki vključuje tudi pokojnino in zamejske doklade.
Dialog: V naprednem sistemu prvo obdobje procesa, ki se nadaljuje z monologom in konča z molkom.
Draga: Kraj pri Trstu, za katerega nekateri mislijo, da je v SFR Jugoslaviji-
    Mlinllll Ullllllilllllllllllllll ...................................................................
Še ena dežela je postala rdeča
vili so ga s svojimi violinami in kitarami. Mnogi so bili oblečeni v slikovite narod-   ...  um.trn...milili...im...im.umi....
Tudi neguša ni več
Mini-slovarček za maxi-razmere
Svoboda: V Sloveniji samostalnik ženske-
V novo gledališko sezono
Stalno slovensko gledališče iz Trsta se že pripravlja na novo sezono, ki bo letos jubilejna: 2. decembra bo namreč minilo 30 let, odkar je gledališče z »Jernejevo pravico« v dvorani »Fenice« pričelo z rednim povojnim delovanjem.
»Zaradi stalne finančne negotovosti in neurejenega juridičnaga statusa gledališča je bila pretekla sezona izredno težavna,« je povedal predsednik SSG dr. Josip Tavčar na tiskovni konferenci, ki je bila konec junija v Gorici. Orisal je tudii pravni položaj gledališča ter izglede za bodočnost.
S finančnega vidika stopa ustanova v novo sezono s precejšnjim optimizmom, saj so tržaška občina, tržaška pokrajina in dežela dale jamstvo za kritje potrebnih denarnih sredstev.
Generalni inšpektor za javne predstave De Biase je lansko leto obljubil, da bo zadeva pravnega položaja SSG rešena v kratkem času, morda že v nekaj tednih, kar je tudi potrdil tedanji zunanji minister Moro (kar dokazuje, da se je zunanje ministrstvo vmešalo v zadevo in da ni bila rešitev le finančnega in birokratskega značaja!).
Januarja letos je minister za javne predstave Ripamomii sporočil dr. Tavčarju, da so ovire za publicizacijo le finančnega značaja in obljubil podporo. Obljubo je sicer držal. Minister Sarti pa je v začetku junija dejal, da obstajajo nepremostljive ovire za juridiono ureditev SSG (češ da ne more obstajati več stalnih gledališč — ki so po zakonu finansirane od države — v enem mestu ali v eni deželi). Predlagal je poslancema Rinaldiju in Belciju, naj predložita v parlamentu poseben zakon, »laggino«, ki bi dokončno uredil pravni položaj gledališča. In pri tem je ostalo!
Za seboj ima gledališče politične sile, tudi mnoge italijanske ter pomoč vseh javnih ustanov, in vendar se zadeva ni še rešila ne z ozirom na finančni ne z ozirom na pravni položaj.
Ne glede na vse težave pretekle sezone je ta stekla na zunaj povsem normalno in mirno. V Kulturnem domu v Trstu je SSG — v lastni produkciji — izvedlo sledeča dela: Cankarjevo »Za narodov blagor«, Molnarjevo »Liliom«, Squarzinovo »Tri četrtine lune«, Hannequinovo in Du-valovo »Anatolov dvojnik«, Benedetič-Ko-šuta »Rižarna« in Bevk-Grabnar »Kaplan Martin Čedermac«.
Mladinske predstave so bile: »Jurček« Pavla Golie in »Pilka Nogavička« v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. »Mali oder« je predstavil delo Stanka Majcna »Apokalipsa«.
V	gosteh je imelo SSG sledeče odre: Dramo SNG iz Ljubljane s predstavo »Vanjušinovi otroci«, gledališče »Komedija« iz Zagreba s komedijo »Jalta, Jalta«, Makedonsko narodno gledališče iz Skopja z deli Zid, Voda in Sončni zahod, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom »Hlapec Jernej in njegova pravica« ter eksperimentalno gledališče »Glej« iz Ljubljane z igro »Pogovor v maternici koroške Slovenke«.
Skupnih predstav je bilo v Kulturnem domu v Trstu 78 s 30.012 obiskovalci. V Gorici je bilo 9 predstav s 5.472 obiskovalci. Po drugih krajih in po Jugoslaviji je SSG odigralo 38 predstav z 12.163 obiskovalci. Skupno število predstav v sezoni 1974/75 je bilo 125, skupno število obiskovalcev pa 47.637. Poleg tega je letos
prvič nastopila baletna šola, ki deluje v sklopu dejavnosti SSG.
Predlogi za prihodnjo sezono pa so naslednji: v abonmaju bo SSG izvedlo sledeča dela: A. Leskovec: Dva bregova; M. Gorki: Barbari; F. Wedekind: Pomladno prebujenje; T. Wilder: Tudi tokrat so odnesli celo kožo; G. Feydeau: Champignol, (rezervist) po sili. Izven abonmaja: Ivan Cankar-J. B.: Podobe iz sanj in življenja; A. Nicolaj: Železna garda (Classe di fetr-ro); F. Kreutz: Parjenje in P. Goiia; Srce igračk (mladinska igra).
Poleg tega bo SSG ponovilo nekatere lanske predstave in organiziralo gostovanja drugih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških skupin.
V	pretekli sezoni je bilo po trditvah predsednika SSG dr. Josipa Tavčarja in ravnatelja gledališča dr. Filiberta Benede-tiča močno občuteno pomanjkanje odmevnosti v goriškem tisku na gledališke predstave; kritike nanje skoraj ni bilo zaslediti in pomanjkljivo je bilo tudi obveščanje publike na nastope gledališča. Skratka ni bilo na Goriškem zadovoljivega sodelovanja niti ne od strani ZSKP ne od strani EMAC-a, ki je celo odtegnil vsako finančno in moralno pomoč in je ostal praktično samo formalno sodelujoča in aktivna sila pri organizaciji gledaliških predstav SSG v Gotici.
