DR. A.MO.V RAMOVŠ OKAMENELO ŽIVLJENJE V LOŠKIH HRIBIH II. Spodnja in srednja triada Dolga milijonletja karbonske in permske dobe so za nama in pred nama je okoli 124 milijonov let trajajoči srednji zemeljski vek. Velika prelomnica v zemeljski zgodo\ ini naju je zatekla v okolici Žirov. Pri Račevi in Ledinici sva opazovala zgornjepennsko življenje in bila v gosteh pri ramenonožcih različnib rodov. Najini gostitelji so že davno pomrli in njihove lupine je na debelo pokrilo dolomitno blato. V tedanjem plitvem morju sva ostala edina samotarja iji že skoraj obiipala v pričakovanju novega življenja. Kazalec srednjega zemeljskega veka se je začel počasi pomikati. Nastopila je triadna doba, katere spodnji del imenujemo \verfen. Še vedno čepiva v plitvem morju brez življenja. Od časa do časa pobrskava po morskem dnu, pokritem z dolomitnim blatom. Nič živega ne najdeva. Tu in tam se zasvetlika nekaj drobnega. Vzradostiva se že, toda najino veselje je kaj kratko, saj spoznava, da se lesketajo le drobne luskice sljude. Iz blata tedanjega morja so nastali po dolgih milijonletjih sivi, rumenkastosivi ali rožnatorjavi dolomiti in v vrhnjem delu ponekod tudi dolomitni laporji. Dolomiti vsebujejo večkrat sljudo, ki jo je tu in tam veliko na površju plasti. Med kamenino najdemo pogosto odtise, ki so podobni mahu. Vendar z rastlino nimajo- nič skupnega. Ko je bilo blato že otrdelo, so se med posamezne plasti razlezle manganove spojine v obliki drobnih vejic. Se vedno sva v bližini današnjih Žirov, saj bi bilo tudi prezupno tavati po morju, ki mu ne vidiva ne konca ne kraja. Življenja tedaj ni bilo nikjer v loški pokrajini. Po dolgih tisočletjih so se verjetno zboljšali življenjski pogoji in novo življenje je poživilo morje. Previdno in počasi so se selili v loško pokrajino prvi morski prebivalci, kot da bi vedeli za težko usodo svojih prednikov ob koncu permske dobe. Pridruživa se jim, saj nama ni več do samote. Čedalje več jih je okoli naju, toda nobenega znanca iz nekdanjih časov ne najdeva. To niso več ramenonožci in ko iščeva najine stare znance, vidiva le drugačne oblike. Torej v sorodstvu si niso. Edini sorodniki permskih živali so majhne školjke iz rodu Aviciilopecten. Ta rod se je vrinil v kraljestvo ramenonožcev v Volaki že na začetku zgornjepermske dobe. Njihovi sorodniki so sedaj zagospodovali po dnu spodnjewerfenskega morja v loški pokrajini. Pri slikanju sem ter tja kmalu spoznava vse tedanje prebivalce, ki pripadajo samo školjkam. Največ jih ima rodovno ime Pseudomonoiis, Ustavljava se pri posameznih domovih in kmalu spoznava majhne razlike med njimi. Precej podobne so jim lupine školjk rodu Pecten, '' 67 ]e da ima Pecten večja ušesca na obeh straneh vrha. Rod Pneudomonotia in Pecten nista priklenjena na morsko dno kot \ečina školjk. mar\cč se nam predslavira kot slaba plavalcu: j)laviita s hitrim odpiranjem in zapiranjeni obeh lupin. Na morsko dno pa je na\ezan tretji rod školjk \ tem morju. Anodonlophora. \n več krajih je toliko njihovih lupin, da nima \ a kam stopiti. Vesela sva novega življenja, a ker srečujeva povsod le ermke oblike rodov Pifeiidomonotis. Pecten in Anodontophora postaneva kmalu čemerna in se spomniNa pestrega življenja v permskeni morju. Predava se valovom, da naju z žirovskega ozemlja ponesejo križem po morju, koder se danes razprostira loška pokrajina. \ečkrat se ustaviva v naseljih školjk, vendar so po\sodrobneje opazovala. Vse mrgoli v zgornjevverfenskem morju, zato se pomudiva nekoliko dalje časa na tem krajii. 