_ remco ADELMANN objekti tehnologije oprema o CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203 MLADINSKI SERVIS I o n tel.: 854 - 831 številka 4, cena 40 tolarjev velenje, 30. januarja 1992 POŠTNI PROMET Po tem ko smo Slovenci dobili svoj denar, se je zapletlo tudi pri poštnem prometu. Več o tem, kako ta poteka sedaj, preberite na 3. strani. PREPOVED REKREACIJE NA PLEVE-LOVEM JEZERU Zeleni Velenja menijo, da je treba rekreacijo na Plevelovem jezeru prepovedati vse dotlej, dokler voda v tem jezeru ne bo neoporečna. Z odlokom naj bi opredelili odvzem industrijske vode samo iz tega jezera. STRAN 3 HURA, POČITNICE SO TU! Za naše osnovno in srednješolce je pri kraju polovica šolskega leta. Tu so počitnice, toliko bolj vesele, saj nas je po dolgem času razveselil sneg. Sicer pa je letošnji počitniški program pester in bogat. STRAN 8 Brezposelnost Po pričakovanjih le navzgor Območnii Republiški zavodi za zaposlovanje vsa-komesečno slkrbno spremljajo gibanja na področju brezposelnostii, pripravništev, prekvalifikacij in vsega drugega, kar je z brezposelnostjo povezanega. Seveda pa lahko spre;mljajo le tiste brezposelne, ki se pri njih kot iskalci zajposlitve tudi prijavijo. Kar nekaj pa je tako v Sloveniji i kot v Velenju takih, ki se ne prijavijo. V mesecuu decembru 91 je bilo v regiji 5245 iskalcev zaposlitve, v oobčini Velenje pa 1907 (kar je sicer »le« 10 oseb več kot v v mesecu novembru 91). Za določen ali nedoločen čas sese je v regiji zaposlilo 225 ljudi, v velenjski občini pa 78. j. Zadnji podatek je ob velikem pomanjkanju delovnih r mest kljub vsemu razveseljiv. bš TOMŠIČEV NIKU OBISK V VELENJSKEM PREMOGOV- Cema lignita še niejasna Konec preteklegaga tedna je bil na obisku pri velenjskikih rudarjih minister za energetiko Mihaha Tomšič. Pohvalil je njihove delovne u uspehe v preteklem letu. Nakopali so taltako kot je bilo z letnim planom določločeno 3,9 milijona premoga, zaposlencenost zmanjšali za skoraj II odstotkovkov, povečali produktivnost za 7 odstotkotkov, toplotno vrednost premoga pa za iza en odstotek. Predvideni ceni ii premoga se niso niti približali. Za G GJ premoga naj bi dobili 5,5 DEM in in še 1,5 DEM subvencij. V resnici pa pa so premog dobili plačan po 4,68 DEHEM in 0,4 subvencij, torej namesto predvilvidenih 5,5 DEM za GJ le 5,08 GJ. Mininistrstvo za energetiko se je uspešno v! vključevalo v razreševanje njihovih lil likvidnostnih vprašanj, še vedno pa ni ni pokrilo 809 mili-jov izkazane izgubjbe v letih 1989 in 1990 (obljuba še vevedno velja in izpolnili naj bi jo v tem In letu). Prav tako so jim odobrili le pobolovico predvidene vsote za subvenciorioniranje odpravnin in prekvalifikacij irj in dobro polovico sredstev potrebnih lih za investicijska vlaganja. Kljub takšnemu s u stanju so velenjski rudarji v lanskem :m letu ustvarili za ZMLEC tel.: 06)63/ 713-222 okoli 100 milijonov izgube, ki jo bodo lahko pokrili z lastnim poslovnim skladom. Na sestanku /. ministrom Tomšičem je vodstvo velenjskega rudnika razgrnilo svoje zahteve do lepubliške vlade. Ob tem so poudarili, da nadaljnje siromašenje rudnika nikakor ni več dopustno. Lani v posodobitev niso vlagali skoraj nič. Še naprej seveda vztrajajo pri pokritju izgube predpreteklih dveh let in pri ceni premoga v višini 5,5 DEM za GJ. Ob takšni ceni bi končno postali rentabilen premogovnik, ki ne bi zahteval subvencij. Vse pa kaže, da še nekaj časa ne bo tako. Minister namreč na njihove zahteve ni pristal. Za januar so dorekli ceno v višini 5 DEM za GJ, za naprej pa se bodo še pogajali. Zato so oblikovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ELESA, ministrstva, TF.Š in RLV. Ob tem je treba povedati, da se mora vodstvo rudnika »boriti« najprej za ustrezno ceno, nato pa še ustrezno višino marke. Lani so jo dosegli v višini 24 SLT za DEM, za januar pa so jo dogovorili v višini 42 SLT, medtem ko jo pri nekaterih uporabnikih (Vekos) še vedno dosegajo v višini 15,6 SLT za DEM. Prav zaradi še nedorečene cene, velenjski rudarji to soboto, ki je bila prvotno predvidena kot delovna, ne bodo delali. MIRA ZAKOŠEK Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje .. obvešča in ti vabi kupce v poslbvalnice Blagovnica a Ljubno tel.: 063/841-020 Elektro Lju jubija tel.: 063/831-047 Železnina G Gornji grad tel.: 063/842-016 k nakupu j BARVNIH TV GORENJE 561 PO ZEL(LO UGODNI CENI! Možnost nanakupa tudi na kredit! /te, akakcija traja le do 7. februarja! SLAŠČIČARNA METKA Kersnikova 13, Velenje Telefon: 855-283 Zgornja Savinjska dolina Večina za enotno, močno zadrugo Od ponedeljka do četrtka prejšnji teden so se po vseh večjih krajih mozirske občine zvrstili zbori zadružnikov, na katerih so zadružniki obravnavali nekaj zelo pomembnih, celo usodnih točk. Obravnavali so pogoje gospodarjenja v letošnjem letu, zatem preoblikovanje sedanje hranilno-kreditne službe v hranilnico in posojilnico, zagotovo pa je bila največ pozornosti deležna razprava o novi organiziranosti zadrug. Novi zakon o zadrugah še vedno ni sprejet in kaže še dolgo ne bo, na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi pa menijo, da so osnovna izhodišča toliko jasna, da predhodna razprava ni odveč. Dejstvo je, da je pred tremi desetletji že bila enotna kmetijsko-gozdarska zadruga, pa so jo proti volji kmetov in na silo razdvojili. Sedaj je torej možnost, da se krivica popravi, če