Ith*j« in pr»*niko?. Utu«d (UUy «xMpt Sstaršsj«, " Sundaj« »n4 HoUdajs. I ET(V-YEAR XXXII. PROSVETA Ctn* lista j« $1.00 glasilo slovenske narodne podporne jednote "^'irzčjzzf chkam iu... pondeuek, ti. oktobra (oct. id. mo Uradniški tal upramllki pro«tod: HIT South UwndaU Avt Offlo* of Publleotion: SMT South Uvndsk Aro. TtUphone, Rockw.ll 4004 Subacriptlon $6.00 Ymt1j STEV.—Nl'MBKR 206 Jugoslovanska vlada sklenila trgovinski pakt z Nemčijo! Himmler odpotoval Španijo Zunanji minister Cincar-Markovič pravi, da je pakt garancija miru. Nemčija in Italija pozvali Grčijo, naj takoj pretrga ekonomske odnoiaje z Veliko Britanijo, odstavi kr*lja in premier ja Metaxasa ter formira novo vla do. Rumuni ja odpoklicala poslanika iz Aten. Moskva zanika poročila o spopadu med ruski mi in rumunskimi četami BELGRAD, 20. okt.—Zunanji minister Aleksander Cincar-Mar-kovif je sinoči naznanil sklenitev trgovinskega pakta z Nemčijo, frjav poročila iz zanesljivih virov javljajo, da Nemčija ne mo-rt dostavljati produktov Jugoslaviji v zameno za Uago. Med produkti, katere Nemčija ne more izvažati, so kemikalije, katere izdelujejo v Frankfortu, Duesel-dorlu in drugih mestih v Pore-iju, ki so tarča angleškega bombardiranja iz zraka. linrar-Markovič je pozdravil sklenitev pakta kot evidenco po-litifn* kooperacije z Nemčijo, "ki je ohranila mir v Jugoslaviji." Minister je dalje rekel, da bo Ju-pslavijg nadaljevala to politiko. Neko poroči to pravi, da je nejp-■tlui .trgovinska" misija, ki se je Rajala z Jugoslavijo, priznala, da ne more dostavljati blaga na podlagi sistema izmenjave. Vzrok je pomanjkanje delavskih aoči in materiala; Kiirn. Egipt, 19. okt. — Nemčija in jtulija sta stavili pet žalitev Grčiji, poročajo tukajšnji grški krogi. Te so: Takojšnje pretrgan je ekonomskih odnošajev med Grčijo Ko Hritanfjo. Odstop ozemlja ob Albaniji Italiji in koridorja Bolgariji do Blejskega morja. Dovolitev Italiji gradnjo ceste od Albanije do Soluna* gr-fltega pristaniščnega mesta, ^tjer se odpira pot v južni -del Mana. , Abdikacija grškega kralja Jurija in resignacija premierja Metaxasa ter formiranje nove vlade pesi dominacijo osišča. I Odstop nekaterih grških letalskih baz Nemčiji in Italiji. Grški diplomatje so izjavili, so dobili informacije o teh Sihtevah iz Aten. Prej objavljena neuradna poročila iz An-p*«« »e glasila, da bo Turčija priskočila na pomoč Grčiji v »lugodbo glede **jenine obrambe. Washington, I). C., 19. okt. — Favni department je izjavil, j* "ima nobenih informacij P«" nemških in italijanskih ^ a vi jenih .Grčiji. Si-P" '' l>iamantopoulos, grški planik \ \Vashingtonu, je tudi da ni bil informiran o On, je zanikaf tudi objavljena v Evropi, . *bt kralj .Jurij in premier •I uri j *Xas ^"ignirala. prešla. Rumunija, 19. okt. L nkbenega mostu v da-milj"ob Donavi, kjer lVori mejo med Rumu- rt i Gi^itrTŽgnski po-Atenah, je bil pozvan izjasnila. Odpoklic r'«/lična ugibanja di-* s ' " krogih. Znano Ji, P' 2UUih in lu,'i* že dolgo * mjk naj pre- čke garancije.-Au*n, ki |ta Ae ni' u-pravi, »-da je M, , ! -^•dila rekvizicijo vseh Promet v Londonu reorganiziran Poročilo o žrtvah letalskih napadov " London, 19. okt. — Avtoritete so naznanile temeljito reorgani ziranje sistema transportacije v Londonu. Železniški in avtobusni promet bo postal bolj ela stičen, da bodo delavci lahko prihajali jia dela in odhajali z dela. Prometni minister je priznal potrebo reorganiziranja transportnega sistema zaradi nemških napadov iz zraka. V načrtu je konsolidacija vseh trans-portacijskih sredstev in otvoritev postaj podzemskih železnic, ki so zaprte v času bombardiranja iz zraka. ~~—-• Minister za notranjo zaščito je objavil poročilo o žrtvah letalskih napadov .na I/indon Y septembru. Poročilo pravi, da je 10 6954 oseb ubitih in 10,-/Mfi ranjenih. Med ubitimi je bilo 2210 žensk in 694 dtrok. Nacijski pritisk na Jugoslavijo ^ Berlin zahteva___ Več železne rude •' ~ I - X ' JSelgrad, 19. okt. — Nemčija zahteva od Jugoslavije 600,000 ton več železne rude letno, obenem pa pojasnjuje, da je bila produkcija železne rude v Franciji, Luksemburški in Švedski znižana zaradi vojne in sabotaže. Zahtevo je stavila nemška trgovinska misija, ki se nahaja v Beigradu. Zahteva je presenetila jugoslovanske pogajalce. Največja količina železne rude, ki jo je Nemčija dobila iz Jugoslavije v enem letu, je znašala 500,000 ton. Nemčija zdaj zahteva 1,-200,000 ton te rude. Naciji so zapretili, da Jugoslavija ne bo dobivaia rumunskega olja, če ne bo pristala na njih zahtevo. I^et-ni uvoz rumunskega olja v Jugoslavijo je znašal 90,000 ton. Nemčija lahko ustavi dovoz olja v'Jugoslavijo, ker njena oborožena sila kontrolira rumunska oljna polja. Angleška diplomacija je aktivna v Jugoslaviji kakor tudi v Bolgariji, GrčIJH in Turčiji. Jugoslaviji je obljubila koncesije glede dovoza surovega materiala "skozi blokirane cone, da poveča njen odpor proti nemškim zahtevam. potniških parnikov, ki vzdržujejo promet med grškimi otoki in celino. Akcija je bila odre-jena iz vojaških razlogov. Moskva, 19. okt. — Tass, u-radna časopisna agentura, je zanikala poročila, objavljena v zunanjih listih, da so ru*ke čete vkorakale v Rumunijo in da so se vršile krvave bitke med rumunskimi in sovjetskimi četami pri Galatiju, Rumunija Agentura je zanikala tudi ve*t, je sovjetska križarka potopila romunski parnik v Črnem morju. , Domače vesti ' f Obiski Chicago. — Anton in Louise Seme ter Frank in Frances Rozman in sin Louis, vsi iz Elyja, Minn., so 18. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti iz Pennsy Ivani je Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj dnevi Je znani rokoborec srednje vrste (teže) Fritzie Zi-vic (Živčič) premagal v New Yorku prvaka, črnca Henryja Armstronga. Oče novegu prvaka je Hrvat, mati je pa Slovenka, katere dekliško ifne je bilo Kapele in doma je iz Vinice y Beli Krajini. — V Wilmerdin-gu, Pa., je 4. t. m. umrl za jeti-ko Matija Wolf, star 52 let in doma iz Slavskega laza pri Gori. V Ameriki je bil 28 let in zapušča ženo. — V Luzernu, Pa., je pred dnevi umrla Frances MihelčiČ, stara 76 let in doma od Kamnika. Zapušča tri sinove, pet hčera in 24 vnukov. • V*isti naselbini je pred kratkim izvršil samomor s kroglo Simon Matjan, star 50 let in doma iz Sepla pri Kamniku. Zapustil je ženo, ki je že pet let v umobolnici ter sina iti hčer. — Violeta Pevec iz Exporta, Pa., je 11 t. m. srečno prestala težko operacijo v bolnišnici Colum-biji v VVilkinsburgu pri Pitts-burgu. Zdravje se ji polagoma vrsfe in upati je, da se kmalu vrne domov, kjer jo prijatelji lahko obiščejo. i Clevelandske vesti Cleveland. — Dne 16. t. m. je v bolnišnici umrl Jakob Hočevar, star 40 let in rojen v Pod-ložu na Notranjskem. V Ameriki je bil 20 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. — John Lo-kar, sodni sluga (baililTf), je zadnjo nedeljo organiziral izlet Slovencev v okrajno ječo. Sprememba v angleškem poveljstvu v Važni politični dogodki napovedani Berlin, 19. akt. — Heinrich Himmler, načelnik nacijske tajne