Razprave GOK: 903.1 + 905.2 : 547 : (430): (494) Rastni trendi v evropskih gozdovih Growth Trends in European Forests Kaisu MAKKONEN-SPIECKER*, Marijan KOTAR** lzvleče1k: Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M.: Rastni trendi v evropskih gozdovih. Gozdarski vestnik, št. 311999. V slovenščini, cit. lit. 7. Prevod v angleščino : Eva Naglič. Avtorja v prispevku obravnavata rezultate študije o rastnih trendih v evropskih gozdovih, ki jo je izvedel Evropski gozdarski inštitut (EFI). V študiji. so obravnavana posamezna območja v 12 evropskih državah. Po ugotovitvah študije so rastni trendi pozitivni predvsem v srednji in južni Evropi. V prispevku so analizirani odzivi javnosti, in to predvsem v Nemčiji in Švici. Velik del medijev, ki je pod vtisom propadanja gozdov, je rezultate študije posredoval javnosti na senzacionalističen in medijskim potrebam prikrojen način. Le malo medijev je poročalo objektivno in bilo pripravljeno sprejeti dejstvo, da lahko v gozdu potekajo tako procesi, ki dvigajo proizvodno sposobnost r.astišč ter s tem rastnost gozdov, kot tudi procesi, ki zmanjšujejo rastnost gozdov, kot je npr. propadanje gozdov zaradi poškodovanosti dreves. Kateri procesi na določenem območju prevladajo, pa je odvisno od rastišča , drevesne vrste, zdravstvenega stanja, stanja onesnaženosti ozračja 1 od vrste onesnaženosti, spreminjanja klime in cele. vrste drugih dejavnikov. Ključrne besede: rastni trendi, proizvodna sposobnost rastišča, javno mnenje, odziv javnosti, Evropski gozdarski inštitut (EFI). Abstract: Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M.: Growth Trends in European Forests. Gozdarski vestnik, No, 3.'1999.ln Slovene, lit. quot. 7. Translated into English by Eva Naglič. The authors of the article discuss the results of growth trends of European forests survey, carried out by European Forestry Institute (EFI). Survey discusses single areas of 12 European countries. Foundings are, however, the growth trends are the most positive in Germany and Switzerland. A great deal of media, which is und er the impression offore~t decline, had mediated the survey results to the public in sensationalistic and media needs tailored way. Only a few media had reported objectively, and were able to accept the fact that there may be processes in the forests that either rise site producUvity, and therefore the growth of the woods or, on the other hand, the processes such as forest decline due to trees damages, !hat lower the forest growth. Which processes are to prevail depends on the natural sites, tree species, health condition, air pollution, type of pollution, changes of climate and·a ,long row of other factors. Key words: growth trends, site productivity, public opinion, public response, European Forestry Institute (EFI). 1 UVOD INTRODUCTION Leta 1993 je bil v mestu Joensuu na Finskem ustanovljen Evropski gozdarski inštitut (EFI - European Forest Institute) z namenom, da na evropski ravni organizira in koordinira večdisciplinske raziskave s področja gozdov in gozdarstva. Danes je vanj vključeno že 117 raziskovalnih orga- nizacij iz 35 evropskih držav. Iz Slovenije sta v to neodvisno mednarodno raziskovalno organizacijo vključena Gozdarski inštitut Slovenije in Bioteh- niška fakulteta s svojim Oddelkom za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire. V samem inštitutu je zaposlenih 35 znanstvenih delavcev ter 1 O sodelavcev, vendar je to le manjši delež njegovega raziskovalnega potenciala. Velik delež raziskovalnega dela opravijo raziskovalci vanj vključenih članic preko razpisanih raziskovalnih projektov. S temi projekti je bil EFI do sedaj še posebej aktiven na področju gozdarske politike, ekologije, trga lesnih proizvodov ter proizvodnih zmogljivosti evropskih gozdov. Inštitut zagotavlja samo delno pokritje stroškov raziskav, običajno le stroške udeležbe na delavnicah, strokovnih srečanjih, ki so povezana s projektom, ter stroške objavljanja. V primerih, ko so rezultati projektov predstavljeni na večjih GozdV 57 (1999) 3 * Dr. zn., K. M.