tako seve<'i še vedno menijo kmetje. Dodaten razlog za močno skupno zadrugo so trenutne razmere, saj bi imele manjše in razdrobljene zadruge gotovo manj možnosti za preživetje. Prvo dejstvo po zborih zadružnikov je, da večina podpira skupno zadrugo, zadružniki se zavedajo trenutka in razmer, vendarle pa so pogosto pripominjali, naj se vodilni na zadrugi in gozdnem gospodarstvu dogovorijo in naj ne ponujajo vsak svoje rešitve. Kakorkoli je in še bo — novi zakon bo določal, da se morajo o bodoči organiziranosti odločiti kmetje zadružniki sami. Na njih je torej kako bodo izkoristili skoraj zgodovinsko možnost in priložnost, skupno kmetijsko-gozdarsko zadrugo so si dolgo želeli in karte so sedaj na mizi. (jp) E R A Sodobna oprema BIRO OPREMA vas od 1. do 22. februarja vabi k UGODNEMU NAKUPU 10 % popust ob takojšnjem plačilu pisarniškega pohištva ©J brest 20 % popust ob takojšnjem plačilu Informacije po telefonu: 063/ 854-318 SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA NOVO OPREMO VAŠIH POSLOVNIH PR0ST0R0VI Zapleteni denaciona-lizacijski postopki Decembra lani je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, še vedno pa ni sprejeta vrsta podzakonskih dokumentov in zakon o lastninjenju, ki je pravzaprav osnova izvedbe denacionalizacije. Na njegovi osnovi se naj bi namreč zbirala tudi sredstva za odškodninski sklad iz katerega bi črpali vire za pokrivanje odškodnin vsem tistim občanom, ki jim njihovega premoženja v naravi ne bo mogoče vrniti. Po zakonu o denacionalizaciji, sprejet je bil 7. decembra lani, morajo vsi zainteresirani občani vložiti zahtevke za vrnitev premoženja v osemnajstih mesecih (torej se rok izteče šele junija prihodnje leto). Zahtevke z vso zahtevano dokumentacijo morajo predložiti na posebej predpisanem obrazcu. To pa morajo narediti vsi, torej tudi tisti, ki so zahtevke že vložili v času informativnega zbiranja. V občini Velenje so prejeli na Sekretariatu za ekonomske zadeve 210 zahtevkov za vrnitev premoženja, med njimi sta dve večji — vložili pa so jih dediči Vošnja-kov in Herbersteinov. Sekretar sekretariata za ekonomske zadeve Igor Meh ocenjuje, da bodo verjetno sorazmerno hitro lahko razrešili nekaj vlog. To so primeri, ko bo mogoče vrniti nacionalizirano premoženje v naravi. V vseh drugih primerih pa bodo postopki verjetno bolj dolgotrajni. ■ — Dolgo smo čakali nanj, pa je končno le prišel. Sneg namreč. Najbolj so se ga seveda razveselili otroci, saj ga najmlajši še poznali niso, manj veseli so seveda bili vozniki. Je pa letošnja zima zaenkrat ravno toliko radodarna, da se lahko otroci sankajo in smučajo že na najbližjem hribu ali vzpetini. V Velenju je priložnosti za zimske radosti veliko, le sneg bi moral ostati čim dlje, vsaj preko počitnic, kar si otroci še posebej želijo. Želimo jim, da bi bilo res tako, da bi bile počitnice snežne, srečne in lepe. (foto: bm) Končno sneg V razpravi osnutek prostorskih ureditvenih pogojev centra Velenja Velenjska vlada je posredovala v javno razpravo osnutek prostorskih ureditvenih pogojev s katerimi naj bi začrtali posege v prostor v strogem središču Velenja. To je le začasni dokument, saj bodo že na prihodnjo sejo uvrstili osnutek prostorskih izvedbenih aktov. (mz) Nova organiziranost šol in vrtcev Osnovne šole in vrtci se bodo po predlogu sekretariata za družbene dejavnosti oblikovali v javne zavode. O tem, kakšni bodo ti, bodo odločali poslanci velenjske občinske skupščine. V razpravo jim je ponujenih več variant. Vsaka šola bo lahko' samostojen zavod, lahko pa bi se administrativno tehnična in računovodska opravila združila v posebnem zavodu. (mz) Višji zajamčeni OD Slovenska vlada se je odločila povečati zajamčeni osebni dohodek na 12.400 SLT bruto, kar pomeni 8000 SLT neto. Tega so bili prav gotovo najbolj veseli tisti delavci, ki so na repu plačilnih list in tisti, ki so že na Zavodih za zaposlovanje. V gospodarstvu pa to za tista podjetja, kjer se otepajo s stalnimi likvidnostnimi problemi prav gotovo pomeni udarec. Osem tisočakov je' ob današnji draginji zelo malo za življenje, je pa vseeno dva tisočaka neto več, kot prej. bš Vedno manj beguncev Odkar so se razmere v sosednji republiki umirile in vse kaže, da bo tokratno premirje zdržalo, se vsp več prbivalcev Hrvaške, ki so se zatekli v Slovenijo, vrača na svoje domove. Takšen trend je opazen po vsej Sloveniji in tudi v občini Velenje. Ob začetku tega tedna jih je bilo v Sloveniji nekaj več kot 18.000. Na velenjski organizaciji Rdečega križa zaznavajo rahlo upadanje beguncev, saj se vsak dan odjavi kakšna družina. Še vedno pa jih je okoli 300. Nastanjeni so v šoštanj-skem hotelu Kajuh, v Domu učencev in po domovih velenjskih družin. bš Letni zbor GD Šoštanj-mesto V soboto so imeli gasilci Gasilskega društva Šoštanj-me-sto svoj že 113. letni zbor. Ob 17. uri so se zbrali v prostorih njihovega gasilskega doma in po predloženem dnevnem redu izpeljali letni zbor. Na dnevnem redu so imeli izvolitev novih organov društva, podali so delovni in finančni program, prisluhnili poročilom za preteklo leto, potem pa imeli razpravo na te teme. Seveda so ob tej priložnosti podelili priznanja najzaslužnejšim članom društva, sprejeli pa so tudi nove člane. Po končanem uradnem delu letnega zbora so se skupaj z družinskimi člani tudi poveselili. bš Vlak smo še komaj ujeli Gost zadnjega Celjskega večera