Sicer pa je bil obisk na predstavah v Gorici zadovoljiv (povprečno je bilo na vsaki predstavi 600 gledalcev). Na žalost je upadel obisk iz Beneške Slovenije. Manj je bilo tudi gostovanj po manjših odrih na deželi.
Stranska gledališka dejavnost kot so baletna šola in tečaji slovenskega jezika in pravilne izgovarjave, amaterska gledališka dejavnost, na Goriškem sploh ni dovolj razvita. Prav bi bilo, če bi se te dejavnosti tudi pri nas polagoma uvedle. Pobude za to pa morajo priti od zainteresiranih krogov in, kar se tiče tečajev slovenskega jezika po šolah, od staršev, od šolskih svetov, saj imajo po novih določilih tudi to možnost.
Vodstvo SSG bi bilo pripravljeno nuditi vsako pomoč v tem smislu in za vsako dejavnost, za katero bi se mladi odločili, da bi s tem obogatili sebe in slovensko kulturno skupnost v zamejstvu.
Upamo, da bo tudi letos SSG prisluhnilo željam občinstva in pripravilo res dober gledališki spored, da bo zadovoljilo najrazličnejše okuse in želje nas gledalcev. želimo vsem igralcem in vsemu osebju SSG, da bi bili njihovi problemi končno rešeni v najboljši obliki in da bi še z večjo vnemo in požrtvovalnostjo nadaljevali pot, ki so si jo izbrali in po kateri hodijo že vsa povojna leta. Obilo uspeha!
M. K.
Ukve
V	nedeljo 31. avgusta je bil v Kamniku množičen nastop narodnih noš iz vse Slovenije. Svoje zastopstvo — 20 oseb — je poslalo v svojih slikovitih nošah tudi domače društvo »Planinka«. Med potjo so se udeleženci iz Ukev ustavili na Brezjah in nato nadaljevali pot do Kamnika. Mimohod narodnih noš po mestnih ulicah je bil nekaj veličastnega in je pustil mogočen vtis na vseh prisotnih. Po povorki so si Ukvanci ogledali še okolico Kamnika ter se na noč zadovoljni vrnili domov. - L. D.
'išm
■sni'
si
.
MM ..naprednih" strank
Konec julija se je v slovenskem tisku pojavila vest, da je novi župan čisto slovanske občine Repentabor govoril pred samo slovenskimi občinskimi svetovalci tudi v italijanščini. Novica je vzbudila neprijetno presenečenje, tako da je nekdo celo vpraševal, ali bodo sedaj vsi »napredni« župani v občinah tržaške okolice uvedli dvojezičnost.
Zdi se, da je ta bojazen povsem upravičena, saj se za takim »dvojezičnim« nastopom repentaborskaga župana lahko skrivajo še vse drugačni načrti, kajti nenaravno bi bilo, da bi slovenski župan sam od sebe začel govoriti slovenskim svetovalcem v italijanščini. Za takšen poseg je morala priti gotovo natančna direktiva od zgoraj.
Ce pa se poglobimo v ozadje takšne direktive, moramo, upoštevajoč strankarsko strategijo, priti do sklepa, da ni bila prav nič naključna. Znano je namreč, da se nekatere »napredne« stranke, bodisi socialistična bodisi komunistična, že leta prizadevajo, da bi si pridobile tudi meščanskih glasov. Toda meščanski razred ni bil nikoli internacionalističen, ampak vedno, če že ne nacionalističen, vsaj nacionalen.
Kako naj socialisti in komunisti sedaj ravnajo, da bi si pridobili še glasove meščanskega sloja, ki je nezadovoljen, menda najbolj še sam s sabo?
Kljub opevanemu internacionalizmu bo-
PROGRAM ŠTUDIJSKIH DNI V DRAGI
SOBOTA, 6. septembra
Ob 16. uri: Slovesen začetek. »Ob desetletnici Drage« - prof. Jože Peterlin. Pozdravi predstavnikov oblasti. Kratek koncert moškega zbora »Fantje izpod Grmade«, ki ga vodi Ivo Kralj. Kratek odmor.
Dr. Drago Legiša: »Helsinki in slovenska stvarnost«. Debata in zaključek.
Ob 20.30: maša v župni cerkvi v Bazovici za bazoviške žrtve.
NEDELJA, 7. septembra
Ob 8. uri maša na prostem na kraju zborovanja.
Ob 10. uri: Okrogla miza na temo: »Pomen samostojnega javnega nastopanja v zamejstvu«. Govorili bodo predstavniki s Koroškega, iz Gorice in Trsta. Debata, nato kosilo.
Ob 16. uri: dr. Ferdinand Kolednik: »Živ-Ijenjska sila in moč slovenskega wt-roda«.
Ob 17. uri: dr. Rudolf Klinec: »Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda«.
Koreferat: prof. Rado Bednarik: »Tudi ti so polagali temelje svobodi«. Debata, povzetek predavanj in sklepi.
PONEDELJEK, 8. septembra
Izlet v tržaško okolico, če bo zadosti udeležencev za to.
do ustvarili videz — in to je res dialektika — da oni sami niso nič manj nacionalni in tudi nacionalistični. In kje drugje je za to boljša priložnost kot v slovenskih krajih v okolici Trsta? Naročijo svojim slovenskim čianom govoriti v italijanščini in pri tem računajo na odmev v tisku, posebno še v nacionalnem in meščansko usmerjenem.