68 >l. I, Kos peščenega lupornega skrilavca s školjkami iz rodu T s o u d o ra o n o t i s. Wcr[en, spodnja triada. Okolica ?.irov. Enkrat povečano. — SI. 2. Školjka iz rodu E d e n tu l a (E d o n t u I a cf. e a s t e l l i W i t t e n b u r g), /gornji vverfeu, spodnja triada. .Malenski vrh. Naravna velikost. -- .SI. 3. l'olž iz rodu .\ a ( i c e I 1 a (.\ a t i c e 1 1 a aff. c o s t a t a M ii n s t e r) Mišica je stisnjena in rebrea zabrisana. Zgornji »erfen, spodnja triada. Malenski vrh. .Nekoliko po\ečuno. — SI. 4. Glavonožec T i r o 1 i t e s C a s s i a n u s Q u e n s t e d I. Zgornji werten, spodnja triada. Ennebcrgtal. Ista vrsta je živela tudi v zgornjewerfenskeni morju na ozemlju dana.šujega .Malenskega vrha in na žirovskem ozemlju. Fosilni ostanki njihovih hišic so nad vasjo .Malenski vrh slabo ohranjeni. Naravna velikost. Po M. O g i 1 v i e G o r d o n. — SI. 5. Školjka iz rodu P s e u d o m o n t i s. Zgornji werfen, spodnja triada. Malenski vth. Naravna velikost. — SI. 6. Dve skoraj celi bodici morskega ježka iz rodu C' i d a r i s. Kasijan, zgornji oddelek srednje triade. Breihovo v zgornji Selški dolini. Naravna velikost. Najraje bi kar ostala mecl živalskim svetom \ okolici Maleiiskega vrha in tam čakala novih časov. Vendar naju radovednost, kaj se do£;aja drugod po loški pokrajini, žene od tod še drugain. Podajva se najprej mimo Volake proti Žirem. V Volaki brsti nad grobovi zgornjepermskih rameiionožcev novo življenje, ki pa je skromnejše kot pri Malenskem vrhu. Tudi tu še zaslediva globlje v blatu drobna zrnca — ooide. V vrhnjem delu ležijo prazne lupine školjk iz rodu Pseudonionoti^ in vrste Myop]ioriii co^tata. Njihovi potomci lazijo po blatu, v katerem se lesketajo drobne sljudne luskice. Prav tako j e morsko blato in življenje vseskozi tja do Žirov in še naprej proti zahodu. Školjkam iz rodov Pseudomonotis in polžem vrste Naticella coatala delajo družbo glavonožci iz rod« TiroUtes. Le-ti se sunkovito jjoganjajo j)o vodi, zdaj sem, zdaj tja. MalIIli^a jo še proti vzhodu do današnje Škofje Loke in od tam na ozendjc .Selške doline. Povsod je podoba enaka, povsod enako življenje. Prekrižarila sva tako vse današnje loško ozemlje. Dolga stotisočletja so minula in vverfenska doba se je približala koncu. Medlem se je nabrala na morskem dnu že debela plast blata in v njem veliko lupin školjk ter hišic po]y.ev in glavonožcev. Drobna zrnca — ooidi — so se v spodnjem delu zgornjewerfenskega blata sprijela med seboj z apjienčevim blatom in iz njih so imstali oolitni apnenci. Že s prostim očesom razločujemo v njih drobna zrnca, ki so jih pred več kot 100 milijoni let premetavali sem ter tja \alo\i toplega morja. Y oolitnih apnencih so redko tudi \ itke hišice polža Holopella gracilior in Aahca gregaria. Take kamenine najdemo na Malenskem vrhu, v Volaki, na več krajih žirovskega ozemlja, v bližini Praprotna pa še tu in tam drugod. Nad oolitnimi apnenci ležijo različni sivi in sivorožnati laporni skrila\ci in laporji. Skoraj povsod najdemo v njih okamenele lupine školjk iz rodov Pseudomonotis (\eč