na Dobrni je bil slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Med drugim je dejal, da zdaj, ko so nas priznale že domala vse pomembnejše države, tudi ZDA iščejo ustrezno formulo, da nas bi priznale; seveda tako, a bi se »opravičile« za svoje dosedanje ravnanje. Dr. Rupel je še dejal, da smo dejansko ujeli še zadnji vlak za Evropo, tudi sam pa se je že bal, da smo ta vlak zamudili. Taka vključitev pa zdaj terja veliko resnega dela, tudi zato, ker je treba podpisati nešteto raznih pogodb. Glavni korak smo naredili, je na Celjskem večeru, ki ga je tudi tokrat vodil Jože Volfand, kot gost pa je sodeloval še direktor uspešne ljubljanske firme Belinka mag. Marjan Ce-rar, menil dr. Dimitrij Rupel, čaka pa nas še veliko resnega dela. (k) Z denarjem prej na vrsto Kdor ima denar, bo lahko veliko prej prišel na vrsto pri specialistih na ortopedskem oddelku celjske bolnišnice. Z začetkom februarja bo namreč pričela delati ortopedska ambulanta za samoplačnike. Za zdaj bo odprta ob ponedeljkih, torkih in sredah po 15. uri, cena pregleda z izvidom bo po sedanjem ceniku znašala tisoč petsto tolarjev. Na tem oddelku je za zdaj najdaljša čakalna doba, zato jo bodo lahko vsaj tisti, ki imajo denar, preskočili. Vendar se to naj ne bi dogajalo na račun ostalih, ki bodo morali še vedno čakati na »običajno« vrsto. (k) Pirnat, post in policaji Piše: VINKO VASLE Pa naj še kdo reče, da se danes splača biti minister! Pelješ se po cesti, kje pa drugje, potem se pa znajdeš pred sodnikom za prekrške. Kar je neverjetna nesramnost, še zlasti, če si pravosodni minister. Če je bila oblast še pripravljena gospodu ministru Rajku Pir-natu spregledati »uvoz« ulične svetilke za potrebe njegovega stanovanja, pa mu očitne kršitve protokolarnih uzanc ob obisku italijanskega predsednika na Obali ni bila pripravljena tolerirati. Minister Pirnat se namreč ni oziral na varnostne ukrepe in je stoječo kolono avtomobilov prehiteval po levi, pri čemer je treba dodati, da ga v protokolu sploh ni bilo. Pirnata namreč, ampak se je peljal na svoj drugi obmorski dom. Policajem je povedal svoje, zlasti pa, kdo da je in da ga nič ne briga ... Boste rekli — kaj pa mu je tega treba bilo in zakoni so za vse enaki. In ste spet v zmoti. Poli- caji, ki so gospoda Pirnata prijavili zaradi nekaj prekrškov, so pozabili, da je gospod pravosodni tudi državni poslanec državnega parlamenta in da mu za takšno dejanje, za katerega ne grozi več kot enoletna zaporna kazen, ni mogoče soditi. Ima imuniteto. In lahko torej takšne in podobne prekrške počenja do nezavesti, če se mu zljubi. Bolj kritično je dejstvo, da se je minister skliceval na svoje vladno poreklo in ga je dodatno razkačilo, ker koprski policaji njegovega pedi-greja kar niso hoteli spoštovati. Včasih so že za manjše spodrsljaje leteli iz službe in v suspenze — ne ministri, policaji seveda. Dandanašnji pa se lahko požvižgajo na funkcije in funkcionarje. Spomnim se dveh lepih »režimskih« zgodb. V prvi je nečak znamenitega Staneta Kavčiča po razgrajanju po Ljubljani organe spomnil, iz kakšne ugledne družine je (Kavčič je bil še predsednik izvršnega sveta). Takrat še miličniki so mu povedali, da je to zelo lepo in so ga na Povšetovi še zlasti lepo obdelali. V drugi zgodbi nastopajo ne- kateri vaši someščani, ki so velenjski milici pili kri, oblasti pa tudi. In ko so enega od njih ujeli, ker je preslabo bežal, je privlekel na dan partijsko izkaznico, ker je bil prepričan, da ga bo to rešilo. Pa ga ni, kajti, zaradi tega so ga mestni organi še bolj premikasitli z gumijevkami. Pa naj še kdo reče, da so komunisti imeli privilegije, razen kar se pretepanja tiče. Ali pa so bili nepravi pravi komunisti, kdo bi vedel. Lahko pa bi se kakšen velenjski policaj v pokoju pred novim režimom skliceval na zasluge za današnji narodov blagor in se hvalil, kako da je že pred davnimi leti pretepal komuniste ... Narodov blagor je sploh alfa in ornega današnjih političnih peripe-tij. Vsi so v skrbi za ljudstvo, ki se mu ne reče več delovno ljudstvo, kar verjetno izhaja iz dejstva, da je vse več nezaposlenih. In za takšne mora oblast pokazati vso svojo skrb in stavim, da boste težko odkrili aktualnega govorca, ki ne bi prisegal, kako je vse, kar počenja, pravzaprav namenjeno blagodatim slovenskega na- roda. Verjetno tudi takrat, ko kdo ustreli kozla, ali naredi kakšno primerno neumnost — naj se pač narod uči na njegovih napakah. Kar je že tako in tako znano od izuma politike dalje. Pri tej skrbi za ljudi zlasti prednjačijo naši sindikalist! Vsi vpijejo, kako so prav oni pravi zastopniki delavskih interesov in da bodo onim drugim že pokazali in jih onemogočili. In ko se takole Semoličevi in Tomšičevi pretepajo in si dokazujejo, kako so prvi rdeči, drugi pa oblastni, se narodu godi tako kot se mu med takšnimi sindikalisti pač mora: diha zrak in čaka na pomlad, da bo kaj trave. V medobdobju, kot se temu reče, pa za ljudstvo skrbi tudi predsednik vlade. Zato, da ne bi preveč obupali. In je zadnjič javno pripovedoval, za kaj vse da koristijo diete in posti — za zdravo mišljenje, zdrav organizem, gibčnost in za varčevanje. Kar je res je res, le da je Peterle spregledal malenkost — on se posti prostovoljno, lep del naroda pa zato, ker mu nič drugega ne preostane. s Ca0s/zg o6močje. ■IlilSSl ! Vse več zrelih za stečaj Nekateri vodilni politiki v posameznih