»II Piccolo« jih bo za to gotovo pohvalil. In v prihodnji potezi bi lahko na ta račun pobrali še nekaj glasov, ker neki meščanski krogi ne bodo več go j ih do njih nezaupanja, češ da niso nacionalni. Velik del slovenske raje pa zanje že tako ali tako voli in zato naj bo za strankin blagor pripravljen tudi kaj od svojega žrtvovati, pa četudi svojo slovensko narodnost.
Mi pa si lahko že danes predstavi jamo, kam bo vse to pripeljalo. Danes dvojezično, jutri še, pojutrišnjem pa le italijansko, da bo doprinesen dokaz italijanski javnosti, kako da so tudi »napredne« stranke nacionalne. Kdor bi si tedaj želel še kaj slovenskega, bo »nacionalist«, »reakcionar«, »majhen«, proti »internaciona-lizmu«. Se mar ni že zgodilo tako enkrat tam okrog petdesetega leta? Zgodovina se ponavlja.
Zato ni prav nič čudnega, če se je tudi med napredno usmerjeno mladino v Italiji pojavilo toliko skupin, ki so nezadovoljne z oklicano naprednostjo obeh levih strank in iščejo novih prepričljivejših poti pri oblikovanju pravičnejše družbe.
Skite »Katoliški glas"
Rojan
Po kratki mučni bolezni nas je v visoki starosti devetdesetih lat zapustila Viktorija Kosmina. To je bila zares močna in modra žena, kakršne hvali sveto pismo. Tudi pripravo na smrt je vzela resno. Ko je prejela sv. maziljenje in sv. popotnico, so se zbrali ob njej vsi njeni otroci. K zadnjemu počitku smo jo spremili pretekli četrtek 28. avgusta na pokopališče v Barkovljah. Pogrebne obrede s sv. mašo je vodil bankovljanski župnik Lojze Zupančič.
Približno teden prej pa nas je zapustil Ivan Geržina. Vsak dan smo se z njim srečavali na trgu pri cerkvi. Za vsakogar je imel prijazno besedo. Zato je vse prizadela njegova nenadna smrt. Vrnil se je iz trgovine domov, ko ga je v veži zadela srčna kap. Številni prijatelji in znanci so se poslovili od njega pri pogrebu z mašo v rojanski cerkvi.
Naša rojanska župnijska skupnost je tako izgubila dva zvesta člana. Naj jima dobri Bog z večno mladostjo poplača dolgo krščansko življenje. Vsem domačim — ah kakor pravi bogoslužna molitev — vse, ki jih je ta smrt prizadela, naj Bog potolaži in jim nadomesti izgubo z dobroto svoje ljubezni. - S. Z.
Na Opčinah pri Trstu bo v nedeljo 14. septembra
27. MARIJANSKI SHOD
— ob 15.30: molitev iti pesem pred kipom Fatimske Marije v cerkvi; darovanje okrog oltarja; zbiranje pred cerkvijo ter uvrstitev v procesijo;
— ob 16.00: odhod procesije po vasi do pilja pred šolo in nazaj. Procesijo bo vodil škofov vikar dr. Lojze Škerl, ki bo tudi maševal in govoril; sv. maša na prostem za cerkvijo; sklep slove-nosti v cerkvi ob kipu Matere božje.
Marijanski shod naj zopet tesneje poveže vse naše vernike iz tržaške in gorniške škofije v ljubezni do Boga in bližnjega po Mariji! Sodelujmo vsi po svojih močeh za ta skupni cilj! Prejmkno sv. obhajilo pri maši, zavzeto sodelujmo pri petju in skupni molitvi! - Po shodu bo prijateljsko srečanje v župnijskih prostorih, na katerega so vsi prisrčno vabljeni!
Odbor za Marijanski shod
Sestanek deželne Slovenske skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo v Jamljah in obravnavalo nekatera važna vprašanja, ki zadevajo tako slovensko narodnostno skupnost v državi kot organizacijsko dejavnost Slovenske skupnosti. Posebno pozornost je deželno tajništvo posvetilo problemu slovenskih deželnih televizijskih oddaj, katere nameravajo pristojne oblasti proizvajati v Rimu. Govori se namreč, da se je ravnateljstvo tržaškega sedeža radiotelevizijske ustanove v tem smislu že orientiralo, ne da bi pri tem upoštevalo želje slovenskega prebivalstva, katere je Slovenska skupnost večkrat tolmačila in v tem smislu tudi vložila več vprašanj in interpelacij v deželnem svetu.
Deželno tajništvo je ugotovilo, da bi taka rešitev oškodovala vso slovensko narodno skupnost v Furianiji-Juhjski krajini, saj bi bile televizijske oddaje pripravljene v produkcijskem centru v Rimu daleč od resnične stvarnosti in upravičenih potreb in želja slovenske narodne skupnosti, ki se že desetletja bori za televizijske oddaje v slovenskem jeziku. Zato ne bo Slovenska skupnost odstopila od zahteve, da bi bil produkcijski center slovenskih televizijskih oddaj v Trstu, to je v deželi Furianiji-Juhjski krajini.
V	nadaljevanju seje je bil predvsem govor o študijskem seminarju Slovenske skupnosti, ki bo 20. in 21. septembra letos v Kanalski dolini. Na tem srečanju bodo člani svetov in komisij Slovenske skupnosti ter člani mladinskih organizacij poglobili nekatere bistvene probleme slovenske politične organizacije in dali ustrezne smernice za nadaljnje politično, socialno in sindikalno dedovanje Slovenske skupnosti v Furianiji-Juhjski krajini.