policije in \odja "Schutz-staffela" (Hitlerjeve garde), je odpotoval v Španijo, ko so se v diplomatičnih krogih pričele širiti govorice o važnih političnih dogodkih. Nacijske avtoritete namigujejo o novih aktivnostih, povedale pa niso, kaj je prav za prav namen Himmlerjevega obiska Španije. Omenile so le, da se kuje nov^ člen v verigi prijateljstva in kooperacije med Nemčija bH&paitijo. Imenovanje Ramona Sunerja za Španskega zunanjega ministra kfaalu potem, ko je obiskal Berlin In Rim, kjer je konferi-ral s Hitlerjem in Mussolini-jem, smatrajo tu za znamenje, da se Bo Španija definltivno postavila na stran osišča. Imenovanje Sunerja sta pozdravili Nemčija in Itaty}lP Več nemških diplomatov se bo vrnilo v Berlin prihodnji teden, med temi .Kranz von Pa-pan, poslanik v^Turčiji. Slednji bo poročal o odmevu, ki ga je izzvalo nacijsko prodiranje na Balkanu v Tur*(ji. Poročilo, ki pa nturadno potfjeno, pravi, da bo prišel v Berlin general Charles HUntziger, Član francoske-delegacije, 1ci je' podpisala premirje z Nemčijo. - Madrid, 19. okt. — Podmornica, katere identiteta ni bila u-gotovljeniuje potopila špansko ribiško, ladjo pri Fuentrabiju, pravi sem dospelo poročilo. Sedem ribičev je utonilo. kitajska spet dobiva 0r02je in strelivo Nemci utrpeli velike izgube Senator kritizira kongresnika Proti paktu s sovjetsko vlado Washlngton, D. C., 19. okt. — Senator Bennett C. Clark, demokrat Iz Missourija, je udaril po kongresniku Adolphu Saba-thu, demokratu iz Chicaga in ga obdolžil, "da hoče vreči Združene države v naročje sovjetske Rusije." Clark je omenil pismo, katerega je prejel od uredništva revije New Masses, komunistična publikacije, ki ga je vprašalo, kaj je njegovo mnenje o Sabathovem predlogu, naj Amerika sklene zvezo s sovjet- Ijondon, 19. okt. — Bolj agre« sivna mornarična strategija se obeta v zvezi z naznanilom ud-i^ Rusijo, miralitete glede spremembe v f i n . , poveljstvu. Podadmiral JofoJ HMllU,r •d«ovopl1 urwr«> -|tvu. "da ameriško ljudstvo Promet na burmeki cesti obnovljen JAPONCI ODHAJAJO IZ INDOKINE Cungking, Kitajska, 19. okt. — Tovorni avtomobili, naiofteni z orožjem, municijo in bojnim materialom, so ne ponovno pojavili na burmski cesti, ki je bila saprta tri mesece. Angleli so ja'Zaprli, da potolažijo Japon ce, toda gesta ni bila uspešna. Tu objavljano poročilo pravi, da je dvesto tovornih avtov ie dospelo po burmski cesti v Kun-ming, glavno mesto province Junnan7~ Japonski letalci niso bombardirali transporta. Anglija je upala, da bo i sa-tvoritvijo burmske ceste pospešila konec vojne med Kitajsko in Japonsko. Zatvoritev ja bila koncesija* Japoncem. Ti ao v času, ko je bila cesta zaprta, povečali pritisk na franeos1u> Indokino, in dobili tamkaj važne letalske b^ze sa ofencivo proti Kitajski. Japonci so zdaj sa-pretili, da bodo razdejali cesto z bombami. Povejjstvo. kitajske armade se je pripravilo mr to motnost. Mobiliziralo je delavake oddelke, da popravijo škodo, ki bi jo povzročile japonske bonpbe, v najkrajšem času. Težka motorna vozila so se ponovno pojavila ns cesti, ki vodi iz Laiija preko Burme do Kunminga, južnozapadna Kitajska. Od tu gre bojni material v Cungking, kjer je začasni sede* Kaišeko-ve vlade. Franci« K. Pan, direktor ki« tajske transportne administracije, je dajal, da bo okrog 1600 tovornih avtov vzdrževalo promet po burmski cesti. Kitajska bo dobila najmanj 15,000 ton bojnega materiala na mesec po tej cesti. Pan je dalje-rekel, da so bili storjeni koraki glede preprečen j a sabotaže in japonskih napadov iz zraka. Vse strateglčne točke stražijo kitajski vojaki. Vlchyr Francljs. 19. okt. — Sem je dospelo poročilo iz Ha-noja, Indokina, da je 12,Opo japonskih vojakov zapuatUo to francosko kolonijo na podlagi francosko-japonskega dogovora, ki omejuje japonsko oboroženo silo v Indokini mi «000 mož. Roosevelt bo odgovoril nasprotnikom Imel bo itiri - politične govore New York, 19. okt. — Pred-sednik Roosevelt bo imel štiri politične govore med 28. oktobrom in Ž. novembrom, v kute rih bo odgovoril svojim nasprotnikom. Tako je naznanil Edw*rd J. Flynn, načelnik o-srednjega odbora demokratske stranke. Prvega bo imel 28. oktobra v Philadelphiji, drugega 28. 0k tobra v New Vorku, tretjega 80. oktobra v VVashingtonu in četrtega 2. novembra v Clevelandu. Roosevelt bo govoril tudi na predvečer volitev 4, novembra v Hyde Parku,, N. Y, Govori bodo po radiu razširjati! po vsej Amerik!. Rooseveltov telegram, ki je bil prečitan na demokratskem shodu v Pittsburghu, je razkril, o Čem bo predsednik govoril. "V tej volilni kampanji se premišljeno potvarja dejstva, zato sem se odločil, da povem ljudstvu resnico," je rečeno v telegramu. V svoji poslanici, katero je naalovil demokratski konvenciji v Chicagu, js Roosevelt dejal: \ "Jaz nimam Časa in ne/jnf^ gnenja sa politične debate, toda ne bom se obotavljal, povedati ljudstvu resnico, kadar boin videl, da nasprotniki po-tvarjajo dejstva." hovnega poveljnika bojne HiteHja Musrfo - narice v angleških vodah, adml-1 dru«" «»IMsUjrJ*,f <>' ral Henry Harwood pa je bil '"J ^ » »»vadrte mo- imenovan za komisarja adml-|n,C44 ln , * rH/; ral i tete in pomožnega načelnik« f" ^ * f,lk" mornaričnega štaba. Slednji je Utor^m poveljeval bojnim ladjam, kl so 1 Sabath je v svojem govoru bombardirale nemško bojno lad-1 pred nekaj dnevi dejal, da bo jo Admiral Graf Spect* katero I Amerika bolj varovala svoje In-so Nejpcl sami potopili v bllžl-fterese, če ne bo kritizirala »o-ni urugvajsk«»ga obrežja, da nI vjetske vlade in zavzela prija-prišla v angleške roke. ^ teljsko stališče napram sovjet-londonski list Daily Ezpress »M I>«U« K rekel, da je objavil poročilo Iz Madrida., J« orf za kespiracljo me«i Zdru-da je bilo 40,000 Nenu-ev ubitih i ženi m i državami in Rusijo in ranjenih v angleških letal-skih napadih na nacijske voja- Vaijkan obsoja ške koncentracij«' v Franciji in • «, Al • •» itigiji. Zanesljivi viri pwP pteekucije v Altociji jo, da ni mog(»če t*»črHi ticeniti Vatikansko m«»sto, 1». okt. — nemfkih izgub, ki ps morajo bi-! Govornik na vatikanski radio-ti velike. Angleški letalci ne- |K>štaji je v svojem govoru v an-prestrmo Isimbardirajo nemške ifMkem jeziku, ki je bil razšir-vojaške koncentracije in trsps- j,.„ tudi na Ameriko, ožigosal porte. ' nacijske i persekucije katolikov Vernon Bartiett. (SKnikar in v Alzacijl in l/oreni, francoski član parlamenta, piše v listu provinci, kateri so zasedle nem-1 New*-4>onicle, da 'Je najbolj ške čete. Dejal Je, da so tam-ludno |N»ročilo iz Berlina, da so kajšnji katoliki v ognju brutal-fssilaniki zunanjih držav svetr>- ne preizkušnje in zatiranja. Navali angleški vladi, naj preme- rljske avtoritete zapirajo kato-sti zunanji urad iz londonskega Hške Me In nemški*giw«poderJi liekla. Bartiett pravi, da Je po- vzgajajo mladimi v narljskem^ ročilo brez (sidlage. duhu. Filipinci bodo pomagali Ameriki ~ Washington, 0. C., 19. okt,— Ameriška obrambna strategija uključuje načrt mobilizacije 50-, 000 Filipincev za obrambo. Ta sila bo ščitila amerffte interese na Daljnem vzhodu. Filipinski uradinki hočejo v zameno le garancijo, da bodo Združene države branile otoke, če IknIo napadeni. Naciji kaznovali belgijski distrikt Bruselj, Belgija, 19. okt. — Nacijske avtoritete so odredile, da mora distrikt Dison v provinci Liege plačati tri milijone frankov (okrog $100,000) kot kazen za »alioUižo, Ta se Je povečala po povratku belgijskih beguncev iz Francije. Alaska ima 72,000 prebivalcev Juneau, Alaska, 10. okt«—*>n> zusni direktor J. C. Anderson je dejal, da je število prebivalcev naraslo na 72,000. Pred desetimi leti je Alaska imela MI.27H prebivalcev Falangisti kontroli-rajo Španijo Povodnji zahtevale če z dvesto žrtev poskus invazije anglije se ponesrečil Angleli potopili več nemških parni kot) N A P A D NA NACIJ-SKA OPORIŠČA LONDON, 21, okt.