vrst, si. 5 na str. 69), Mi/ophoria in hišice polža Naticella cosfaia {si. 3 na str. 69). Dosti redkejši so ostanki glavojiožce\ iz rodu TiroUtes (si. 4 na str. 69). Ohranjeni so skupaj z drugimi okameninami na kolovozu med vasjo Malenski vrh in istoimensko goro. Tam najdemo v kamnu tudi rod Edenlula (si. 2 na str. 69). Nad Volako so ob poti iz Čahrač v laporjih le ostanki majhne školjke vrste Mijophoiiu costata. Veliko okamenelega življenja iz zgornjeweTfanske dobe je tudi v okolici Žirov. V kamnolomu zahodno od kraja so razen školjk in polžev še slabo ohranjene hišice glavonožcev iz rodu TiroUtes. V lapornih apnencih pri Praprotnem in v laporjih na Mladem -vrhu so bili ostanki školjk močno stisnjeni in ni jih več lahko prepoznati. Werfenska doba je minula in z njo se je končala tudi spodnja triada. Novi časi v zemeljski zgodovini so naju zatekli na poti iz današnje Selške doline proti jugu, nekje tam v okolici Mladega vrha. Toda kaj se je spremenilo na tej prelomnici? Ze zadnja tisočletja vverfenske dobe sva presenečena opazovala, kako gineva življenje in kako hitro se redčijo vrste morskih prebivalcev. Ob koncu \verfenskc dobe sva v loški pokrajini zopet osamela redka popotnika. Morje še naprej pokriva vse loško ozemlje, le blato se je na njegovem dnu nekoliko spremenilo. Prej je bilo apnenoglineno in precej peščeno. Od časa do časa je bilo nekoliko bolj apncno, kasneje pa bolj glineno. Sedaj postaja apneno ali dolojnitno. Kjer je blato doloinitno, laziva po plitvinah, medlcnr ko se steka apneno blato v globlje kotanje. Te malenkostno spre- 70 membe l)i verjetno sploh ne opazila, če ne bi bili zginili najini sopotniki, zaradi katerih sva pravzaprav šla na pot v davno preteklost. Okoli naju je zopet vse prazno in le valovi morja poživljajo nepregledno vodno površino. Ostanki werfenskega življenja že kamenijo pod nama. V upanju, da je morda le kje ostalo življenje, preplavava loško pokrajino po dolgem in počez. Pogosto srečujeva ribe. V blatnem dnu skoraj nikjer ne najdeva školjk in polžev, le na ozemlju današnjega Koprivnika, Mladega vrha in Starega vrha naju pozdravijo školjke že znanega rodu Mjjophoria. Dosti lepše domove imajo kot njihove prednice iz \verfenske dobe. Že njihovo ime elegans govori o lepoti njihovih lupin. Razen teh nežnih prebivalcev srečava na več krajih naselja velikih školjk, ki slišijo na ime Macrodon. Po ^'eltkosti se hočejo celo kosati z ramenonožci iz rodu Linoproductus, ki se jih Se dobro spominjava z najinega prvega obiska v Volaki v začetku zgornjega perma. Toda. kaj se gtiga tu pa spet tam im peclju nekoliko nad nior-kim dnom? Ciidne gngalnice so pripete na kamen ali na kako drugo trdo podlago morskega dna. Le kdo si je privoščil tako zabavo? Natančno jih opazujeva in s]50znava v njih ramenonožce iz rodu Terebratula. Po tisočletnem motrenju nama postane življenje tu enolično in želja po novih dogodivščinah naju vleče naprej. Pri kolovratenju proti vzhodu dospeva kmalu na prag današnje Škofje I.oke. Toda nikjer ni nič novega in še prejšnji znanci so zelo redki ali pa je morsko dno celo brez življenja. V okolici današnjega Lubnika srečava zopet trope velikih školjk iz rodu Macrodon. Morda nekatere med njimi pripadajo tudi kakemu drugemu rodu. Kolo časa se prehitro suče. da bi jih natančneje opazovala. Spodnji del srednjetriadne dobe je namreč že za nama. .