Daljši del seje je deželno tajništvo posvetilo novemu položaju v krajevnih upravah ter odnosu Slovenske skupnosti do novoizvoljenih odborov, do katerih je Slovenska skupnost v odločni in kritični, čeprav konstruktivni opoziciji.
O vsem tem bodo člani razpravljali na deželnem svetu Slovenske skupnosti, ki bo sklican jeseni letos.
iiiiiHiniiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimniiimiiimmimiimiiiiiiMimiiiiiimiimiiiiiuiNiimiiiiiiiiuiiiiiN
V nedeljo 7. septembra ob 16,30 bo na Proseku Marijanska procesija. Vodil jo bo dr. L. Škerl
 ....................................  m.....mini ..............milimi.....milili......................................................................        umnimi................................................................................................................milil...iiiiiihimuiiiiiiiiii..........................................................      m.....im..
DR. O.I.	(1)
Dvomljiva znamenja
Četrti zvezek letošnjega obzornika »Znamenje«, ki ga izdaja Mohorjeva družba v Celju, bo kljub zvenečim naslovom sestavkov svoje bralce prej razočaral kot pa duhovno dvignil, ako mogoče že ne spravil koga v duhovno stisko.
Bati so je, da je večina sodelavcev zapadla neki maniji po znanstvenosti, kar ne bi bilo čudno, ko že toliko lot živijo pod okriljem edinega »znanstvenega« nazora.
Ni treba namreč drugega kot nekaj znanja kakega tujega jezika, tako da se v opombah sestavka navaja nekaj nemško ali francoske »literature«, ne glede v kakšnih okoliščinah se je bila porodila, in že dobi sestavek »znanstveno« mikavnost, pa najsi ima kaj zveze z resničnim stanjem ali pa ne.
Toda Slovenci maramo biti vendar »odprti svetu«, tudi za probleme, ki jih sa nti nimamo. In uredništvo »Znamenja« tu-
di tokrat ne pozabi na ocvirek za vse tiste, ki trpijo na namišljeni slovenski zaprtosti, ponatiskujoč obširno dopisovanje med spornim dom Franzonijam in Vatikanom in zagotavlja, da zato, ker »kar boh italijanske katoličane, mora boleti tudi nas«, kajti Cerkev da je ena sama.
Cerkev v svojem nadnaravnem poslanstvu že, ne pa narodi in verna občestva, ki živijo vsak svoje razmere. Ce »Znamenje« na tihem upa, da bodo slovenske razmere bolele v zameno za njegovo prizadevnost tudi italijanske katoličane, se je bati, da bo ostalo le pri željah.
Sicer pa so Franzonijevi časi že za nami. Uredništvo bi lahko ponudilo — saj je vendar tako razgledano — kaj bolj svežega npr. nekaj s Portugalskega. A zdi se, da v tuji literaturi še niso zasledili glasu, kako so portugalski škofje »reakcionarni«. Gotovo pa jim ne bo treba več dolgo čakati.
SPET KLERIKALIZEM
Naivno bi lahko imenovali obravnavo Vekoslava Grmiča »Deklerikalicazija« -ovangelizacija našega krščanstva, ki je ob-
javljena na uvodnem mestu »Znamenja«, po vsem tem, kar smo na začetku te kritike zapisali o znanstvenomaniji in tuji literaturi.
Trditve, ki jih navaja, so lahko teoretično čisto pravilne, zidane na obilju citatov in podprte z opombaani o uporabljeni literaturi. Toda ostanejo samo teoretične, torej neresnične, če se ne nanašajo na otipljive primere ah vsaj na splošno veljavne razmere.
Kaj naj bi recimo dokazoval osamljen primor, ki ga pisec navaja po Pfiirtnerju, da je namreč noki mož ob papeževem blagoslovu na trgu sv. Petra v Rimu vzkliknil: »Kristusov namestnik - Kristus na zemlji!«? Je mar Pfurtner videl možu v dušo, da je bil gotov, da je mož dobesedno tako čutil, kakor se je izrazil? Ali pa je šlo samo za nerodno izražanje? Pa tudi kljub vsemu, enega primera ni mogočo posploševati in stavljati za podlago.
Še če bi na podlagi znanstvene statistične motode razposlali, po posebnem postopku izbranem, omenjeno vprašanje in to tako, da ne bi bilo naravnost očitno, kaj želimo od vprašanih izvedeti, bi morali
tudi v primeru, da dobimo večino odgovorov na našo domnevo pritrdilnih, napraviti še postopek preverjanja; in tudi če bi se še ta izkazal, smo dolžni uporabiti ugotovitev le z določenim odstotkom verjetnosti.
O takih postopkih pa se omenjenemu piscu očividno niti ne sanja, zato mu je vse »klerikalizem«, tako da celo pravi: »Klerikalizem je v naši krvi.« Bojim se, da ne bi smel reči »v naši«. Bolj bi bilo primerno reči »med nami«, kajti posameznik ne more trditi nečesa s tako gotovostjo »o nas«, ampak le o lastni osebi. Ce pa sebe pisec izvzema, je »o nas« toliko težje govoriti.
Da bo vse bolj jasno, navajam primer matematike z njenimi zakoni, od katerih obstajajo mnogi le v teoriji, ni jih pa v praksi. Tako tudi ni mogoče v dokaz trditvam o današnjem klerikalizmu, ki ga je treba »deklerikalizirati«, navajati stavkov iz evangelija, ki se nanašajo prav na konkretne primere pred skoraj dva tisoč leti, brez navedbe današnjih primerov. Kristus je tedaj govoril naravnost, vse njegove besede so neposredne.