—Angleški letalci mečejo bombe na pokrajl-ne od Berlina do severne Italije, se glaai poročilo letalskega silni-atra. Važni objekti ao tarča bombardiranja. BERLIN, 21, okt.—Angleži ao sinoči metali bombe ns Berlin la predmestja In porinil prebivalce v zaklonišča. Nacijski krogi ao priznali, da ao Angleli vrgli mnogo ssilgalnlh bomb, kl ps niso sedele mllltsrlatlčnlh objektov. London. 19. okt. — Sele zdaj je bilo objavljeno uradno poročilo, da so nemške čete skušale invadiratl Anglijo in da se je poakurf ponesrečil na vsej črti. Poskus je bil storjen 16. septembra, ko so nemiki vojaški iramporti bili pripravljeni ns odhod is "lnvazijskih" baz ob francoskem obrežju proti An-gliji. Ponesrečil se je, k«r so angleški letalci nspsdli trsns-porte s bombami. Letalski minister poroča, da so bombe potopila več nemških parnikov s vojaškimi četami vred." Napadli so Mlrtva«lj«keM baze v momentu, ko so trans-porti nameravali odriniti proti Angliji. Med Nemci je naatsla silna konfuilja. ; Angleška časopisna /veza poroča, ds Je Hitler določil 16. september za 'Invazijo angleških otokov. Načrt ss js Izjalovil, ker so angleški letalci pričeli z bombardiranjem nacljskih oporišč. Dan prej js Hitler poslal roje bombnikov nad Anglijo In v bitkah s Angleži so Nemci isti dan Izgubili 186 bombnikov. Maršal Herman Goerlng je oasbno vodil Istalsk« iispsde na London, On js bil uvsrjen, da bodn silni napadi na prestollco omehčali Anglijo ln jo prisilili na kolena, a se js zmotil v svojih računih. Včeraj objavljeno poročilo Je bilo prvb uradno o na-cijskem poskusu izkrcanja čet In invazije Anglije. Laborlt Arthur Greenwood, minister brez portfalja v Churchillov! vladi, je včeraj na velikem delavskem shodu izjavil, "kar so Nsmcl storili Londonu v napadih, bodo dobili povrnjeno v dvojni meri v navalih na Berlin." On je dejal, da so angleške bombe, vržene na nemška . industrijska središča, povzročila mnogo večjo škodo kot pa jo Je utrpela AngHja v nemških letalski^ napadih. ^ Smith bo govoril za Willkieja New York, 19. okt. — Al-fred K. Kmith, bivši guverner newyorške države in predsedniški kandidat damokratake stranke I. 14*28, Je naznanil, da bo imel |s»t govorov za Willkieja, predsedniškega Kandidata re-Tele-: imhllk*ji*ke stranke. Prvi go- Madrid, Spsnlja, 19, okt, — Stranka fnlanglstov, edina politična organizacija, bo imela kmalu popolno kontrolo nad vlado. To ss je pokszalo, ko js Ra-mon Serrano Sunsr, vodja te stranke In svak diktatorja Franca, prevzel pozicijo zunanjega ministra. Falangisti se navdušujejo sa tesno zvszo med Španijo In osiščem Rim-Berlln, Suner, ki Je bil prej notranji minister, Je igjavtl, da Španija odobrava ustanovitev "novega reda v Evropi," kakršnega propagirata Hitlsr In Mussolinl. Možnost je, da bo Španija stopila v vojno na strani Nemčije in Italije. Nekateri krogi pravijo, da so se o tem vršili razgovori, ko je Suner obiskal Rim in Berlin, kjer Je konferi-ral z Mussolinijem in Hitlerjem. Nadaljnje spremembe v Španski vladi so bile napovedane. Falangisti bodo izpodrinili iz vlade ministre, ki se ogrevajo za "stari red". Barcelona. Španija, 19. okt. — Ce z dvesto ljudi Je utonilo v barcelonski in gsronskt iirovin-ci, ko so reke in potoki zaradi silnih deževnih nalivov prestopili bregove in poplavili nižine. Reka Ter se je razlila in poplavile mesto Gerono. Cez sto o-seb je utonilo samo v tem mestu. Vil-tične izgrede in demonstracije med levičarji in desničarji, v Lewis se oglasil v Beli hibi WsNhington, D. C., 19. okt. — John L. Leuis, pre^ tbikH M »• wftmi». *«ti. dram*. P-'nI itd ) C« > pnloAlI polt.!** . m ^^^ AdvrrtUtnc ra.~ o« ^Oih* »n4 .rtlcto. b- Ntana«.^ OU-r »an^rlvU. «u«b aa •Uri«. pUjr., pm«. wtU b« raterM« i* m4w vkrn to a»«**»lk M lluranM (»ritot. ntod by —li »dir—4 aa4 PROSVETA tMT-M k Lawa«eUAt*. t — MEMBEB O? THE rBDEBATBD jjjjjiiff i< i < r.................w Glasovi iz I naselbin za delavske pa *i je oh ega lina. ta rutina je zavedna, *tr NlOo Mlajši renina hi ai pravice. Za v ireskrbei Dat.a. » okkpaiu na primer tOtater ^IM). Inraa aa na«to*v poa»wl, 4a »a» to • ••«• totaw— »ot«aia aa-PtmovlU to pra*«d«ano, da M r*m Itot M arfarf. Veselica gospodinjt&cg* klubu Cliff Mine, Pa. — Pri naa smo vai člani odraslega oddelka društva 6 SNPJ. Pri našem gospodinjskem klubu amo sklenile, da priredimo veaelico 26. oktobra v Slovenskem domu v Imperialu. To je naša prva in zadna veselica v tem letu, zato pa vas uljud-no vabimo od blizu in daleč, da naa posetite v velikem Številu, mele bomo fino godbo, da »e bomo lahko vai sukali, stari in mladi. Vstopnina 2flc in postrežba dobra. Udeležite se vsi, da se zopet skupaj pozabavamo kakor smo se prejšnje čase večkrat. Katarina UŠeitičnik. Kapitalistična sabotaža ' Ameriško časopisje je do 85 ali 00 odstotkov glasnik kapitalističnih interesov, zato je čisto naravno, da, to časopisje gleda na program ameriške obrambe s stališča privatnih profitarjev — in zato je čisto naravno, da je fte dane« po treh alf štirih mesecih za to časopisje bolj važno, kako se bodo privatne korpo-raclje okoristile na račun vjade in delavstva kot pa je važno, da Amerika čim prej dobi najpotrebnejša in najboljša sredstva obrambe. Znano je, da obe glavni delavski organizaciji, AFL in CIO, vztrajata pri tem, da imajo družbe, ki apoštujejo delavske zakone in pogodbe z unijami, prednost pri oddajanju naročil za sredstva ameriške obrambe. Predsed-mk Hoosevelt je odločnp izjavil, da izvajanje programa ameriške obrambe ne sme niti za las zapostavljati obstoječih delavskih in socialnih zakonov — in delavske unije so si vzele nalogo, da predsednikova izjava ostane dejstvo. Konflikt, ki je nastal zaradi tega med vlado in korporacijami, odseva dan za dnevom iz kapitalističnega tiska; odseva iz demagoških "očitkov, da vlada z delavskimi unijami vred — zadržuje izvajanje programa ameriške obrambe,' da ga zadržuje s tem, ker "diskri-mlnlra" med temi in onimi podjetniki. Z dragimi bes«hntrtrTtmeriške korporacije s svojimi burbonsklmi gasili vred so še danes — niti današnja rasna kriza jih ne moti -t- tako predrzne, da hočejo same odločevati, katerega zakona se bodo držale in katerega ne. V Združenih državah je Ae na tisoče podjetnikov, ki ignorirajo zakon za