Še ko sva lazila po morju, sta se pričela apneno in dolomitno blato v globinah spreminjati v apnenec in dolomit. Kasnejša milijonletja so vse blato in nekaj tedanjih ostankov živali pretvorila v kamen: v apnenec, imenovan školjkoviti apnenec, in v dolomit, znan kot niendolski dolomit. Toda na površje sta prišla apnenec in dolomit šele več kot 100 milijonov let kasneje, ko je silovito krčenje zemeljske skorje pregnalo morje in so zemeljske plasti, otrdele iz nekdanjega blata, silile v višave, da se rešijo ogromnih pritiskov. Nad temi apnenci in dolomiti je ležalo veliko mlajših skladov, ki so jih morale vode še prej odnesti. Danes sta apnenec in dolomit iz spodnjega dela srednjetriadne dobe na površju takoj za Loko. kjer se vlečeta iz doline Hrastnice preko Poljanske Sore proti Selški Sori. Iz doline Selške Sore se vlečejo dolomiti in apnenci naravnost proti severu, kjer zahodno od Zgornjih Bitenj zginejo s površja. Iz kamenin tedanje dobe so med drugim Liibnik, Križna gora in Planica. Na več krajih v okolici Lubnika so ohranjeni v kamnu prerezi velikih školjk, ki jih nekaj pripada bržkone rodu Macrodon. Dolga milijonletja so jih tako iznialičila, da jih ne moremo več prepoznati. Morda pa tiče kje v kamnitih grobovih boljši ostanki in čakajo srečne roke, da bo s kladivom odprla vrata grobov in spoznala njihovo pravo iaue. Tudi vrhovi Starega vrha, Mladega vrha in Koprivnika so iz eimkih plasti Ln se morajo le odporni kamenini zahvaliti za svoje razgledne položaje na višinah med Selško in Poljansko dolino. Na Mladem vrhu počivajo v kamnu tudi lupine školjk vrste Mijophoria cf. elegan.'i, ostanki velikih školjk, verjetno iz rodu Macrodon, in ramenonožci iz rodu Terebratula. Nekaj apnencev iste starosti je še severno od Bukov- 71 ift SI. 1. Prrčilo j)rt'rt'zuur bcrlici^ niorskofra ježka iz rodu C i d a r i s. Kasijan. Brelhovo, zgornja Selška dolina. Naravna veli-, kost. V prerezu ruziofinut na robu drobna zrnca. — SI. 2. Korala iz kasijanskepa apnenca. Le>kovica. jngovzliodno od Blegoša. Približno trikrat povečano. - SI. 5. Kos temnosive^a kasijanskega apnenca s koralami. Presni in poševni prerezi. Le^^kovica. Naravna veiikovl. ščice, pri Visokem in pri Bukovem vrhu. Ttidi ponosna Pasja rn\an je iz dolomitov. V okolici .Škofje T.oke se že odjrrinja pred nama doba srednjega dela srednjetriadne dobe. Pokrajina je še vedno pod morjem in morsko dno se kar naprej pogreza pod \eliko težo kamenin in še nesprijctega blata. Blato iz vverfenske dobe leži že več sto metrov globoko. V začetku nove dobe ne zapaziva v okolici Škofje Loke nič posebnega, le blato na dnu postaite temnejše. Ponekod je Se vedno apneno, drugod glitieno. Ker tam ne najdeva nič živega, potujeva z valovi toplega morja proti severu, tja, kjer se širi danes Besniški boršt. Morje kmalu menja svojo podobo. Postaja plitvejše in tu pa tam se celo pokaže otoček kopne zemlje. Blato na morskem dnu je peščeno, sesta\ ljeno iz ostankov različnih starejših kamenin. .Sem jih je nanesla voda s kopnega. Zopet brskava po blatu, a kmalu spoznava, da sva sama. Tu in tam se sicer zvija črviček in nekaj je tudi drobcenih organizmov, ki pa 72 jih s prostimi očmi ne razločiva. Naveličala sva se morja, zato sva toliko bolj vesela