Mar nas ne spominja na nekaj magičnega, če danes evangeljske besede navajamo kot podlago za opečatenje nečesa in nekoga, ki ga sploh ne navedemo? če torej klerikalizem je, kdo in kje so klerikalci, katere družbene plasti, v katerih deželah? Sicer se je bati, da gre za pretiravanje, za domišljijo, tudi če so mišljene slovenske razmere, za nov klerikalizem. Da se izganja klerikalizem s klerikalizmom.
BRAZILSKI ŠKOF O SLOVENSKI CERKVI
še bolj zmeden je nadalje v omenjenem zvezku sestavek »Slovenska Cerkev v socialistični družbi«, v katerem je nekaj odgovorov na zatrjevanje brazilskega škofa Luisa Fernandeza, ki da dobro pozna položaj Cerkve v socialističnih deželah in da do neke mere razume njen konsarvati-zem. Skupini slovenskih udeležencev je bil ta škof lani v Taizčju izjavil, da se je slovenska Cerkev »iz novega položaja v socializmu premalo naučila«.
(Se nadaljuje)
KATOLIŠKO KULTURNO DRUŠTVO »HRAST«
V DOBERDOBU
vabi na tradicionalni
septembrski praznik
6. in 7. septembra
SOBOTA, 6. SEPTEMBRA
— ob 16. uri: odprtje praznika in buffeta ter vpisovanje
za tekmovanje v briškoli;
— ob	18.	uri:	prijateljsko športno srečanje;
— ob	21.	uri:	tekmovanje v briškoli, združeno	z	gastro-
nomskimi nagradami. Sledi prosta zabava ob zvokih ansambla »Kraški odmevi«.
NEDELJA, 7. SEPTEMBRA
— ob 10. uri: odprtje buffeta;
— ob 18. uri: nastop glasbeno-zabavnega ansambla Mihe
Dovžana s pevko Ivanko Kraševec;
— ob	20.	uri:	govor ob 30-letnici osvoboditve;
— ob	21.	uri:	prosta zabava z ansamblom Mihe	Dovžana.
Seja Slovenske skupnosti
V torek 2. septembra se je na strankinem sedežu v Gorici sestalo tajništvo goriške Slovenske skupnosti. Predsednik in tajnik sta poročala o poteku razgovorov s strankami, ki sestavljajo odbor goriške občine. Slovenska skupnost je zavzela negativno stališče do koalicije DC, PSDI m PRI ter do programa, iki so ga te stranke predstavile, ker niso sprejele nekaterih zahtev, ki so po mnenju Slovenske skupnosti bistvenega pomena za razvoj naše narodne skupnosti na Goriškem.
V zvezi z ukinitvijo četrtega razreda slovenske trgovske šole tajništvo Slovenske skupnosti ugotavlja, da je tako postopanje šolskega ministrstva nesprejemljivo, ker ne upošteva svojstvenih zahtev in potreb slovenskega šolstva v Italiji. Zato ostro protestira proti ministrskemu ukrepu, tki škodi in zapostavlja slovensko študirajočo mladino in ji onemogoča dokončno izpopolnitev že začetega specifičnega študija na trgovski šoli. Slovenska skupnost je poslala šolskemu ministru posebno noto, v kateri zahteva preklic ukinitve dopolnilnega tečaja in dokončno rešitev problema tega zavoda.
Tajništvo sklicuje svet Slovenske skupnosti za sredo 10. .septembra. Na dnevnem redu je poročilo o položaju na goriški občini in o pripravah na študijski seminar Slovenske skupnosti, ki bo v drugi polovici septembra.
4. razreda trgovske šole ne bo!
Splošno ogorčenje je te dni zajelo našo javnost, ko je prosvetno ministrstvo zavrnilo prošnjo ravnatelja trgovske šole v Gorici prof. Albina Sirka za ponovno odprtje četrtega razreda trgovske šole, ki ga je lana isto ministrstvo začasno prekinilo. Toliko večje ogorčenje, ker ministrstvo govori o ukinitvi četrtega rezreda nadaljevalnega tečaja, medtem ko je lani poročalo o prekinitvi istega razreda zaradi majhnega števila vpisanih dijakov.
Vodstvo za strokovne šole pri prosvetnem ministrstvu je letošnjo ukinitev utemeljilo s premajhnim številom vpisanih dijakov. Letos se jih je vpisalo šest. Kandidatom četrtega razreda svetuje, naj se po opravljenem sprejemnem izpitu vpišejo na sorodne strokovne šole.
Odločitev višjih šolskih oblasti je ne samo hudo presenetila, temveč tudi prizadela Slovensko šolsko in politično javnost, ker je bilo v preteklosti storjeno nič ko-
Prejšnji petek se je goriški občinski svet sestal na svoji prvi seji po junijskih volitvah ter izvolil novega župana in občinski odbor. Po sporazumu med strankami DC, PSDI in PRI je bil za župana ponovno izvoljen Pasquale De Simone (DC), odbomiška mesta pa so bila porazdeljena med DC (5), PSDI (2) ter PRI (1). Omenjene stranke nove večine so tudi predstavile poseben dokument, v katerem razlagajo svoj program za novo pot let j e občinske uprave v Gorici.