kolektivno pogajanje in prav tako zakon minimalne mezde ln maksimalnega delovnika, vsled česar so nf prestano v konfliktu s federalnim delavskim odborom in neprestano vlagajo pred višjimi sodišči priziv proti odlokom tega odbora. V nekaterih slučajih jim sodišča ugodijo, v mnogih pa ne; zvezno vrhovno sodišče je že davno uveljavilo konstltuclonalnost kolektivnega pb-gajanja, ampak arogantni kapitaMl še vedno smatrajo — in bodo do konca svojih dni •— da njihova beseda mora biti zadnja. Unije CIO in AFL imajo popolnoma prav, da zahtevajo "črno listo" za vse one podjetnike, ki so v večnem sporu s federalnim delavskim odborom, to se pravi, ki neprestano kiiši-jo delavske zakone. ^ Kako naj vlada za ljudem, ki nočejo spoštovati delavskih za nov, da bodo spoštovali druge zakone, na mer zakon obrambe? Kapitalistično časopisje je vodno klicalo ogenj In žveplo nad stavkarje in saboterjfc delavskih vrstah, kadarkoli so se pojavili mnogokrat je bila sabotaža delavcem le taknjena. Toda danes, ko je prišlo "šilo ngnjllo" nad kapitalistične "fctrajkarje" in ljudi. Podobno je napovedi nega dneva. 'sod- že v Nemčiji. Mlajli sin je star 22 let, *ek> uljuden i» je rekel, da b<> pristopil v SNPJ v krat-jnjeno sestro. Fjmt Jf imeli društveno sejo in! >rda dobil še par naročni-1 Kov prosvetT Obljubil sem, daj bom to storil o priliki. Preskrbe-1 a mi je voznika, ki je ravno pripeljal svojo mamo do nje, to je kem; da sedaj še ni član, so vzrok slabe razmere. Tudi drugi večer smo po sosednjih naselbinah imeli uspeh: Cital sem tudi, da so SlofencLpar novih naročnikov Prosvefti v Jugoslaviji prepričani, da ima-in par obnovljenih, poleg tega jo dom po božji volji, kakršnega pa še tri nova in eno obnovljeno Hi n* mnirii imeti nikier dru*je! Proletarcu, naslednji dan pa še bi ne mogli imeti nikjer drugje na svetu. Kaj vse so dobili v 20leno novo naročnino. Vesel sem Kitih, kar pod Avstrijo niso Jme-.bil tako dobrega *ačetka. Nato li! Jaz semtudi prepričan, da! »trn se spremljevalca ponovila od majo Slovenci v Italiji dom po j mene, jaz pa "»JE**"^ božji volji, kralja in cesarja pa družim franka Mote akamor po Mussolinijevi. On tudi ££ smo O prerokih in prerokih Milwaukee. — Na* vremenski prerok nam prerokuje vreme za 24 ur naprej. Po večini se to njegovo prerokovanje uresniči, car se tiče spremembe temperature, nikoli pa nam ne napove kakšne vremenske katastrofe kočasijo s čolnički. Preskrbel je tudi za božje potnike na Sv. goro. Da se preveč ne utrudijo, jim Smithfieldd. Zadnji se nahaja v veliki po-I trebi. Ze nad šest let je v bohii- je napravil "zračilo Sdlfi <£ vzpenja&)(Hl »olkanakega moStu tj. na veh gore, kjer « P ^ doWti ja prikazala grgarski pastarici V petih minutah se sedaj Uhko ^ ^j^gK^ znajdejo iz Solkana na Sv «on ^ Bolnik je že pri častitih očetih, kjer dobijo n da ga je samo še ............ - odpustke.Ce slučaj no kak ^re3-1 ^^^ ikoža> Pohabljen je bil v vnaprej, na primer tornadf ali trik odpusflcov ne dobi, se lahko L^ £ nftj bi v mn\ pod-za boterje delavskih zakonov, so kapitalistične cunje silno ogorčene in hkratu so tako hinav ske, da bi najraje naslikale zločinska kapitaliste za "mučenike." ^ Amerika .je v nevarnosti vojne, o tem fi dvoma. Na milijone poštenih dtlavgfv in farmarjev se zaveda le krize ; ua deneHisoče po štenih profesionalcev ln na desettlsoče malih podjetnikov in trgovcev, ki poakušajo biti po štenl, se tudi zaveda te krize. Skratka: velika večina ameriAkt*ga ljudstva na splošno se zaveda i?e\arnosti vojne ln nujne potrebe, da ae Združene države korenito pripravijo na obrambo. O tem pričajo številna privatna glasovanja ln priča je tudi kongres, ki je sprejel načrt za oboroženo obrambo in obvezno vojaško službo pod pritiskom javnega mnenja. , f Le nrka manjšfina korporacij in poaameznih kapitalistov noče videti nevarnoati vojne; le ta manjšina je slfpa ln gluha za krizo — le 1 U manjšina se roga, vladi, katera Ima v slučaju obrambe veliko večino — devetdeset odstot-kov — ameriškima ljudstva sa seboj. La ta aroKantna, burbonska manjšina se obnaša kakor acarkljan otrok ln čaka \kpodkupitve v obliki auspendlranja delavskih zakonov, da bi potem lahko na debelo izkoristila produkcijo obrambnih aredstev ta avrtj privatni Jep. In 90'. amerfških časnikov v mestih in na deželi zagovarja to manjšino! — Ta situacija ni samo idiotična. ni »amo gnus-na in nI »amo nemoralna za večinsko maso demokratične Amerike -r- »>ač pa je naravnost hudodelska. T Kjerkoli je demokratična vladavina še količ-.......__ (Dalje T Mdnjl koloai.) ciklona. Ako bi bile te katastrofe napovedane vnaprej vsaj 24 ur, bi bilo doati človeških nesreč preprečenih. j Cital sem v nekem listu o nekem preroku, da je pred 400 leti spisal neko preroAko knjigo za 28 stoletij naprej in da se je to prerokovanje do sedaj tudi ures ničilo. Kar mene najbolj zanima je tp, kako to, da niso mogli preprečiti nobene napovedane katastrofe, če so že, vnaprej ve deli zanje? Poročil^ o tem jasnovidcu pravi, da se originalni spis te knjige nahaja v vatikanski knjižnici in da je bila knjiga že zdavnaj prevedena v vse evropske jezike,' torej tudi v slovenskega. Ce je kje kakšen rojak, ki je čital to knjigo, ga prosim, naj sporoči v Prosveti in opiše konec.' - Na žalost nam ni povedal ta naš najstarejši list^ki je prinesel poročilo o tej prtrofiki knjigi, kaj se bo zgodilo, marveč samo to, kaj se je že zgodilo, kar pa vemo tudi i>rez te knjige. Poroči lo pravi, da so silno zanimive te napovedi o bodoči usodi Evrope. Morda sta jo čitala tudi Hitler in Churchill, ki napovedujeta zmago vsak svojemu orožju. Vprašanje je, komu je ta preroška knjiga v prilog v sedanj vojni? To naj bi povedal tist prerok. O njem to poročilo pravi: Leta 1555 je izšla v Franci j zanimiva knjiga, ki jo je spisa znani francoski učenjak in zdravnik Michael Nostradamus V tej knjigi napoveduje nesreč no smrt kralja Henrika 117, fran cosko revolucijo, alavo in padec Napoleona, izbruh pretekle sve tovne vojne, sarajevski atentat, atentat na kralja Aleksandra v Marseillu, nastop Mussolinija in Hitlerja, boljševiiko revolucijo, špansko revolucijo, zadevo Ceike, poraz Poljske in Francije, napad na Anglijo, vstop Italije v vojno, izum tankov, strupenih pli- nbv ln letal ,4 .....