otočka pred nama. Zlezeva na .suho in nekaj tisočletij motriva pokrajino okoli sebe. Še vedno vidiva največ morja, le tu pa tam se koplje \ soncu košček kopnega. loplo sonce naju vsega prevzame in predava se l)rczskrbncrau lonarjeiijii na otočku sredi morja. Nenadoma pa naju predrami zamolklo bobnenje in tla pod nama se zil)ljejo. Kaj bo sedaj? Na vsem potosanjii ])o loški pokrajini od karbonske dobe do tega trenutka se ni zgodilo kaj takega. Toda ni več ča.sa za razmišljanje. Nekaj kilometrov severno CKI naju, na ozemlju današnjega Besniškega boršta. nenadoma bruhne iz morja v zrak ogromen oblak, postaja \ečji in večji in kmalu zastre nebesno mmlrino. Grozeči oblak se spu.šča nato čedalje nižje in sončni dan zagrne trda tema. Že naju zadenejo prvi vroči drobci spuščajočcga se peščenega oblaka. Hitro v morje, če nama je še do življenja, sicer bova žalostno končala v vročem pepelu, ki naju lahko po^polnoma prekrije ter ostala nemi priči te katastrofe. Poslala bova kamen, kot že brez šte\ila školjk. polže\". ramenonožce\' in gla\(>nožcev na dnu permskega in triadnega morja. .Štrbunk v morje. Na morskem površju vse cvrči. kot bi dajala testo v vrelo mast. Zato se hitro potopiva globlje in s strahom opazujeva, kaj bo. V morje pada tudi pesek in prah. ki se je v vodi že toliko ohladil, da ne peče več. Vedno več in več ga je in paziti morava, da naju ne zakrije. Po več tednih je kar na tlel)ei() ]irekrito morsko dno. Polagoma je le nehal deževati pesek in prah. Nebo se je znova razjasnilo. Zapu-stiva zavetišče in se dvigneva na površje! Vse naokrog je zopet mir in grejejo topli sončni žarki. Najin otoček je precej na debelo posut s pepelom. Kaj se je zgodilo v minulih groznih dneh? Na ozemlju Besniškega boršta se je razklala zemeljska skorja. Razpoka je segla globoko v notranjost, kjer bdi žareča in tekoča zarja in jo stiskajo plini od vseh strani. Po razpoki se je zarja s plini vred pognala iz kameninskega oklepa. Nastal je ognjenik. Naju je dosegel le vulkanski pepel, ki ga je pri plinskem izbruhu poneslo v višave in se je nato razpršil po loški pokrajini. Ubogo življenje, ki ga je \se to zajelo v bližini ognjenika. Nekaj časa še stikava za življenjem okoli po loški pokrajini. V strahu pred novimi ognjcniškimi izbruhi zapustiva to nevarno ozemlje in hitiva nad že nastajajočimi apnenci in dolomiti Starega vrha. Mladega vrha in Koprivnika proti Maleuskemu vrhu. Tudi sem je imneslo nekaj vulkanskega pe[)ela. Tam okoli iščeva novo življenje. Blato je po tisočletjih postalo črno, glineno in ponekod tudi malo apneno. Na morskem dnu srečava školjke s tankimi lupinami, ki so po pK)vršju okrašene z drobnimi rebrci. Malo jih je in še te so zelo nebogljene. Ko sva že dalj časa pri njih v gosteh. nama izdajo tudi ime: Daonella. lo so tudi edine školjke, ki jih srečava v tedanjem morju. Zopet naju prestraši bobnenje in zopet se vali tam daleč na severo- N/liodu proti nebu oblak pepela. Nov ognjeniški izbruh je približno tam, kot je bil prejšnji. Vesela sva, da sva daleč proč in hitiva .še dalje stran od nevarnosti proti današnji Leskovici. Cez nekaj časa se je oblak vulkanskega prahu razpršil in veter ga je prinesel tudi k nanta. Na dolgi poti se je ohladil in nama ni več nevaren. Zasidra\a se nekje v bližini Leskovice. Iznad morja gleda tu in tam otoček. Nekoliko več kopnega je videti proti zahodti. kjer je danes Cerkno. 