Slovenska skupnost, ki ima v goriškem občinskem svetu dva svetovalca, je ostala izven nove večine. Znano je, da so jo večinske stranlke povabile k sodelovanju v novem občinskem odboru, vendar njen pristop v sedanjem položaju ni bil možen. Zakaj? Večinske stranke so že več časa, skoraj dva meseca po volitvah vodile razgovore o novih upravah, niso pa imele za potrebno, da bi slovensko stranko že takoj stvarno pritegnile k tem razgovorom. Nanjo so se v bistvu spomnile šele v zadnjih dneh pred prvo sejo gori-škega sveta, ki je bil sklican za 29. avgust. Jasno je, da v tem zelo kratkem, pravzaprav odločno prekratkem času tudi organi Slovenske skupnosti niso mogli dovolj temeljito poglobiti vseh plati novih sporazumov, pri katerih Slovenska skupnost sploh ni sodelovala. Prišlo je vseeno do stikov mod prej omenjenimi strankami ter Slovensko skupnostjo. Pri teh razgovorih pa slovenski predstavniki niso dosegli res stvarnih in zadostnih jamstev za bistven napredek v reševanju slovenskih vprašanj v goriški občini. Zato so se končno odločili, da ne vstopijo v občinski odbor in tako ne prevzamejo nikakih odgovornosti za politiko, ki bi bila v marsičem v veliko škodo slovenskemu prebivalstvu v občini (npr. na področju razlaščanj).
iiko korakov, prošenj in zahtev, da se končno uredi petrazredna strokovna šola za trgovino v Gorici. Prosvetno ministrstvo je ne samo z nerazumevanjem ukinilo četrti razred, temveč tudi prezrlo in ne upoštevalo prošnje in želje vse naše javnosti ter s tem podprlo očitno diskriminacijo in omejevanje izobraževanja med našo mladino.
Šolske oblasti še vedno uporabljajo ista merila za naše manjšinske šole kot za večinski narod in ne upoštevajo svojstve-nosti naših manjšinskih šol. Šolska politika do naših šol se mora spremeniti in zajamčiti res polnopravno izobraževanje naših dijakov tudi na strokovnem in trgovinskem področju.
Odločitev prosvetnega ministrstva dokazuje, da je isto ministrstvo slepo in gluho za naše probleme, za razvoj našega mesta, ki bi moralo biti res »evropsko me sto« odprto in pripravljeno za vsestransko sodelovanje, zlasti z obmejnimi mesti.
Pričakujemo, da bodo šolske oblasti odpravile storjeno krivico in dokazale s primernimi hitrimi ulkrepi svoje prizadevanje za višjo izobrazbo naših dijakov in za okrepitev slovenskega strokovnega šolstva. V dokončni uresničitvi obljub bomo dobili zagotovilo za uspešen začetek novega šolskega leta, čeprav ga že sedaj spremlja val splošnega ogorčenja in nezadovoljstva med našo slovensko javnostjo. - Šolnik
Jamlje
V	soboto 30. avgusta sta si v naši cerkvi obljubila večno zvestobo Jože Gergolet iz Doberdoba, brat znanega dr. Maksa in Marija Radetič od Sabrličev, učiteljica, ki izhaja iz številne in narodno zavedne družine. Cerkev je bila polna svatov in prijateljev, ki so hoteli s svojo navzočnostjo izpričati svoje veselje ob novo osnovani družini. Mladoporočencema želimo vso srečo na skupni poti, obilo zdravja in .polnost božjega blagoslova.
Razstava italijanskih likovnikov iz Istre in Reke
13. in 14. septembra bo v Gradežu slikarska in kiparska razstava, ki jo bo organiziralo Združenje Italijanov iz Istre in Reke v sodelovanju z deželnim odborom Furlanije-Julijske Benečije. S svojimi de-
li	se .bodo predstavili umetniki, ki pripadajo italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji. Razstavo bodo po 14. septembru prenesli v Trst.
Na prvi seji občinskega sveta je v imenu Slovenske skupnosti nastopil svetovalec dr. Damjan Paulin, ki je govoril v slovenščini in je nato povzel svoje misli tudi v italijanskem jeziku. Slovenski svetovalec je predvsem poudaril pravico slovenskih predstavnikov, da govore v svojem materinem jeziku ter napovedal, da bo Slovenska skupnost kasneje tudi formalno predložila zahtevo po rabi slovenščine v občinskem svetu. Pri tem se je skliceval na republiško ustavo ter na pravilnik goriških rajonskih konzult, v katerih goriška občina dovoljuje svetovalcem uporabo slovenskega jezika. Dr. Paulin je posebej podčrtal, da je to predvsem stvar demokracije in naravnih pravic človeka, ter je v tem smislu pozval vse demokratične sile, ki se sklicujejo na ideale antifašizma, da nam to pravico zagotovijo. Prav letos, ob 30-letnici osvoboditve, bi moralo to že biti dejstvo! V nadaljnjih izvajanjih pa je predstavnik Slovenske skupnosti orisal še glavne probleme slovenske manjšine v goriški občini, kot so popolna enakopravnost na političnem, socialnem, ekonomskem ter kulturnem področju. Omenil je tudi potrebo po dozidavi ustreznih šolskih stavb ter se zavzel za obrambo zemljišč pred razlaščanjem.
Na tej seji so v slovenščini spregovorili tudi svetovalci Waltritsch (PSI) ter Brai-ni (PCI). Na splošno so nastopi v sloven-sikem jeziku potekli mimo in tudi zelo številna publika jim je pozorno sledila. Le fašistični svetovalec Pedroni je — edini od svoje skupine — zapustil dvorano.
Kasneje bomo lahko videli, če in kako bo nova večina uveljavljala tudi naše zahteve in reševala pereče probleme celotne občine ter še posebej, kakšno politiko bo vodila do vprašanj slovenske manjšine. Le po tem jo bo mogoče saditi!