občinah se še vedno radi pohvalijo, da v času njihovega vladanja ni šlo v stečaj niti eno podjetje. Ob tem jih ne zanima, v kakšnih razmerah ta podjetja in zaposleni v njih životarijo, ampak jim je pomembno le to, da niso šli v stečaj. Nekateri drugi pa trdijo nasprotno: niti najmanj ni zasluga politikov ali kako že imenujemo te voditelje, da stečajev ni bilo. Zasluga za to gre le moratoriju na stečaje. Če tega zakona ne bi bilo, bi stečajna kosa kar pošteno mahala. V šestih občinah, ki jih »pokrivata« celjski SDK in celjska medobčinska gospodarska zbornica, je ta čas godnih za stečaj kar 40 podjetij. In če bi šla v stečaj, bi se število brezposelnih podvojilo. Da so razmere v nekaterih podjetjih težke, kažejo tudi nemiri v nekaterih sredinah. Za Toper so veliko govorili, da jim omogoča boljšo perspektivo ustanavljanje novih podjetij, stečaj starega, pa vendarle se je vse skupaj tako zapletlo, da so se delavci obrnili proti stečaju in napovedali vrsto protestov, da bi pokazali na težke razmere zaposlenih. Tako so za včeraj tudi napovedali protestni shod, na katerem naj bi pokazali na svoje pereče probleme. Prejšnji teden pa je bilo najbolj vroče v Emu. Zaradi zapoznelega in prenizkega izplačila osebnih dohodkov so najprej prekinili delo v največjem podjetju tega holdin-ga, to je v Posodi. Nejevolja se je razširila in tudi po pogajanjih z vodstvom holdin-ga vseh zahtev niso dosegli — vseeno pa so stavko prekinili. Delno tudi zato, ker so delavcem očitali, da so se odločili za štrajk^ čeprav imajo sorazmerno med podobnimi podjetji še najvišje mesečne prejemke. Pri poslovanju podjetij s tega območja je še vedno aktualno vprašanje, kako prodati blago, ki je imelo do osamosvojitve oziroma sporov svoje trge v nekdanjih drugih republikah. S teh šestih občin so na te trge prodali kar četrtino izdelkov in so s tem bili nad slovenskim povprečjem. Ob tem, ko si prizadevajo zvečati izvoz v razvite evropske države, si želijo zadržati ali na novo pridobiti spet vsaj nekatera tržišča v novih »jugoslovanskih« državah. Ponekod so že naleteli na »žejne« trge, le poti še niso našli primernih. Dodatne težave pa povzroča seveda plačevanje. Mnogo teh težav naj bi rešili tudi s prodornejšo gospodarsko zbornico, ki se je že prilagodila novim razmeram, oziroma se spremembam še uspešno prilagaja. Vse bolj bo namreč veljalo, da se bo središče gospodarskega dogajanja z občin preselilo na zbornice. (k) r, krm* SofVinjsf^g - šoCešl ne? Zagotovo — ne! Nedelo svetov krajevnih skupnosti in njihovih organov, pri tem moramo izločiti velike napore pri odpravljanju posledic vodne ujme, prav kliče po volitvah. In tako smo spet na neopredelji-vem začetku začaranega kroga. Kdo, kdaj, kako . . ., zakaj!? Zakaj (tudi) zato. ker se bo večina sedanjih krajevnih skupnosti predvidoma preoblikovala v občine in krog se vrti naprej, (jp) Pobuda Zelenih Velenja Prepoved rekreacije na Plevelovem jezeru Na občinsko skupščino so Zeleni Velenja naslovili več delegatskih pobud. V eni opozarjajo na nevarnosti, ki grozijo na jezerih, ki so privlačna v zimskem in letnem času. Jezera pa so povsem nenadzorovana, različne vrste rekreacije na njih lahko potekajo le na lastno odgovornost. Tak pristop je po mnenju Zelenih povsem neustrezen, zato predlagajo, da naj občinska skupščina z odlokom predpiše pogoje za vse vrste športno rekreativne dejavnosti in določi tudi upravljalce posameznih jezer. Ob tem pa menijo tudi, da bi bilo treba vse vrste aktivnosti na Plevelovem jezeru, dokler voda tu ne bo oporečna, prepovedati. Poslancem občinske skupščine pa so naslovili tudi tri pobude na osnovi katerih bi bilo mogoče zmanjšati hrup, ki ogroža stanovalce Šaleške in Rudarske 2. (mz) Volitve letos vsekakor bodo! Likvidacija TOK Nazarje Ostanek premoženja GG-ju Likvidacijski postopek za TOK nazarskega Gozdnega gospodarstva je e v sklepnem obdobju. Premoženja za postopek likvidacije je d dovolj in so ga z njo želeli zavarovati, sicer bi seveda obveljal il stečaj, zunanjih upnikov je le 3 odstotke, drugi so znotraj Gosozdnega gospodarstva. Od skupnno preko 70 milijonov tolarjev terjatev jih bodo najverjetneje { priznali le 15 milijonov. Polovico tega bodo poravnali dolžniliiki, polovico pa bodo pokrili znotraj Gozdnega gospodarstva i (delež v skupnih službah, v delnicah, stanovanjih). Med maožne vire sredstev bi sodila neizterjana sredstva od lastnikov g gozdov, ki biološke amortizacije niso plačali vse od leta 1989 nnaprej. Skupno je bilo teh obveznosti za 4,3 milijona tolarjev, i, neizterjanih pa je kljub vsem opominom in opozorilom ostalolo kar 89 odstotkov, ali okrog 3,8 milijona SLT. Ker tega goto\ovo ne bo mogoče izterjati, bo po poravnavi vseeno ostalo od d 3 do 4 milijone SLT. Občinski i izvršni svet je tako sklenil, da ostanek dobi Gozdno gospesodarstvo, ki bo moralo najprej poravnati upnike, z ostalimi sreddstvi pa bo razpolagalo po sprejetju nove zakonodaje in v skikladu z njo. (jp) SDZ—NDS Velenje Novo vodstvo Pošttni promet še wedno okrnjen Po tem kcko smo Slovenci dobili lasten denar, je v povezavi z vsemi osamenosvojitvenimi akcijami prišlo do nekaterih omejitev v prometetu tudi na naši pošti. Za informacije smo zaprosili upravnika v< velenjske pošte Konrada Grosa. V sredini meseca januarja 1992 nas je obiskal predsednik SDZ Narodno demokratske stranke dr. Rajko PIRNAT. Izvršilni