-S., samostojni znanstveni delavec, Kybselsen Str. 52, 79100 Freiburg, Nemčija "* Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozd- ne vire, Večna pot 83, 1000 Lju- bljana, SLO 141 142 Makkonen-Spiecker, K., Kotar, M. : Rastni trendi v evropskih gozdovih kongresih (npr. IUFRO), tudi delno krije stroške udeležbe. Letni proračun EFI znaša 2,3 milijona evrov; 40% te vsote prispeva finska vlada, ostalo pa so zunanji viri, in sicer prispevki članic ter sredstva Evropske unije (EU). V okviru projektov EFI se je leta 1993 pričel projekt z naslovom Rastni trendi v evropskih gozdovih (Growth trends in European forests), pri katerem je sodelovalo 43 raziskovalcev iz 12 evropskih držav. Iz Slovenije se je v projekt vključila Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, kot raziskovalec pa je sodeloval soavtor tega prispevka. Delo pri projektu je vodil in koordiniral dr. Heinrich Spiecker, redni profesor na Gozdarski fakulteti v Freiburgu v Nemčiji. Projekt smo zaključili leta 1996, rezultate raziskovanj pa objavili v knjigi Growth Trends in European For- ests (SPIECKER et al. 1996). Delo poleg uvoda, razprave in zaključkov sestavlja 22 samostojnih prispevkov, ki jih je recenziralo 61 recenzentov iz celega sveta. Rezultati raziskav, ki so objavljeni v tej knjigi, so bili v jeseni 1996 predstavljeni v Freiburgu. Odziv javnosti je bil silovit, tako avtorji kakor tudi EFI pa so bili več mesecev v navzkrižnem ognju medijev. Med ostalimi očitki so se pojavili tudi dvomi o nevtralnosti raziskav, kijih vodi EF l. Zaradi te medijske gonje in očitkov javnosti je EFJ pristopil k študiji, v kateri so analizirali preko 1 OO prispevkov iz nemških časopisov, približno tolikšno število prispevkov iz ostalih evropskih držav ter radijska poročila in tele- vizijske oddaje, torej vse odzive javnosti na projekt Rastni trendi v evropskih gozdovih (MAKKONEN-SPIECKER 1999). Rezultati te študije bodo služili EFI tudi pri prihodnjem delu z javnostjo. V tem sestavku na kratko podajamo ugotovitve projekta o rastnosti gozdov ter rezultate študije o odzivu javnosti na ta projekt. 2 POSPEŠENA RAST EVROPSKIH GOZDOV 2 ACCELERATED GROWTH OF EUROPEAN FORESTS Rast evropskih gozdov obravnava 22 samostojnih prispevkov, ki so koncipirani po enotnih znanstvenih kriterijih. Pri oceni oziroma presoji uporabljenih raziskovalnih metod in pravilnosti zaključkov je sodelovalo 61 vodilnih znanstvenikov s področja rasti, razvoja in donosov gozda. Cilj projekta je bil iz že zbranih prirastoslovnih podatkov ugotoviti rast dreves na različnih gozdnih rastiščih v Evropi oziroma spremembe v proiz- vodni sposobnosti rastišč. Projekt tako predstavlja retrospektivno analizo rasti za tista območja, za katerega so na razpolago zanesljivi podatki o priraščanju. Predmet raziskave so bili različno strukturirani gozdovi (eno- dobni oz. raznodobni gozdovi, monokulture, mešani sestoji itd.). Čas, ki ga študija zajema, je 25-50 let nazaj, v nekaterih primerih pa celo do več stoletij. Rezultati študije so pokazali- z redkimi izjemami- naraščajoč trend rasti v srednji in južni Evropi ter tudi v južnih regijah severne Evrope. V severnih predelih severne Evrope nt ugotovljen nikakršen pozitiven ali negativen trend. Negativen trend oziroma zmanjšano rast ugotavljajo tam, kjer so bili raziskovani sestoji v industrijskih območjih z veliko emisijo (na polotoku Kola v Rusiji), in pa v območjih z ekstremno neugodnimi podnebnimi pogoji. Vzroki naraščajočega trenda rasti niso bili predmet raziskave , vendar nekateri raziskovalci domnevajo, da pridejo kot možni vzroki za povečano rast v poštev predvsem spremembe v rabi krajine, vrsta gospodarjenja z gozdom, podnebne sepremembe, naraščajoča koncentracija dušika (v ionski obliki) in povečana koncentracija C02. GozdV 57 (1999) 3 Makkonen-Spiecker, K., Kotar. M.: Rastni trendi v evropskih gozdovih 3 VOLUMENSKA IN VIŠINSKA RAST V SLOVENSKIH BUKOVIH GOZDOVIH V ZADNJIH TREH DESETLETJIH 3 VOLUME AND HEIGHT GROWTH IN BEECH FORESTS OF SLOVE- NIA IN LAST THREE DECADES K projektu Rastni trendi v evropskih gozdovih smo prispevali raziskavo, ki obravnava rast bukovih debeljakov na 18 rastiščih, katerih fitocenoze uvrščamo v asociacije in subasociacije bukovih gozdov (KOTAR 1996). Osnova raziskave so bile debelne analize 94 do 196 let starih bukovih sestojev. V teh sestojih smo analizirali 90 plosl