- Vse to je ti)rej »čenjak napovedal že pred 400 leti. Hmm-hmm. Človeku se zdi, da poročilo o tej "preroški knjigi" je trošta, da ga dobi nazaj grede Soči, če se vrv utrga. Pred 20 leti so postavili naše a obiskali, ker se človeku kar srce trga, ko vidi takega pohat>-ljenca. S Petrom «va mu pripo- mu sivemu očaku Krnu tudi spo- L^i^ naj se obrne na društvo, menik na njegovo sivo glavo. da mu 0, kakor tudi pečlar Matija Po-žun. Tam je sicer še par drugih Slovencev, ampak ker je bilo pozno, jih nisem obiskal. Drugi dan sem šel z wlakom po drugi strani re^e do Pt. Ma-riona. Tam v okolici namreč živi dobro znani tone Zupančič. Kažipot mi je dal neki Hrvat, ki mi je pokazal tako strmo pot v hrib kot na Sv. Višarje. Eekel lii« Vročina v Sahari ^^H Govori se in tudi zapisano je, da doseže J na vročina v Sahari 70 stopinj. SkandinasS meteorolog O. Olupsen je študiral ta p^J na licu mestu in prišel do zaključka da iJM stopinj pretirano, vendar pa je mogoč., da i seže vročina v Sahari poleti do 60 stopinj Z je celo pozimi izmeril do 40 stopinj tuplutj I ničlo Površina dun se še ob tem času do 40 stopinj, da stopalo človeskt noge ne J re vztrajati na takšni podlagi. V vojnah se je ponovno primerilo, da rajši izpostavili sovražnim kroglam kakor , bi morali ležati na vročem pesku ter iskati njem kritje. Muke v njem in na njem moral torej biti neznosne. Vrelci, ki izvirajo na tem področju iz globi, ne 80 do 50 m, imajo vedno vodo, katere te peratura znaša povprečno 20 do 25 »toi Poleg tega pa se v hladilnem letnem času javljajo mrazovi, ki osupljajo ljudi, ki ne znajo krajevnih razmer. Prehod od dnev vročine k nočnemu hladu je ogromen. Tei peratura pade časih samo v nekaj minutah 40 stopinj. Ker vsebuje zrak le mal^ vod hlapov, se lahko zgodi, da zmrzne skleda z vi do, če jo položiš v vroč pesek. Za kaj takšn zadostuje že, če zakoplješ skledo do polovL pesek. Čeprav znaša temperatura nad pesku 10 stopinj nad. ničlo, se v skledi napravi led. V Sahari je mnogo krajev, kjer V več I ne dežuje. Splošno računajo padavine s li mm na leto. Kadar pride naliv, so popla neizbežne in vse udrtine so pokrite z v Takšne poplave postanejo lahko celo karav nam nevarne. Mnogo neprijetnejši. od tega je fini pesek, katerega nosi veter po zraku, le, da povzroča ta pesek v zraku šume, ki gajo potnike v puščavi, on tudi spreminja vršino puščavskega sveta, ker lega zdaj sen zdaj tja na dune. Nevihte niso v Sahari re ki pojavil vendar pa ne pomnijo domačini, bi bila kdaj koga ubila strela. oziroma 25 letih je naša mi- peljal do Edinburga. ko je šel na „ domovina napredovala. Dobili delo na Gatep. Mož s^ je zelo je-sjno Abesinijo in Albanijo, zdaj zil na jednoto, ker Jejt-loizI topa zijamo z lačnimi usti tja v liko članov izgubilo organlzaci-deželo egiptovskih faraonov, Če j0. Skušal sem mu dopovedati, jim bo ostalo kaj žita. Upamo, da glavni urad ni bil kriv, mar-da potem pride na vrsto pa. "no- več sistem, v stra Caroljna ali Carniola'7 če Koliko so pa bo šltTW"Eo*ji volji. Torej Bog | bankah inl živi našo veliko dOmovino! Frank Gabr. mi je, naj grem 20 minut v hrib, dokler ne pridem do majhne šo-1 -- - . a • le, kjer bom izvedel za njegovo |R ZdrUVie hišo. Ko sem dospel vrh hriba,' ' se mi je nudil lep razgled po okolici. Ampak Šole še nisem videl* radi gozda, dokler nisem prišel prav do nje ih končno našel tudi Toneta, ki jtffit sreči doma, ker ta dan ni delal. Tu žive štirje pečlar ji. Tone in Oblak sta mi ponovila Prosveto za vse leto, kar je bilo dobro, ker sem ta dan že imel nad $2.50 voznih stroškov. Po ogledu knjižnice je Tone zapregel svoj ndvi avto in me odpeljal v Bobtown in Grays Landing. Obiskala sva tudi par drugih »rojakov, uključivšl na-jredno Pečjakovo drtfijnG. V Jobtownu je okrog pol tucata Slovencev. Trije so naročniki Prosvete. Fr. Kral jo je pri meni katerem živimo, ljudje izgubili v drugih investicijah; Poročilo zastopnika Herminie, Pa. — Po desetih |ša jednota sprejela nazaj vse suspendirane aili pasivne Člane, kdor je količkaj pazil na spre- u ^ i ,1«™« «> 7 nktn membe, ki smo jih upeljali po iz-dneh dela doma sem^se 7. okto- 1929. Prej pa Tia sem do^ nIsmo vetIeH' kaj blI° V oko leo Uniontowna. Tja sem■ ^ kot tudi ne milijoni dru- oonovil drugih pa nismo dobili. I moral popraviti zobe. iz ^ « naselbina stoji na v,Hu| ^^^^^ marsikdo stisniti vsaj eno luknjo v pasu. bo odveč, če začnemo tudi pri nas razmiAlj o umestnosti kruha iz mešanice. Ne samo, nas bo to obvarovalo pomanjkanja v let slabi žitni letini, s tem bomo tudi podprli s; je zdravje, ki nam je ravno v teh časih dvo, potrebno. Ne zahtevajmo izrečno belega ne za vrača j mo črnega kruha! cije. Potrebno je torej, da se »^.nu^L^l« —> p«"** Gasha, rodom Hrvat, ki ga je Louis takoj najel, da je naju še tisti večer peljfcl okrog rojakov. Spremljal nas je tudi Urban Hu-|«v. par, star naseljenec v Union-townu. Rezultat je bil dober: dobili smo štiri -nove naroč&lke no kaj kritizira. V Edinburgu nisem ijpeliko na- pravil, ker tam je le par Sloven-Vendar sem dobil dve naročnini pri družini Horvat in mrs. Gerden (ime po prvem možu). Nato sem se napotil peš ne- Prosveti in par obnovljenih. Zdaj kaj milj do Gatesa, kjer se pa so vsi rojaki, člani društva 8N- nisem ustavil, ker je ob 6. pop Zdravniško je.Ugotovljeni, da trpt t Sre nji Evropi 98 odstotkov vseh prebivalcev slabem zobovju zaradi uživanja kruha. Ljj detiKpe namreč zdi, da je najbolj imeniten krij iz bele moke, medtem ko izkustva kažejo, temu ni tako. Najbojij. zdrav in tečeaAruh iz mešanega zmlevka, t. j. iz moke in otrok Toda na svetu je že tako urejeno, da moko pr vejejo, otrobe pa dajejo za krmo živini. H Strokovnjaki za zobne bolezni so že večkr dokazali, da nastajajo največje okvare na beh ravno zaradi uživanja kruha iz b.ele moli Vsaka mešanica je bolj zdrava od tega. Bulgarskem, kjer jedo ljudje kruh iz mešaj , moke, imajo najbolj zdrave zobe. Na Grške je našel nemški zobar dr. Schroeder naselbin kjer jedo samo. kruh iz mešane moke. ? 12,000 prebivalci ni bilo niti enega, ki bi Iz tega je napravil gore. Ako greš peš, te vzame več kot eno uro v strm hrib. Hiše so sicer še precej lepe v primeri z drugimi kompanijskimi naročniki ravno prišel vlak in ker je tam ] le par sloverpkih družin. Ker pa Še'tisti večer smo dobili dru- bi moral žVtvovatl ves dan, sem gega vodnika za prihodnji večer, odložil za prihodnjič, ko bom PJ v Uniontownu, Prosvete. t^Sm (arbanje I Petra'Svtevl^fc "tuiiff .UraTeo-1 im«l Druiin.ki koledar, najbrie 'enkrat po novem leiu. Z vlakom sem šel do Isabele, kjer sem dobil par ponovljenih jeklarne iz Aliquippe, ampak nosi drugo ime. Družba bi se bila rada izognila uniji UMW, ampak se ji ni posrečilo. Tam delajo bolj pomalem, okrog polovico časa. Majna je, precej moderna, kakor tudi poslopje. V Grays Landingu sva se s Tonetom ločila, ker sem dobil električno proti Uniontownu. Tone je bil ta dan precej bolan, ker je imel prejšnji večer družbo in se je nekoliko spozabil, kakor je rekel; pa tudi ne paše mu vse od kraja, kakor tudi meni ne. Torej kdor hoče obiskati Toneta, naj se informira na postaji v Pt. Marionu preko proge pri "hr-va&ki šandi", kjer ga pognajo. Ko pridem v Uniontown, sem sel zopet prenočevat k Dorni-kovim, kjer so me radevolje sprejeli. Pogovarjali smo se o tem in onem, največ pa o narodnih domovih. Lojze Dornik je poleg par drugih zelo navdušen, da bi si Slovenci postavili svoj dom Nova odkritja o skrivnostnem Marsu Ameriški zvezdoslovec Shleifer je »april doslej 7000 fotografij Marsa, Jzkori vsako priliko, ko se je U planet posebno d-videl z Zemlje.. Učenjak trd,, da je na M« rastlinstvo. Z dolgotrajnim ratiskounje« proučevanjem fotografij je ugotov i « Mars na mnogih krajih š.roke, premik« se pege, ki so od jutra do večera rem " svoj položaj. Pravi, da niso h rut J