odbor v razširjeni sestavi je seznanil z aktualnimi družbe-no-političnimi razmerami v naši državi in izpostavil naloge, ki čakajo stranko do volitev. Naša stranka še naprej podpira dpsedanjo republiško vlado in predsednika Lojzeta Peterleta. Želja pa je, da bi bile volitve čim prej, po možnosti že v prvi polovici leta. Na srečanju je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu stranke. Dr. Korun je predlagal, da se ga razreši z mesta predsednika. V obrazložitvi je navedel delovno obremenjenost in funkcijo podpredsednika stranke v Ljubljani. Za novega predsednika SDZ — Narodno demokratske stranke v Velenju je bil soglasno izvoljen Tone ŽOVLJE, dosedanji član Izvršilnega odbora. Povejmo še to. Tik pred odhodom dr. Boruta KORUNA v Južno Ameriko na popotovanje po Venezueli, je izšla njegova nova knjiga v založbi Mladinske knjige v Ljubljani z naslovom STOPINJE BOGA ATONA. Člani stranke mu iskreno čestitamo in želimo srečen povratek. Izvršilni odbor SDZ - NDS Prejšnji četrtek je Liberalno demokratska stranka — v prostorih velenjske knjižnice organizirala pogovor, na katerega so kot gosta povabili predsednika stranke Jožčfa Školča in poslanca v republiškem parlamentu Toneta Anderliča. Privabili so dokajšnjo množico Velenjčanov, ki pa so bili ob novici, da se Jožef Školjč iz objektivnih razlogov pogovora ne bo udeležil, kar malce razočarani. Prišel pa je drugi napovedani gost Tone Anderlič. Pogovor, ki naj bi se odvijal pod geslom »Nove volitve ali nova vlada«, pa je v toku skoraj dveh ur velikokrat skrenil iz začrtane teme. Rahlo je vse skupaj vleklo na predvolilno akcijo LDS, konkretnih odgovorov je bilo malo in tudi dobro pripravljen moderator pogovora, zgodovinar Tone Ravnikar, tega ni mogel rešiti. Izvedeli smo, da (napovedanih) spomladanskih volitev zelo verjetno ne bo, LDS pa si bo prizadeval, da v tem letu vsekakor bodo, vendar je potrebno prej izdelati kvalitetno volilno zakonodajo. Po Anderličevem mnenju se z naraščujočim nezadovoljstvom do vlade vzpostavlja vedno več direktnih simpatij do stranke. Tu pa vidi še en pomemben moment; vedno več je kritične inteligence, ki je do sedaj ni bilo občutiti in ta je na strani LDS. Tudi parlament dobiva drugačno podobo, na boljše seveda, saj je bil do sedaj po govornikovih besedah le mašinerija, prostor za glasovanje. Potem so bile predstavljene še nekatere možne koalicije, pri čemer ni manjkalo navajanja napak, pa tudi pohval do organiziranosti ostalih strank. O Janezu Drnovšku, kot možnem novem mandatarju začasne vlade je gost povedal, da se ta strinja z vsemi točkami, ki si jih je zastavila LDS. Te so na kratko; čim prejšen sprejem zakona o lastninjenju; reorganizacija vlade (manj ministrstev); zmanjšanje proračuna za vsako ceno; zaščita socialnega praga; investicije na področju infrastrukture. LDS se prav tako strinja s programom, ki jim ga je predstavil dr. Drnovšek, saj ta temelji predvsem na direktni pomoči gospodarstvu in izničitvi anomalij bank. Odgovor na vprašanje Nove volitve ali nova vlada je torej po mnenju LDS čim prejšnja vzpostavitev začasne vlade, ker bi bila vsaka druga rešitev lahko nasilna. bš Predvsem n, nas je zanimalo, kako poteka p promet z republikami bivše je Jugoslavije. Izvedeli smo, da da je z vsemi republikami prorekinjen denarni promet, tako ch da sedaj ni mogoče pošiljati iti denarja v te republike, preki kinjeno pa je tudi poslovanje je z varčevalnimi knjižicami bivjivše jugoslovanske pošte. Še vedno papa poteka ves navadno pošiljatjan pisemski promet, priporočočene pošiljke pa sprejemajo le le tiste brez odkupnine. Pošilšiljate lahko tudi vrednostna pipisma, vendar pri tem velja omenejitev. Prav tako lahko v ostale le republike pošiljate pakete, omejitev vrednosti paketa a za Hrvatsko je 500 tolarjev, o, ostaie republike te omejitve nimimajo. Pri tem je treba poudaritriti, da je z vsemi temi republiblikami vzpostavljen enak popoštni režim, kot za pošiljanje |e pošte v katerokoli tujo državavo. Tako morajo stranke ob )b pošiljanju stvari, ki zapadejcejo pod carino te tudi ocariniti in izpolniti carinsko deklaracijo — skratka, postopek je enak, kot za vse druge države. V pisemskem poštnem prometu še vedno uporabljamo znamke bivše Jugoslavije, izdana je bila le ena serija slovenskih znamk v vrednosti 5 tolarjev. Pred kratkim je Republika Slovenija izdala tudi znamko, ki je namenjena le v filatelistične namene. Ob koncu lanskega leta, točneje 20. decembra pa smo dobili tudi svojo, slovensko dopisnico. Takšni nujni ukrepi slovenske pošte so verjetno najbolj prizadeli tiste, ki so v Sloveniji na začasnem delu, družine pa imajo doma. S časom pa bo naša pošta prav gotovo našla ugodno rešitev za vse oblike poštnega prometa z republikami bivše Jugoslavije. B. Špegel Kdo nam bo pojasnil? Že lep čas sem jezen zaradi njih, zdaj me je zvilo še bolj. Slišim, da si v zavarovalnicah, v bankah in v proizvodnji naftnih derivatov delijo najvišje osebne dohodke. Slovenski Zavod za statistiko je izračunal, da je bila povprečna plača novembra lani pri nas 14.681 tolarjev. Nekaj manj (14.167 tolarjev) od te sredine v gospodarstvu in za približno 2600 tolarjev več v negospodarstvu. Zdaj pridemo pa tja. Statistika je pokazala, da so najdebelejše kuverte dobili delavci v zavarovalništvu (28.630 tolarjev), v proizvodnji naftnih derivatov (23.304 tolarje) in v bankah (22.304 tolarja). Za popolnejšo sliko kaže še dodati, da so bili najslabše plačani zaposleni v stanovanjski dejavnosti (8.530 tolarjev) in da so po več kot dvajset tisočakov imeli delavci v proizvodnji in predelavi tobaka ter v turističnem posredovanju. So stvari, ki so povprečno težkim možganom ob tem nedojemljive. Te zadnje poglejmo. Kako je bilo v minulem nesrečnem letu s turizmom, je znano. Delavci v tej panogi bodo ponekod komaj preživeli, tujih gostov ni bilo niti za vzorec, naš človek si je dopust lahko privoščil le po kapljicah. Pred turističnimi posredniki pa kapo dol. Očitno so mojstri nad mojstri, da jim je uspelo ostati zunaj teh in takšnih okoliščin in si vzeti s taveliko žlico. Pa bančnikom in zavaro-valničarjem tudi. Res so umetniki! Čudna je dežela, v kateri je gospodarstvo na tlu in ljudstvo obubožano, daleč največje plače pa si delijo v bankah in v zavarovalnicah. Da o njihovih poslovnih graščinah ne govorimo! Tistim v njih je treba še reči, naj nikar ne mislijo, da jih razgalja samo statistika. Ljudje prekleto dobro opažajo, da so ob sila redkih drugih le še banke in zavarovalnice pokroviteljice najrazličnejših potrebnih in nepotrebnih prireditev ali akcij, da med tem, ko drugi stiskajo do zadnje luknje na pasu in še čez, one potemtakem le še imajo. Od kod? Ne vem, bi pa rad, da bi nam vsem skupaj pojasnili. Le to vidim, da udarjajo z oderuškimi obrestmi in zavarovalnina- mi, da je iz njih karkoli iztisniti skrajno težko, da je ogromno ljudi ostalo brez lepega kupčka deviz... In prav imajo, ko se figo zmenijo za pojasnila, da jih je vzela država. V varstvo so jih dali bankam in nikomur drugemu. Z opravičilom, da sem nemara preveč poenostavil, vas — bančniki in zavaro-valničarji — zatorej pozivam, povejte nam, kako je s tem. Morda bomo ugotovili, da blodimo v hudi zmoti in vas obtožujemo po krivem, morda pa zvemo za recept, ki bo prišel prav tudi nam. V vsakem primeru vam bomo hvaležni. Saj dobro veste, da takšni znamo biti . . . 4 stran naš čas GOSPODARSTVO LB SPLOŠNA BANKA Velenje d.d. BORZA vrednostnih papirjev Vse kaže, da so investitorji, ki vlagajo v vrednostne papirje že nekoliko utrujeni od deval-vacijskih pričakovanj. Cene vrednostnih papirjev so sicer še vedno visoke, vendar pa ni zaslediti izrazitih skokov navzgor. Tako smo bili v preteklem tednu priča celo rahlemu padcu republiške obveznice druge emisije. Seveda pa to ni nič presenetljivega glede na to, da so podjetja v tem času odvajala prispevke iz osebnih dohodkov in je tako marsikatero podjetje to obveznico prodajalo. Zanimanja investitorjev za nakup pa je bila deležna predvsem republiška obveznica prve emisije, saj je njena cena v primerjavi z ostalimi papirji še vedno zelo ugodna. V današnjem prispevku bi rada spregovorila nekaj besed o borznem trgovanju. Borzni sestanki se odvijajo vsak torek in četrtek na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani. Pričnejo se ob 10.30 in trajajo približno eno uro. Vstop v borzno dvorano imajo tako borzni posredniki kot tudi novinarji in gledalci (med njimi ste lahko tudi vi). Trgovanje se deli na uradni in neuradni del. Uradni del se odvija v dveh krogih in v še enem dodatnem krogu, kjer se borzni posredniki lahko še enkrat vrnejo na posamezen papir. V uradnem delu se trguje z vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo določene kriterije, v neuradnem delu pa s papirji, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev oziroma ni bila dana vloga za njihovo kotacijo. Se- veda za tovrstne papirje borza ne nosi nobene odgovornosti. Vodja borznega sestanka v posameznem krogu izklicuje vrednostne papirje po določenem vrstnem redu. Na naši borzi je trenutno 28 različnih vrednostnih papirjev. V nasprotju s tujino predstavljajo večino obveznice in sicer: republiške obveznice prve in druge emisije, obveznice mesta Ljubljana in občine Zagorje, obveznice mesta Ljubljana in občine Zagorje, obveznice pošte Ljubljana, obveznice, ki so jih izdala podjetja kot so: Julon, Ju-teks, Laško, Lesnina, Meblo, Metalna, Gorenje, Lek, ki je izdal obveznice prve in druge emisije in Rogaška s tremi emisijami obveznic. Izklica-nih pa je tudi šest delnic, ki so jih izdala podjetja Grad, Mladinska knjiga, Salus, zdravilišče Rogaška in dve banki: Stanovanjsko komunalna banka in Ilirija banka. Kotirajo še blagajniški zapisi Kompas, Slovenijašport in Magma. Kot zadnji papir naj omenimo opcije na republiško obveznico prve emisije in obveznico Lesnine. Medtem ko vodja borznega sestanka izklicuje posamezne papirje, borzni posredniki pri vsakem izklicanem papirju povedo ceno in količino po kateri povprašujejo oziroma jo ponujajo. Po končanem sestanku borzni posredniki sklenjene posle potrdijo z zaključni-co. LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) int. 285 (855-964) Gostinsko podjetje Turist Nazarje Počasi iz kome Kakršnakoli razprava o takšni ali drugačni gostinski ponudbi v Zgornji Savinski dolini je pravzaprav odveč, ni pa odveč nekaj poudarkov o naporih nazarskega Turista, da bi se vendarle izvlekel iz dolgoletne krize, umiranja na obroke skoraj. Ni dolgo tega, ko so v Turistu obljubili povsem nov način dela in pristop do njega. Znova, bi lahko dejali, vendar so prej obljubljali drugi. Na srečo danes že ugotavljajo, da načrte uresničujejo in so to odločeni tudi v prihodnje. Prvi preiskus