73 Toda prav tedaj, ko se počutiva najbolj varna, zabobui prav blizu zahodno od naju in zemlja se strese. Na kopnem se odpre veliko žrelo v zemeljsko globino in iz njega se izliva žareča in tekoča lava. Val velike vročine objame tudi naju in sedaj ne veva, ne kod ne kam. \ endar se vse bolje konča, kot sva pričakovala. V okolice današnjega Cerknega je privrela na površje samo lava in ni bilo tistega groznega temnega oblaka, ki ugasne celo svetlobo dneva. Lava je zalila kopno, se valila še naprej v morje, vendar do naju ni pritekla. Burni dogodki wengenske dobe, kot jo imenujemo, so minuli in približal se je njen konec. Ko sva še v wengenskem morju, že kamenijo nižje plasti blata te dobe. Lava je skrepenela in vulkanski pepel se je sprijel v trdo kamenino. Ostanke wengenskega ognjeniškega delovanja lahko vidimo v večjem obsegu \ BcsniSkem borStu in pri BezovnicL blizu Sv. Mohorja. TanjSe plasti pa so danes razgaljene tik nad vasico Malenski vrh in na več krajih prostrane Davče vmes med drugimi wengenskimi kameniuami. Pri vasi Malenski vrh imamo tudi temuosive glinaste in nekoliko apnene skrilavce, v katerih so se nam ohranile lupine školjk iz rodu Daonella. \ ploščatih apnencih pri Škof j i Loki je tudi nekaj okamenelih ostankov, ki pa jih doslej še ni bilo mogoče določiti. No\a doba zemeljske zgodovine naju je dohitela pri današnji Leskovici, jugozahodno od Blegoša. Otoki so zginili pod morsko površje. Ognjeniki so ugasnili in spali več kot 140 milijonov let. Pri Leskovici že klije novo življenje. Morsko dno je tu skalnato, morje toplo in čisto. Na koralnem grebenu sva. Iz skalne podlage se dviga proti vodni gladini brez števila palčicam podobnih koralitov. Gnetejo se drug poleg drugega. Med njimi je le malo prostora in tja se useda apueno blato. Iz starih koralitov brstijo vstran novi organizmi in s starimi vred hitijo navzgor. Iz majhnih čašic na koncu paličastih domov vse mrgoli drobnih lovk, ki se kot ročice vijejo zdaj sem zdaj tja in iščejo hrane. Komaj toliko prostora naj deva na grebenu, da nekaj tisočletij opazujeva mikavni svet. Morsko dno se počasi pogreza in vedno globlje bi bila, če se ne bi od časa do časa vzpenjala na rastoče vrhove koralnih domovanj. Tudi koral ni pogoltnila gluha in temna noč morskih globin. Z vztrajnim delom sto in sto tisoč neutrudljivih graditeljev" je rasel koralni greben vedno više iu više. Korale so sproti dogradile toliko k svojim domovom, kolikor se je pogreznilo morsko dno. Domovanja koral niso vsa enako velika in se razlikujejo med seboj po obliki. Nekatera so skoraj okrogla, druga ovalna. Nekatera okrogla nimajo \ premeru niti pol centimetra, medtem ko imajo druga 1 cm pa tudi več. Med ovalnimi koraliti najdemo celo take z največjo širino do 3 cm. Kmalu spoznava, da različni rodovi koral složno gradijo koralni greben, saj bi sicer vsem grozil pogin. Morski valovi zanesejo od časa do časa na koralni greben bodico morskega ježka ali pa samo njen drobec. Potemtakem morejo živeti nekje v bližini tudi morski ježki. Poglejva po soseščini, kje se tiščijo razjedeue skale. Ni treba dolgo stikati in že sva pri eni njihovih naselbin. Gncte se j ih na stotine in stotine. Vendar jih komaj spoznava. Njihov osrednji del je skrit med bodicami, ki pa tiiso tanke in šilaste, marveč so podobne kiju in so posute z mnogimi drobnimi zrnci. Iz takih bodic sestavljen plot okrog in okrog hiše dobro \arnje žival pred so\ ražnikom. Same hišice sprva niti ne 74 \idi\a. .