Dopisi. Iz Vitanja. (Bralno društvo — tombola.) Po zborovanju cerkvene družbe zborovalo je naše »bralno društvo«. To društvo smo ustanovili I. 1891. Predsednik je razložil namen bralnega društva ter vabil, naj mu v svoj lastni dobiček Vitanjčani pristopijo, ki tega do zdaj še niso storili. Društvo ima mnogo dobrih krščanskih knjig in časnikov, včasib se oskrbijo podučni govori o živinoreji, o sadjereji itd. G. raedicinec Fr. Jankovič poudarja veliko važnost bralnega društva za Vitanjsko župnijo: priporoča, naj kmetje pridno prebirajo liste, pisane v krščanskem dul.u, potem je svaril pred čitanjem časopisov, ki so pisani sicer v slovenskem jeziku, pa v nam sovražnem duhu. Pred nekaterimi dnevi se je mnogo odtisov »Štajerskega kmeta« razposlalo po Vitanjski župniji; proč ž njim! Silno nevaren je Slovencem tudi »Delavec«, ki izhaja v Ljubljani in naravnost taji Boga. Takih listov naj se ljudstvo varuje, pridno pa naj čita časnike, kakor se nahajajo v našem »bralnem društvu«. — Za prihodnjo 31etno dobo so bili izvoljeni zopel vsi prejšnji gg. odborniki: .1. Žičkar, M. Škorjanc, Fr. .lankovič, J. Grilc, A. Poklič, M. Krančan (Hraslnik), Iv. Verčnik in V. Petre. Sledilo je petje. Pohvalno morain omeniti, da so naši pevci in pevkinje rešile prav dobro svojo nalogo. — Slednjič se je igrala tombola. Gisti dobiček je bil odločen za brano ubogim šolskim otrokom ob zimskem easu. Imeli smo jako lepe dobitke, katere so darovali prijatelji mladine in sicer, kar nioram pohvalno omenjati: Šlovenci in tudi mnogoteri Nemci iz trga in Vitanjske vasi. Nad 40 gld. se je skupilo za ubožne šolske olroke. Ne smem še pozabiti, da jo na Kurnikovem vrtu, kjer se jo vršila veselica, bila postavljena lepa okinčana in z zastavami, zelenjem in venci nakičena uta. Vreme je bilo kaj prijetno, postrežba prav dobra. Kurnikova gostilna je vredna vsega priporočila. Mnogo zborovalcev se je razveseljevalo še pozno v noe, bodisi v gostilni sobani, bodisi na kegljišču. Imeli srno prijelno veselico ter želiino, da bi njej krnaki zopot druga sledilla. Iz Ptuja. (»Dijaška kuhinja«.) Dne 1. oktobra t. 1. odpre se za .tekoče šolsko leto dijaška kubinja v Ptuju, kjer se bo, kakor do zdaj, dohodkom primerno šlevilo pridnih in vrednih dijakov z opoldansko hrano podpiralo. Prijatelji niladine, ki so la blagotvorni zavod že do zdaj podpirali, kakor tisti, ki še tega niso storili, če bi tudi zamogli, se uljudno prosijo, naj izročajo svoje blage doneske društvenemu blagajniku, gospodu Ferd. Majcen-u, veroučitelju na nižji deželni gimnaziji v Ptuju. Odbor. Iz Majšberga. (Pročstelovadbo!) V štev. 36. »Slov. Gospodarja« bilo je čitati: »Stariše naj zanima to, kar se otrok v šoli uči«. To je res in dobro ter starišev sv. dolžnost in to dolžnost bi tudi pisec teb vrstic rad spolnjeval. Pa kaj si hočemo, ker se pa otrok v šoli nepotrebnih rečij uči, katere so mu kakor tretje oko v glavi; in to je v prvi vrsti telovadba. Čemu je telovadba pri kmetskih otrokih ? Večjidel zato, da si več obleke raztrgajo in precej časa zamudijo za bolj potrebne predmete. Telovadba, pravijo, je za to, da so otroci bolj zdravi, krepkejši in lepše rasti, ter da če se v šoli privadijo telovadbi, bode jih pri vojakih ložje stalo. Prvo je resnica, ali drugo ne, in prvo ludi samo za otroke, kateii se malokdaj pod milim nebom gibljejo, in tacih je največ po mestih. Tudi ni res, da bi se la telovadba pozneje pri vojakih potrebovala. Tudi jaz sem moral telovaditi v šoli, ali ko sem bil k vojakom poklican, izpoznal sem, da je bilo v šoli vse naopak. Za to pravim, in več stotin starišev sem že slišal, telovadba je za kmetske otroke nepotrebna. Naj se namesto nje bolj potreline reči učijn, kakor n. pr. računstvo in pisanje! Prosirao gg. poslance, prodložite to stvar višjim šolskim oblastvom! Zd. S. Od Sv. Lovrenca v Puščavi. (Napisi.) C.osp. urodnik! Le redko kedaj se v »Slov. Gosp.« čila kakšna vrstica iz naših krajev. Uzrok tenin je pač najbolj občna zaspanost tukajšnjih Slovencev in nemčursko mišljenje večine merodajnih prebivalcev, ki se v najnovejšem času prav očividno javlja v čisto nemških napisih naših (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Tr-. bovlje in okolico bode dne 30. septembra t. 1. v gostilni gosp. Antona Volavšek-a v Trbovljah svoje letno zborovanje imela. Začetek je ob treh popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: vis. gosp. Ana pl. Stevskal, c. kr. polkovnika soproga 5 in č. g. M. Meško, župnik pri Kapeli 5, g. .1. Wanaus, trgovec v Radgoni, 3 gld. čč. gg.: J. Vindiš, kaplan v Vitanju ter Janez Vreže, katehet v Mariboru, vsak po 1 gld. čč. gg. eksercitantje na Slatini 35 gld., sl. posojilnica v Gor. Radgoni 15 gld., č. g. Jožef Cerjak, kaplan v Rogatcu, 2 gld., č. g. Matija Frece, župnik na Belih vodah, 1 gld. in č. g. Mirko Repulosko, kaplan v Lučah, 1 gold. (Spremeraba pri čč. oo. minoritih.) G. P. Konrad Stazinski je prišel od Sv. Petra in Pavla na Ptuju za kaplana k Sv. Trojici v Halozah.