kakor oblaki, ki jih žene veter. Tudi * * ka ledenega pokrova na Marši, zna n menila, kar pomeni, da ima-jf« v temperaturi večje izpremembe .Odiir . do sprožila novo polemiko o rnožno t^ ^ na tem, že tollkrat preiskanem nebesne sedu. naročnih in eno novo — Jerryja v Uniontownu Ampak so teža- Skupina ameriških Hlveraldu. CaU »olaških letalcev g maskami na obrazih Zgonca. Prenočil sem pri prijaz ni družini Kerin. Ona je zelo skrbna žena in mati svoji družini in tudi jaz sem bil poatrefcen še bolj kot je bilo potrebno. Njen prvi mož je pred nekaj leti zgorel v hiši, i kjer je stanoval. Požar je nastal radi eksplozije plina. Iz plamenov je hotel rešiti pohištvo, toda se je udri pod pod njim ln je postal žrtev plamenov. O njem potem tudi v pepelu niso našli nobenih ostankov. Orugo jutro me je njih šin zapeljal do broda, da sem šel na drugo stran reke Monongahele. kjer! sta naselbini Crucible in jRices Landing. Ampak tam nisem Imel usreha, ker je bilo ravno pred redo in so mi ženske povedale. da ni- vredno čakati, da j bi možle prišli s dela. Tistih par [poteklih naročnin bo poslal tajnik. V Cruciblu je }takih deset Slovenskih družin, v Rices Landingu pa dobro znana mnr Attrt-na Zorfch. Rekla je, naj prkfem, ve, ker so rojaki preveč raztreseni. V okoliških* naselbinah jih je sicer veliko, ali v Uniontownu samo nekaj čez tucat. veliko pa je drugih Slovanov. Ako bi tamkajšnji Slovenci imeli svoj dom bi bil gotovo velika privlačnos za društvo SNPJ. Ako bi bila kooperacija in ako bi rojaki iz sosednjih naselbin zahajali v dom ob sobotah in nedeljah in ako bi imeli pogoste veselice, bi se vse dalo narediti. Brez trdne volje in požrtvovalnosti pa se ne da ničeaar doseči. Naj še omenim, da so preminuli trije bratje v teh naselbinah. in alcer Joe Mlakar, star 54 let, rojen v Veliki vasi pri Krškem; član jednote od sdružitve SDPZ. v Ameriki od aadnjega prihoda 29 let. Potem Je umrl Urban Picek. star 64 let. ustanovitelj društva 10 conemaulke zveze In član jednote od združi-Tv%. Nadalje Anton Papeah. Har CDtU* as 9. rtraaU Pred dvajtetimi leti (Iz Prosvete, ti okjtobra 1920) Mary m " Domače vesti. * James ^ mm član se «1 pel mrla 81-letna SNPJ. n Delavske vesti. Na AagU ^ » vija velika generalna stavka. HHI l inozemstvo. Kljub protestu Ur <»« srbske čere zasedle Celovec J SovjeUka Rusija. ^utnij daljnjih zmagah sovjeUkih if nad vranglovcl. Ru< «■ ^rshtfaJa kaj resna, kjerkoli ni ^ ^ .meh Tn bo le do neke meje — de»»kr»" mi isnut k^ktu- ^ resno ugibljem« — situacij«? i-- - - wn«JT>RLJEK, 21. CUCTOBRA Novice iz starega kraja Onioii WelleN, pisatelj, igralec in fllmaki direktor. CAMPAIG FOR AMERICA CITIZENSHI šon min.« /m »meh In kratek U* MataJ«d»H.r urzettilo tuje ROMAN IZ VOJNE L. 1870JI EMILE ZOLA t Pre,0*U VLAD1MIR (Se nadaljuje.) Nato je pričel seržant Sapin, majhen, stis-njen človek z velikimi, nestalnimi očmi, čitanje apela. Njegov rezki glas je izmetaval imena, vojaki pa so »e bili približali in so odgovarjali v vseh tonih, od vijolinčela do flavte. Toda nekaj se je vrinilo med opravilo. "Lapoulle!" je ponovil seržant z zelo visokim glasom. Nihče le ni odgovoril. Jean je moral skočiti h grmadi iz svetega dračja; Lapoulle, izpod-bujan od tovarišev, jo je Ae vedno trdovratno prižigal. Zdaj je ležal na trebuhu, obraz kakor pokropan, ter pihal tesno ob zemlji dim lesa, ki je že ogljenel. "Tak, strela božja, pustite že to!" je kriknil Jean,- "Odgovorite apelu!". Lapoulle, ves osupel, je vstal, in zdelo se je, da razume. "Tukaj!" je zatulil s toli divjim glasom, da je Loubeta vrglo na zadnjico, tako »mešno se mu je zazdelo. Pache, ki je bil s šivanjem gotov, je odgovoril jedva razločno, kakor da mrmra molitvico. Chouteau je vrgeh svojo besedico tja, zaničljivo, ne da bi vstal; nato se je zleknil še bolj. Toda službujoči poročnik Rochas je stal nepremično ob strani In čakal. Ko mu je prišel po končanem apelu seržant povedat, da ne manjka nikogar, je za renčal v brke, kažoč z brado na VVeissa, ki je še vedno kramljal z Mauricem: "Saj je celo eden odveč; kaj pa onegavi, ti-stile civilist? « t "Ima dovoljenje od gospdda polkovnika, gospod poročnik," je pojasnil Jeaivki je bil ališal vprašanje. ~ ~ Rochas je srdjtp jskomizgnil z rameni ter brez besede vnovič pričel korakati ob tatorih, čakajoč, da pogaae ognje; Jean pa, noge kakor polomljene od dnevnega pohoda, je sedel nekaj korakov od Maurica, čigar besede so prihajale do njega kakor mrmranje, ki ga ni poslušal, zatopljen v temna razmišljanja, ki ao se jedva izražala v dnu njegovih gostih, lenih možganov. Maurice je bil za vojsko, zdela se mu je ne-izgibna, celo potrebna obstanku narodov. To je trdno stalo zanj, odkar se je bavil z idejami razvoja In i vso tisto teorijo evolucije, ki je lakrat razvnemala naobraženo mladino. Ali nj življenje tudi vojska, v slehernem trenotku? Ali nI najprlstnejšl pogoj narave neprestana borba, zmaga najsposobnejšega, moč, ki se rodi in obnavlja v dejanju, življenje, ki preraja iz smrti svojo večno mladost? In spomnil se je velikega vzhičenja, ki ga je omamilo, ko mu je prišla misel, da v odkup za svoje grehe postane vojak in se gre bit na mejo. Francija plebiscita, dasl se jč pokorila cesarju, nemara res ni hotela vojske. On sam jo je še osem dni pdprej imenoval krivično in bedasto. Raz-motravali so o kandidaturi nemškega princa za španjolski prestol; v zmešnjavi, ki je nastala po malem, se je zdelo, da nima nihče prav tako da niso več vedeli, odkod je bilo izzivanje, nego da je stala med vsem edina neizogibnost, usodni zakon, ki v določeni uri vrže ljudstvo nad ljudstvo. Toda mogočen drget je prešinil Pariz; on se je spominjal tistega gorečega večera, ko se je valila množica po bul-varjih in so tolpe vihtele baklje ter kričale: "V Berlin lV/Berlln!" * Pred mestno hišo je slišal še žensko, ki je stala na kočijaškem sedežu, krasna, viaoka ženska s profilom kraljice, ograjena z. gubami tri-kolore in pojoča Maraeljezo. Ali je bila torej laž, ali ni govoril utrip arca Pariza? In tej nervozni vzhičenoati so sledile kakor vedno pri njem, ure grdega dvoma in studa: njegov prihod v vojašnico, adjutant, ki ga je »prejel, seržant, ki ga je dal obleči, okužena, smradljiva aoba za moštvo, robato kamerad-atvo z novimi tovariši, mehansko vežbanje, ici mu je trlo ude ter pritiskalo na um- Vendar se je navadil pred pretekom tedna in ni čutil več odpora v sebi; a navdušenje se je začelo izno-va, ko je polk nazadnje odrinil proti Belfortu. 2e od prvih dni je bil Maurice preverjen o popolni gotovosti zmage. Njemu je bil cesarjev načrt jasen: vreči k Reni Štiriato tiaoč mož, prekoračiti reko, preden so Prusi pripravljeni, pognati silen klin med severno in južno Nemčijo; nato pa a kakršnimkoli sijajnim uspehom nemudoma prfmorati Avstrijo in Italijo, da ae pridruiita Francoski. Ali ni nekaj hipov krožila veat, da se 7. zbor, ki mu je pripadal tudi njegov polk, vkrca v Brestu, izkrca pa na Danskem in tam izvrši obrat, ki bi prisilil Prusi jo pridržati eno avojih armad? Vse je bilo Uke, da je Prusij* imela biti'"presenečena, stisnjena od vaeh strani, zdrobljena v nekoliko tednih. Navaden vojaški ižpiehod, iz Straaaburga v flerlin. Toda odkar Je čakal v Belfortu, ga je mučil nemir. 