Zahvala ii Zaaitiie
P. Lovro Tomažin je iz Lusalke v Zambiji poslal v Gorico poverjeniku Katoliških misijonov pismo, ki se pa tiče vseh dobrotnikov. Zato ga tu objavljamo.
Pred nekaj dnevi sem prejel »Katoliške misijone« iz Argentine. V njih berem, da ste na Goriškem nabrali zame 284.000 lir. Namen tega pisma je iskreno se zahvaliti vsem darovalcem. A ker nimam naslovov darovalcev, vas lepo prosim, da se jim v mojem imenu lepo zahvalite. Sporočite jim tudi moje iskrene pozdrave in jim povejte, da trikrat na mesec mašujem za dobrotnike in misijonske sodelavce v zaledju.
Kot vam je gotovo znano, sva s p. Ru-dežem skupaj na istem misijonu in sicer v Chelstonu, predmestju Lusake. V načrtu imava, da zgradiva tri cerkve in pri vsaki nekaj sob za sestanke, verski pouk in slično. Vaši prispevki bodo šli v ta namen. - Lusaka, 21. julija 1975.
* * *
V	zvezi s tam pismom povemo še, da se je vrnil v Evropo g. Silvo Cesnik. Domov je moral priti zaradi zdravja. Sedaj se bo moral nekaj časa zdraviti v Franciji v mestu Lille, kjer je posebna bolnišnica za tropske bolezni. Ko se pozdravi, ima namen vrniti se na Madagaskar.
Iz Toga v Afriki se je oglasil p. Evgen Ketiš, ki je lansko leto bil z nami na Barbani in kazal skioptične slike iz svojega misijona. Ko se je lani v novembru vračal na svoj novi misijon z džipom prek Sahare, se mu je po poti že blizu meje s Togom avto pokvaril. Moral je naročiti nove nadomestne dele iz Francije, da ie mogel potem spraviti džip na svoj misijon. Sedaj mu tam dobro služi pri njegovem misijonskem delu.
Kot smo že omenili, je na dopustu v Evropi g. Stanko Pavlin iz Hongkonga.
Tekmovanje v pritrkovanju
V	Gorici imamo poleg drugih cerkva tudi župnijsko cerkev, posvečeno priljubljenemu svetniku sv. Roku, ki je eden izmed štirinajstih ljudskih pomočnikov v sili. Na njegov praznik 16. avgusta je bilo v zvoniku cerkve sv. Roka v Gorici mednarodno tekmovanje pritrkovalcev. V tam res izvirnem tekmovanju je nastopilo kar devet skupin, štiri so bile iz Furlanije, pet iz Slovenije.
Posebna tričlanska komisija se je potrudila nepristransko presoditi veščino teh umetnikov na zvonovih. Vsaka skupina je imela na voljo deset minut. V tem času je morala na treh dobro uglašenih zvonovih pokazati, kako zna začeti in končati posamezno pritrkovalsko melodijo, kako zna prehajati iz ene melodije v drugo in še posebej, kako zna prehajati iz prav tihega v bolj živahno pritrkovanje in obratno.
Za prave umetnike so se izkazali možje in fantje iz Goč pri Vipavi, številni poslušalci so bili navdušeni nad njihovim pritnkovanjem. S tem so lepo počastili spomin veli koga zvonarskega strokovnjaka prof. Ivana Mrcine, ki je bil doma iz Goč. Žirija jim je soglasno podelila prvo nagrado - pokal goriške občine. Pokal bo ostal v domači cerkvi v spomin in spodbudo.
Drugo nagrado so dobili pritrkovalca iz kraja Villesse v Furlaniji, tretja nagrada pa je pripadla (že drugič) možem iz Vi-polž v Brdih. Vse skupine so bile deležne navdušenenega odobravanja in so kot tolažilno nagrado dobile nekaj steklenic dobrega vina.
To nenavadno tekmovanje je vzbudilo precej zanimanja zlasti pri starejših, ki v svojih vaseh žal že pogrešajo prijetnih zvonarskih melodij, ki so znale ustvariti tako prijetno praznično razpoloženje.
OBVESTllA
Ekumensko potovanje v Nemčijo, ki ga
prireja Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta in Gorice bo, kot že javljeno, od ponedeljka 8. do sobote 13. septembra. Odhod iz Trsta bo izpred sodnije ob 6.30, iz Gorice s Travnika ob 7.30.
Moški zbor »Mirko Filej« vabi na pevske vaje v torek 9. septembra ob 21. uri za nastop v Dornberku.
Duhovna obnova za članice Marijine družbe in druga dekleta in žene bo v Zavodu sv. Družine v Gorici v nedeljo 14. septembra. Začetek ob 9. uri, zaključek z mašo ob 17. uri. Udeleženke iz Gorice bodo imele na voljo poseben avtobus, ki bo odpeljal z južne postaje ob 8.30 po naslednjih ulicah: Korzo, Travnik, ul. Car-ducci, trg Catterini, ul. Orzoni, ul. Don Bosco. Ustavljal bo ob postajah mestnega avtobusa.
Škofijsko romanje na Barbano bo v ponedeljek 15. septembra. Maša na Barbani bo ob 11. uri, popoldanska pobožnost ob 15.30. Namenjeno je romarjem iz goriške in tržaške škofije. Na Barbani bo med nami tudi misijonar Stanko Pavlin.
šola Glasbene matice - Trst sporoča, da traja vpisovanje v glasbeno šolo do 15. septembra dnevno od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, ul. R. Manna 29, tal. 418605. Pouk se prične v ponedeljek 15. septembra.