Šele ko si pridobiva zaupanje, lahko natančneje spozna\a življenje in navade ter tudi zveva, da se ti morski ježki uvrščajo v rod Cidaris. Po tisočletnem bivanju pri koralnih in morskih ježkih v okolici Leskovice, usmeriva pot proti severozahodu, v zgornji konec današnje Selške doline. Tiifli tam skoraj treščiva ob koralni greben in na več krajih gnezdijo v skalnih morskih duplinah morski ježki. Po apnenem morskem blatu nekoliko proč od grebenov lazijo polži z vitkimi in z nizkimi hišicami. Tu in lam se gugajo na pecljih ramenonožci. Tudi tu ostaneva kako tisočletje in se nato odpraviva proti vzhodu. Na več krajih srečujeva različno življenje. Pri Dolenji vasi so zopet drobne korale in morski ježki. Poglej\a še proti jugu. Že pred današnjimi Poljanami postaja morje še plitvejše. Na dnu zaideva na morske trate, kjer je vse polno apnenčevih alg iz rodu Diplopora. Ustaviva se na najbolj gosti trati in motriva rastlinski svet na morskem dnu. Ko se nagledava te lepote, kreneva dalje proti jugu. Povsod je morska pokrajina enaka, le trate apnenčevih alg so ponekod gostejše, drugod redkejše in ponekod celo zginejo. Koralni grebeni % okolici Leskovice, v zgornji in spodnji Selški dolini so skozi milijonletja okameneli in nastali so tenuiosivi in neskladoviti apnenci. Pri Leskovici hranijo vse polno koral različnih rodov. Slika 2 in 3 na strani 72 kažeta enega tamkajšnjih rodov, ki je najbolj pogosten. Bistro oko bo našlo korale tudi v podobnem apnencu pri Brelho\em in pri Dolenji vasi. V enakih apjiencih lahko občudujemo prav blizu koral nad Leskovico debele kijaste bodice morskih ježkov. Veliko enakih bodic je tudi pri Bielhovem v zgornji Selški dolini. Dve skoraj celi bodici od tam sta na sliki h na strani 69, medtem ko kaže slika 1 na strani 72 več poprek prerezanih bodic. Prav tam je tvidi nekaj vrst školjk in polžev ter redkih ramenonožcev. Enake kamenine z maloštevilnimi koralami in pogostnimi ostanki bodic morskih ježkov so tudi pri Dolenji vasi, vendar jih je le ozek pas. V okolici Poljan in južno od Poljanske Sore imamo namesto temnih apnencev s koralami, bodicami morskih ježkov, školjkami, polži in ramenonožci drobnozrnate svetlosive. skoraj bele dolomite, ponekod z apnenčevimi algami iz rodu Diplopora. Počasi sva tako v zgornjem delu srednje triadc ali v kasijanski dobi oblezla še enkrat ozemlje po dolgem in počez. Nekje južno od Poljan naju je zatekla prelomnica med srednjo triado, ki se je pravkar končala, in zgornjo triado, ki ji hitiva naproti. Z u s a m m e II 1 a s s u n g VERSTEINERTES LEBEN IM BERGLAND VON ŠKOF J A LOKA II Dcr Autor fiilirt den Leser durcli Abteilungeii der unteren und mittleren Trias i m (Ichict des Berglaiides von Skofja Loka und zeigt das damalige Leben. Zu jeder Alitfilung- (von Werfcn bis Kassian) gibt er die Entwicklung der Schichten und ihrr \ iiJMcitung, s<)\sif auch die wiclitigstcn bis jetzt bekannten Fossilreste an. Einigc hesscr ciliafltene Verstcineiungcii siud auch im Bild gezeigt. hn ersten Tcil dm Beitragcs Versteinertes Leben im Bergland \