7. zbor, ki je imel nalogo stražiti prehod v Črnem gozdu, je bil dospel na mesto v nepopisni zmešnjavi, ne-polnoštevllen in v pomanjkanju vsegiT Iz Italije ao pričakovali tretjo divizijo; druga brigada konjiče je ostala v Lyonu zaradi strahu pred ljudakimgibanjem; in tri baterije so bili izgubili na poti, da nihče ni vedel, kam. Vrhu tega je vladalo nenavadno pomanjkanje: bel-fortaka skladišča, ki~bi morala priskrbovati vse^so bila prazna. Niti šatorov, niti kotlov za kuho, ne zdravil, ne flanelastih pasov, ne vojnih kovkčnit, ne uzd za konje. Niti enega strežniHa za bolnike, niti enega vojaškega ro-kodeloa. V zadnjefe trenotku je prišlo na dan, da manjka tridesettisoč izmenjalnil} kosov, nepogrešljivih za rabo pušk; trebalo je nalašč poslali čaatnika v Pariz, pa še ta jih je prinesel jedva pettiaoč, ki jih je s trudom izdrl. Kar fa je teanilo z druge atrani, je bila brezdelnoat. e dva tedna so stali tu, zakaj niso udarili naprej? Dobro je čutil, da je vsak 4an zamude nepopravljiva napaka,, ena možnoat zmage manj! In pred zasanjanim načrtom se je vzpenjala resničnost izvrševanja, to, kar je imel slf^atf pozneje, o čemer mu je govorila plaha in nejaana zavest: sedem zborov armade razlestvičenih, razsejanih ob meji, od Metza do Bitscha, od Bitscha do BeUorda ; števila povsod nepopolna, tako da je znaftalo tistih šti^i-litotrideset tisoč mož v resnici kvečjemu dve-atotrideset tiaoč; generali ljubosumni drug na drugega, vsakdo zase trdno odločen, izvoje-vati si maršalsko palico, ne da bi pohitel sosedu na pomoč; najstrašnejša neprevidnost, ker sta se zgodili mobilizacija in koncentracija naenkrat, da^se pridobi čksa, in posledica tega — brezupna zmešnjava; naposled — počasna paraliza; prihajajoča od zgoraj, od bolnega cesarja, nezmožnega točnih ukrepov, ki se je pripravljala, da zagrabi vso armado, jo razorga-nizira, uniči In potisne v najhujšo pogubo, ne da bi sa mogla braniti. Nad gluho in neudob-nostjo Čakanja, nad instinktivno grozo tistega, kar je imelo priti, pa je vendar še ostajala ' gotovost zmage. (Dal je prihodnjič) Soba v zbornici lordov v Londonu, kamor je trefcčita nemška bomba. ==============^^ SS3 »in ■sss M'- Glavno mesto zgrajeno po načrtu .Opisuje Ivan Mnhk (Nadaljsvante.) U Kongres se je spet sešel točno opoldne in mi smo že sedeli na naši galeriji nasproti pročelju poalunske zbornice. Zrl sem naravnost v iborničnega predsednika ali "4peakerja," sedeče-Kit na svojem najvišjem prostoru in v druge odbornike, ki so neprestano nekaj beležili. Wejida nI bila važna seja. kajti bilo je komaj sto poslancev navzočih. Opozicija sedi vedno nu levi strani in tam zdaj go- *ix>darijn republikanci, ki so bili na tej seji najbolj zgovorni. Hodili so sem In tja med nedeži, kadili smotke ali cigarete, hajali v "cloakrooms" ob straneh zbornice in se vračali De-mokratje na desni so se pa tišča li v grupah in posamezno sedeli malomarno; nekaj jih je čitalo časopise. ' Na dnevnem redu so bile neke dodatne apropriacije menda r.a letala. Demokrat se je pritoževal, da korporacija, ki ima monopol na aluminij, odira vlado pri naročilih letal in dobro bi bilo alumirfij za letala zamenjati za neko novo. plastično »nov — republikanci ao pa pla nili po njem t dolgirtiiUtanijaml o "diktaturi," ki jo uvaja predr sednik Roosevelt na vseh koncih In krajih. Besedo je dobil tudi "laborit" Marcantonio iz New Torka, znani sopotnik, ki se je petnajst arinpt norčeval iz programa obrambe in republikanci so mu — ploakali. Droban in suh je U Marcantonio, ampak jezik mu gre kot raglja. Val skupaj niso stvarno pobijali ničesar, samo čas so ubijali, da bo zasedanje čim bolj jalovo in rfa ae nič ne aklene. Imeli so polna usta demokracije, toda s svojim početjem so bili pravi grobokopl demokracije, dokler se jim pusti zlorabljati na ta način. :1 i Končno sem uvidel, (ia tudi jaz tratim čaa, če Um sedim. Čakal sem in čakal, da pride do kakšnega glasovanja — rad bi bil videl na svoje oči, kako glasujejo v kongresu — pa ni bilo nič; kar nadalje ao klepetali in ubljlli čaa. Bolj in bolj ae mi je zdelo, da zborujejo otročaji, ne dozoreli možje ... Tik nad glavo predsednika zbornice Je galerija za časni- ,_____ kar je. Tam je nedelo okrog pol vrhovnega federalnega sodišča. h -„ . tucata moških, ki "so se menda dolgočasili. Na aredi zbornice ata dve veliki miti, pometani s papirji, h katerim so prihajali govorniki. Tik zraven jK mikrofon, ki se ga lahko poslužijo, ampak na Jej seji ata samo dva govorila v i vodnik. Opazil sem najmanj štiri stenografe, moške, ki so se vselej, zdaj ta In Zdaj oni, postavili zravten govornika in stoječ lovili besede na svevek papirja. Kongresni za pisnik je tiskan dnevndl. f Za posetnike naše galerije veljajo pravila, da ne sme nihče govoriti, čitati ali spati tamkaj. Videl sem, ko je prišel paznik, ki vedno sedi pri durih, k neki lanski, ki je gledala v neki papir v roki in ji rekel: Citanje Je tu prepovedano. Poslovni red torej skrbi, da na galeriji moraš poslušati sejo; če ne poslušaš, odidi in naredi prostor drugemu! Opazil sem še nekaj nenavadnega. Pred vstopom na galerijo sem * moral oddati fotografsko kamero pazniku, ki jo je položil pod svoj stol pri vratih. Ko smo po dveh urah zapustili galerijo, aem vprašal paznika — mladega fanta — sa kamero. Pod stolom je imel štiri kamere, segel je pa jfe moji brez pomišljanja. Kako ai je zapomnil moj obraz in mojo kamero, mi še danes ne gre v glavo. • • • Blizu*Kapitola je nos a palača aijajna stavba iz belega marmorja, ki je stala, kakor smo bili irtformirani, enajat milijon nov dolarjev. Viaoko stopnišče vodi do pročelja, ki je sestavljeno iz mogočne kolonade in okrašeno z alegoričnimi marmornatimi aohami. Nesorazmerno s poslopjem na zunaj je sodna dvorani v notranjosti majhna; prostor za advokate zavzema skoro polovico dvorane in. sedežev za poslušalce je pičlo štev ik>. Impo-zanten pa je oder i devetimi sto*-li za sodnike, r v Vštric a sodno palačo na drugi strani ulice vzhodno od Kapitola je kongreana knjižnica — po bogastvu knjig in drugih listin največja knjižnica na svetu. Ustanovljena je bila leta 1800 in danes hrani v avojih dvoranah in podzemskih shrambah vdč ko pet milijonov knjig in brošur, če* milijon zemljevidov in obrisov, čez milijo« kosov.mu-zikalij, če« tri milijone časopisov in magazinov in čez pol milijona raznih rokopisov, listin in tiskovin. Vsi zgodovinski dokumenti Združenih držav od začetka so shranjeni tukaj. Ker se letos obhaja petstoletnica tiskarstva, so&ile v razstavni dvorani v drugem nadstropju kongresne knjižnice — vstop Je prost vsakomur in prostori so odprti občinstvu dnevno — na ogled prve tiskane knjige vsega sveta. Tam smo videli Guten-bergovo biblijo v treh knjigah na pergamenu (Gutenbergova biblija je prva tiskana biblija), za katero je ameriška vlada plačala pol milijona dolarjev. Na