Bazovica. Ob 45. obletnici bazoviških žrtev bo v soboto 6. septembra v bazoviški cerkvi maša zadušnica, v ponedeljek 8. septembra ob 20.30 pa bo v Bazovici vsakoletna Marijanska procesija.
Republiški komite SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje pripravlja tudi letos seminar slovanske kulture in jezika za učitelje in profesorje na šoilah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Seminar bo od 15. do 24. septembra v hotelu Creina v Kranju. Za udeležence z Goriškega je tudi letos rezerviranih 10 mest. Udeleženci naj se javijo v recepciji hotela Creina v nedeljo 14. septembra ob 18. uri. Udeležencem bodo povrnjeni potni stroški in stroški bivanja v hotelu. Kdor se namerava seminarja udeležiti, naj se javi pri članih izvršnega odbora sindikata.
Pratika za leto 1976, ki jo izdaja Celovška Mohorjeva družba, je že na voljo na upravi našega lista. Cena izvodu 800 lir.
»Katoliški glas" v vsako slovensko druftinol
DAROVI
V	spomin pok. Stanislave Pavlica vd. Cursi darujeta njeni sestri Marija in Ela za Zavod sv. Družine v Gorici 25.000 lir.
Za števerjansko cerkev: ob poroki Vla-dota Kleniše in Lorete Marega 30.000 lir.
Za obnovitev župnijske cerkve na Opčinah: Nino in Silva v spomin na sina Giordana 5.000; Vidmar Marija 5.000; Križnič Edka v spomin na moža dr. Edka
1.800; sestre v spomin na Marijo ob 20-letnici smrti 15.000; Vertovec Franc ob bratovi poroki 5.000; N. N. 5.000; družina Fer-lat 2.600; družina Vitcz-Planinšek ob krstu Darje 30.000; Vitcz-Legovini Marija, botra, ob krstu Darje 10.000; Sosič-Guštin Angela ob krstu Darje 10.000; N. N. 5.000; N. N. ob zlati poroki Marija in Pcpkc Dolenc 5.000; razni 11.900 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugah: Ver-tovec Stanko ob poroki 6.000 lir.
Za lačne po svetu: v spomin pok. Viktorije Kosmina darujejo družine Kobal 3.000, Siega 3.000, Lozej 10.000 in Jazbec 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj 1
Visoko priznanje cerkvenemu dostojanstveniku
Ker je bilo z imenovanjem Corrada Ba-fila za proprefekta Kongregacije za razglašanje svetnikov izpraznjeno mesto papeškega nuncija v Zahodni Nemčiji, je Sv. sedež na njegovo mesto imenoval nadškofa Del Mestri, ki je izšel iz vrst goriške duhovščine. Družina Del Mestri je posedovala do zadnje vojne grad v Renčah ob Vipavi.
Del Mestri se je rodil v Banjaluki, diplomatsko službo pa opravlja že 35 let. Svojo diplomatsko kariero je pričel v Beogradu leta 1940, v kritičnih medvojnih in prvih povojnih letih je služboval v Bukarešti v Romuniji, po letu 1951 pa je predstavljal Sv. sedež v Siriji, Jordaniji, Keniji, Mehiki in nazadnje v Kanadi.
★
T8ST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 7. do 13. septembra 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Modra čepica«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Tanko«. Drama.
16.45 Operetna fantazija. 18.00 Nedeljski koncert. 19.00 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30
Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komami koncert. 19.00 Slovenski biografski roman. 19.15 Za najmlajše. 20.35 Čajkovski: »Pikova dama«, opera. 21.15 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga.
19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.35 Motivi iz filmov.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 V ljudskem tonu. 19.10 človeško telo. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Vdova«. Igra.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavoe. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonične skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo ,in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.10 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncartisti naše dežele.
19.10 O naših ustvarjalcih. 19.30 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Noč sv. Ivana«. Igra. 21.30 Popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 7. do 13. septembra 1975 Nedelja: 9.30 Thibaultovi. 10.20 Otroška oddaja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 17.45 »Nichulsove dogodivščine«, film. 20.05 »Zenske...« 20.45 S kamero po svetu. 21.25 Leta minevajo, čas teče. 22.10 šport.
Ponedeljek: 17.30 Dvojček in trije Mar-sovčki. 18.05 Glasbena oddaja. 18.40 Prod izbiro poklica. 20.05 »Ptice«, »Zadnji list«, drami. 21.10 Kulturne diagonale. 21.40 Kratek film.
Torek: 17.30 Velike so majhne lepote.
18.10 Biseri morja. 18.35 Ikebana. 18.45 Ptujski kulturni teden. 20.05 Tretji svetovni mir. 21.10 »Jane Eyre«.
Sreda: 17.25 V 80 dneh okoli sveta. 18.40 Kaj pove črna skrinjica. 20.05 »Hirošima, ljubezen maja«, film. 21.55 Nogomet Poljska : Nizozemska.
Četrtek: 17.30 Rojstni dan tete Ane. 18.20 Napoleon in ljubezen. 20.05 »Preplah ob jezeru«, film. 21.10 Četrtkovi razgledi. 21.40 Glasbeni magazin.
Petek: 17.20 Pisani svet: Vis. 18.05 Slovenski rook. 18.40 Umetnost na jugoslovanskih tleh. 20.05 »Umrem ob visaki zori«, film.
Sobota: 18.20 Otroški filmi. 18.50 Francoska umetnost. 20.05 Volika sprememba. 20.45 Zaključek sredozemskih igor. 21.50 »Kojak«, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SloveBska skuMOSt k aoriška ofenna