vsem svetu je okrog 40 izvodov te knjige,-ampak večinomi so tiskani na papirju. .. Dalje smo videli ptive tiskane knjige v gotici, latinici, grščini in eno v slovanski glagolici. Prav tako prvo izdajo Shakes-pearjevih iger. Nadalje smo videli tamkaj ori ginale. Izjave neodvisnosti' In amerijfe ti h tare. ustave4n tervf>KHMfe Razstavlj<(a so tudi pisi vseh ameriških predsedni kov od VVashingtona do Roose-velta in nešteti drpgl .važni dokumenti ter vzorci rokopisov vseh odličnih ameriških pisateljev in pesnikov. sama na sebi umotvor. Zgrajena je v renesančnem slogu iz granita in obok ter stebri glavne notranjščine so dekorirani s krasnimi freskami in mozaiki modre in zlate barve. Tam so velike bralne dvorane, kjer lahko dobiš knjigo in jo či-tašr,toda ven ne moreš vzeti ničesar. ' N Vsa javna poslopja so ti odprta in povsod ti postrežejo s pojasnilom. ' Obiskali smo tudi departmen-te za poljedelstvo, armado in mornarico; dalje federalno ti: skarno, v kateri tiskajo banlcov-ce, poštne znamke, dolinice in kolke in v kateri je uposlenih 57 odstotkov žensk; končno smb obiskali palačo biroja za preiskave — FBI, kjer so dokia "G-naen" ali federalna preiskovalna policija — oziroma justično pa-ačo. Zadnja je Še najbolj za nimiva. V oddelku armade in mornarice, ki sta tesno skupaj, se ti zdi, da so hodniki na milje dolgi in v uradih je na akre kabinetov in pisalnih miz, pri katerih sede večinoma dekleta in žene. Ta dva oddelka sta danes tako zaposlena, da dozidava j o še eno nadstropje nad njima in poslopje raztezajo' na desno in levo. V Washingtonu nima privatna hi ki se nahaja v soseščini federalnega kompleksa — nobenega rešpekta. Zraven oddelka mornarice, kjer razširjajo palačo, so ukazali podreti celo vrsto privatnih hiš — stanovalci so se morali hitro izseliti — ki so jim bile na poti. * * * Prav tako zaposleni so danes v justični palači. Ko stopiš v biro za preiskave, te uljudno povežejo v sobano, kjer je razstava banditskih arzenalov. Tam vidiš v izložbi vse revolverje, pu ške in drugo opremo notorične-gaDillingerja poleg njegove mrtvaške maske; celo njegov pre luknjani slamnik; ki mu je padel z glave; ko je bil ustreljen pred gledališčem v Chicagu, imajo tamkaj. Dalje s<^ tam izložbe orožja, in drugih stvari mnogih drugih razvpitih bitnditov ter ugrabiteljev v Združenih državah. Material, ki se tiče Bruna Najzanimivejši oddelek PBI je pa oni sa prstotise. Tam — so nam povedali — je doslej shranjenih blizu 14 milijonov preto-tiaov. Ti se delijo na tri dele. V enem delu so prstotisi kriminalcev, v drugem civilisti in v tretjem armada, mornarica ter uradniki. Vsak prstotis ima svoj akt: sveženj papirja in slike. Vse to je urejeno in shranjeno v predalih kovinskih kabinetov. Mislite si število teh kabinetov! Na akre in akre prostora jih je. In na tisoče uradnikov v vseh teh dvoranah s kabineti. Koliko milijonov dolarjev letno stane to delo! V oddelku za prstotise so uposleni sami moški. Vse pa kaže, da stroj tudi tukaj izpodriva človeške možgane. Pokazali so nam in demonstrirali novi stroj, ki najde duplikat zločinca v treji minutah, dočim je prej vzelo uradnika tri ure, da je našel isto z brskanjem po predalih. Mlad mož nam je razložil, kako to gre. Dobijo zapisek (rekord) novega zločinca, ki je pri aretaciji nekje v Vermontu povedal, da ni bil še nikdar aretiran in drugega imena še ni imel. To (tatvina avtomobila) je njegov prvi zločin in njegovi prsti doslej še niso bili odtisnjeni. Ali lokalna policija verjame? Nikdar ne verjame tega in vselej se obrne za informacije na FBI, kjer dobe od policije po vsej Ameriki vse rekorde. Kako pa FBI ugotovi to stvar? Edino s prstotisi, na ime in navadno tudi na sliko ne dajo nič. Odtis prsta se ne da izpre-meniti kakor se lahko izpremeni ime in celo obraz. PONDEUEK. gimrr™. • • • Muzej Smithsonian Je tudl| de«len uvod, ki ga k ^ kongres leta 1846 in ki M petih poslopij, katera star.kava in prav nič p^ stalim marmornatim paU Ta veliki muzej je Ila vsej Ameriki in v resnici i, največjih znanstvenih ,>rZ cij na svetu. Ogledali T„ 8i gk slopje, v katerem je razat* razvoj ameriških industrij tehnike poleg mnogih d zgodovinskih predmetov in Washingtonov stolp aH isk, ki stoji danes v federalnega kompleksa ~ ¥l Beie hiše — je tretja najv stavba na svetu. .Visok čevljev in znotraj je spu-stopnjišče z 900 stopnicami tal do vrha, toda nihče n«. teh stopnicah. Dv ljudi na vrh vsak dan, tih zjutraj do štirih pof brezplačno. Skozi line na vidiš ves Washington v prek. zelenju in okolico daleč tja v ginijo in Maryland. Lep ra je zlasti na federalne | Stolp , je zgradila feder vlada v spomin "očetu rei ke," toda gradnja se je zelo počasi. Pričeli so s sL. kongresa takoj po Washinj vi smrti leta 1799, sklep , stal na papirju do 1883. Ti so pričeli z zidavo in do 184 zgradili 160 čevljev, nakar delo počivalo dobrih 20 let. so dovršili šele leta 1884. Bela hiša, ki je blizu st< je to jesen v procesu novega beljenja in vsled tega je obiskovalcem. Predsednikovo novanje je na sredi velikega ta oziroma parka, ki ob okrog 80 akrov sveta in v« svet je ograjen z železno ogi Vhodi za peke in avtomobi zastraženi. Predsednikova p na, v kateri se vrše kabin seje, je v posebnem poslopj padno od Bele hiše in tik ob ci, ampak znotraj železne o? , —------ (Konec prihodnjič.) Eksperti v biroju poznajo de set glavnih vrst prstotisa. Prst vsake osebe pade v eno teh vrst Ko torej prejmejo prstotis novega zločinca*pogledajo najprej, v katero vrsto spada. Ta vrsta je hitro "najdena in nato vzamejo posebne karte, ki so pertforirane z luknjicami dotične vrste; morda je teh kar več tisoč. Karte vržejo v stroj, električna sila ga požene in v treh minutah so odbrane vse tiste karte, ki so najbližje tipičnemu prstotisu novega kriminalca. S temi kartami gredo potem v predale, pri vlečejo na dan zapiske in med temi je duplikat prstotisa zločinca iz Vermonta z drugim irtienom, toda približno z enako sliko in z drugim zločinom, ki ga je izvršil v Californiji, kjer je ponaredil ček! Zadeva je rešena. To se sliši enostavno, v resnici je tako komplicirano in hkra-tu tako zanesljivo, da moraš zaključiti, da so v justičnem de-partmentu v resnici znanstveniki, katerim ni para. V drugem oddelku, v katerem je spet na akre in akre kabinetov, so shranjena imena vpeh znanih zločincev in osumljenih oseb]. Tam so pa uposlena sama dekleta. Moja žena je vprašala uradnika, čemu ta razlika med^^^^" tem oddelkom in onim za prsto- Najzanesljivejše « tise, kjer nismo videli nobene ■^•^J*" ženske. Pojasnil je, da je delo pri sveti." Ah jihčiUU™« Milijone let staro jajce Kalifornijsko vseučilišče., posebno dragoceno jajce. To ce je namreč okamenina in našel neki iskalec z)yta ob Gili v Arizoni v masi trdegi nenca. »Ko so ga previdno ščili iz kameni tega plašči Ugotovili, da se po obliki ne likuje od navadnega gosjega ca. Njegova lupina je ohr prvotno sestavo in mikrob strukturo. Notranjost pa ji polnjena s kristalaato mw kolemanita. Po mnenju »tro njakov je to jajce staro nek