te odločenosti je bila in je še oživitev, posodobitev, nove navade in bistveno višja kakovost dela v najbrž najpomembnejšem objektu, v mozir-skem Turistu. Nekoč se je že ponašal z imenom hotel, upajo, da se bo kmalu spet. Konec lanskega leta so temeljito posegli v njegovo notranjo arhitekturo. Točilnico so izločili iz restavracijskega dela, uredili prijetno pivnico, recepcijo, ki sodi v takšen objekt in seveda že obstoječo restavracijo, ki je že pripravljena za zahtevnejše goste, za poslovni turizem in drugo. Vsebina in oblika ponudbe sta drugačni, z vsem skupaj pa želijo vrniti pod svojo streho nekdanje goste (se že vračajo). Ob tem so prenove potrebni vsi lokali v dolini. Morda še najbolj gostilna v Nazarjah, ki jo imajo za sramoto tudi sami. Mnnogoletne obljube revici niso pomagale. Že v bližnji prihodnosti bodo opravili prvi del posodobitve, prav tako s preureditvijo prostorov in s spremembo njihove sedanje namembnosti. V objektu trenutno ni prostora za večje skupine in posebne priložnosti, bodo pa v nadstropju uredili primerno banketno sobo. Povečali in popestrili bodo prostor ob bližnji slaščičarni, velika želja in načrt pa sta obnova zunanjosti lepe nazarske zgradbe. Pri slednjem bi bila gotovo na mestu tudi pomoč od drugod. Naslednja naj bi bila na vrsti Planinka na Ljubnem, kjer pa manjši ali delni poseg ne pride v poštev, za celo- Kompleten program slovenskega proizvajalca stavbnega pohištva odslej lahko kupim v t, E R A *okna *vrata ^senčila * obloge *hiše ^montažne stene ^dopolnilni program STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA PROSTOR RAZSTAVNO PRODAJNI E R A E R A E R A Skladišče gradbenega materiala Koroška 2/a, Velenje Telefon: 063/853-448 Delovni čas: od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure Cene in plačilni pogoji so enaki kot pri proizvajalcu, ali na prodajnih mestih kjerkoli drugje v Sloveniji. Blago vam brezplačno dostavimo in montiramo po dogovoru! vito obnovo pa se že dogovarjajo za najetje mednarodnega kredita. Od kod tolikšna smelost ob nezadržnem padanju kupne moči? Vsekakor v poslovnem programu izven gostinstva, ki že prinaša prihodek in tudi dobiček. To je peka keksov z novo blagovno znamko, trenutne zmogljivosti pa že zaostajajo za potrebami in seveda načrti. Z uvajanjem nove opreme bodo v dveh mesecih dosegli načrtovano količino proizvodnje, to pa je 1.000 kilogramov na dan. Ob tem snujejo tudi novo firmo, ne glede na takšno preoblikovanje in morebitno novo ime, pa podjetje še naprej želi služiti osnovnemu namenu in nadaljevati tradicijo, kar je pogoj in cilj dejavnosti in prisotnosti v dolini, (jp) Gorenje Procesna oprema Juriš na tuje Med podjetja v okviru koncema Gorenja, ki se v zadnjem času poskušajo vse bolj uveljaviti na zahodnoevropskih trgih, sodi zagotovo tudi Procesna oprema. Zato tudi ni presenetljiv podatek, zapisan v uvodu članka, da bodo v dveh letih povečali vrednost izvoza od 200.000 do 4,500.000 DEM, lani pa so prodali na tuje za 2,5 milijona DEM izdelkov. Pred letom dni so v tem Gore-njevem podjetju oblikovali tri profitne centre — Orodjarstvo, Strojegradnja in Elektronika. Osnovna naloga vseh teh treh centrov je bila kar najbolj povečati izvoz. V teh prizadevanjih so naj- Občina Mozirje Odpraviti zaostanek Med demografsko ogrožena področja v občini Mozirje sodi kar 82 odstotkov njenega celotnega prostora, na njem pa prebiva skoraj 6.000 ali 37 odstotkov vseh prebivalcev. Republiški proračun na zakonski podlagi prispeva določena sredstva za postopno odpravljanje zaostanka v razvoju demografsko ogroženih za urbanimi področji. Pogoj za to so seveda natančno izdelani programi za te namene, takšen program do leta 1993 pa so v mozirski občini sprejeli pred dnevi. Ob prvem razpisu za pridobitev teh sredstev je mo zirska občina dala prednost cestnemu omrežju in dobila sredstva za dva cestna odseka, čemu bodo dali prednost v prihodnje, pa se morajo še odločiti, saj sredstev ni na pretek in se temu primerno delijo. Potreb je seveda precej, trenutno pa največ pri širitvi telefonskega in elektro omrežja na ogroženih področjih, kar bi bistveno olajšalo njihov razvoj in življenje, (jp) bolj uspeli v Orodjarstvu. Dobro opravljeno delo za avstrijskega naročnika Vogel & Noot jim je že lani prineslo 6,5 milijonov šilingov prometa, letos pa ga bo 22 milijonov ATS, kar pomeni, da imajo zasedenih več kot 30% zmogljivosti programa. Upoštevaje še nekatera druga naročila tako pričakujejo, da bodo za zahodnoevropske naročnike namenili okrog 45 % vseh proizvodnih zmogljivosti Orodjarne. Strojegradnja bo v tem letu z izvozom ustvarila okrog 20 % vse realizacije. Prizadevajo pa si, da bi izvoz povečali, pri čemer računajo tudi na sodelovanje z avstrijsko firmo Vogel & Noot. Tretji profitni center, Elektronika, pa se, zaradi prepočasnega razvoja prejšnja leta ter objektivnih in subjektivnih razlogov nikakor ne more uveljaviti na zahodnoevropskih trgih. Zato razmišljajo, med drugim, tudi o tem, da bi ta del Gorenja Notranja oprema preoblikovali v eno ali celo več hčerskih podjetij, za kar že pripravljajo potrebne programe. Letos bo Gorenje Procesna oprema z izvozom ustvarila okrog 30 % vsega prometa. V najkrajšem času ga mora najmanj polovico. To želijo doseči predvsem še z doslednim spoštovanjem dogovorjenih rokov in doseganjem zahtevane kvalitete, kar jim zagotavlja zraven novih naročil tudi ustrezno ceno. Okrog 30 % vseh zmogljivosti bo tudi še v prihodnje na voljo Go-renjevim podjetjem v Velenju, Nazarjah, Ljubljani in Rušah. Odpisali pa niso niti trga nekdanje Jugoslavije, na katerem so že poznani in na katerem bi bilo mogoče, po normalizaciji razmer, ustvariti do 20 % realizacijo. (vš) Vključevanje podjetja ESO Ravnanje z odpadki — IKROS Spoznanja o vse večji ekološki obremenjenosti našega okolja z raznovrstnimi odpadki in vse večja ekološka osveščenost in kritičnost javnosti imajo tudi v Sloveniji za posledico prve odločnejše korake v smeri ureditve razmer na tem področju. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije je v avgustu 1991 razpisalo javni mednarodni natečaj za izdelavo INTEGRALNEGA KONCEPTA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI (IKROS). ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. 1. do 26. 1. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m1 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 20. 1. 1992 VELIKI VRH 21.1. VELIKI VRH 22. 1. VELIKI VRH 23.1. VELIKI VRH 170 mikro — g/m1 380 140 110 DNEVNE KONCENTRACIJE od 20. 1. do 26. 1.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 20. 1. do 26. 1.1992 1400 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■i 20.1. na 2,.i. □ 22.1. H 23.1. sa 24.1. □ 26.1. 26.1. Razvojna prizadevanja minulih let v ESO (Elektrostrojna oprema), so usmerjena predvsem na področje ekologije in varstva okolja, izvirajo pa iz zavesti o vsesplošni degradaciji našega bivalnega okolja, to je šaleške doline. Z namenom, predstaviti najširšemu krogu ljudi naše tehnološke postopke, naprave in rešitve na področju ekologije smo izdelali svoje poglede in rešitve na Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji. K sodelovanju pri izdelavi koncepta smo za posamezna področja pritegnili tudi nekatere zunanje sodelavce: EUROCON-SULT — Nizozemska, Elektroin-štitut Milan Vidmar — Ljubljana, Komunalno podjetje Velenje, ERICO Velenje. Na javni mednarodni natečaj za izdelavo integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji je prispelo 19 rešitev (štiri tuje firme, šest domačih in devet takšnih, ki so nastale v sodelovanju s tujimi firmami). Strokovna komisija je v ožji izbor razvrstila šest projektov, nobena rešitev pa ni sprejemljiva kot dokončni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji. Prve nagrade žirija ni podelila, dve drugi nagradi sta dobili rešitvi firm Saubermacher in Inno-vative Umwelttechnik iz Avstrije v sodelovanju s Hidroinženirin-gom in Ekokemijo iz Ljubljane ter skupno delo Avstrijskih firm ASA in GUA ter Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora. Komisija je podelila še tri tretje nagrade. ESO je s svojimi rešitvami (predvsem na področju odžve-pljevanja dimnih plinov) prišel v ožji izbor firm, ki bodo vključene pri nadaljni razdelavi in izvedbi projekta IKROS. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora organizira v dneh od 3. do 7. februarja 1992 v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavo vseh natečajnih rešitev. ESO bo svoje rešitve predstavil v sredo 5. februarja 1992 od 9—11 ure. Iztok HRASTEL /O ljubljanska banka 1 Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pripis obresti pri i tekočih račuinih Banka a z mesečnim obračunom in pripisom obresti imetnikom te tekočih računov zagotavlja boljši pregled nad poslovanjem m s sredstvi na tekočem računu, s tem pa tudi možnost za n racionalnejše ravnanje z denarjem. O višiniini pripisanih obresti banka imetnike seznanja s prvim n rednim izpiskom v mesecu. V izpisku so posebej navededene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno irin nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izizvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negagativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni zneiesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev v na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispevajiajo na vnovčenje po končanem mesečnem obračunu, se se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v iv naslednjem mesecu. Banka ja posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki ko koristijo limit — dovoljeno prekoračitev stanja na tekočročem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti, oziroma monorajo zadnji dan v mesecu zagotoviti sredstva za pokrikritje negativnih obresti iz naslova koriščenja limita, ker se se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči računun negativen, zaradi pripisa obračunanih negativnih obnbresti. V primeneru nedovoljenega negativnega stanja na tekočem račununu, banka proti imetniku izvaja sankcije, ki so odvisne o; od višine nedovoljene prekoračitve. Da bi š si lažje predstavljali, kakšne obremenitve lahko za prorekoračitev stanja na računu pričakujete za mesec januauar 1992, navajamo naslednji primer: mesec število ilo prekoračitev obrestna mera znesek dni Ini v SLT neg. R-mesečna r-letna obresti januar 31 31 5.000,00 15,4% 20% 859,80 Če bi bilbil tekoči račun ves mesec januar v minusu za 5.000,00 SLTLT, bi bil 31.1.1992 obračunan znesek bremenitve 859,80 50 SLT. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_ Spoštovani varčevalci! Dovolite, da vam predstavimo spremembe in novosti na področju deviznega varčevanja. Kot vam je znano. Zakon o javnem dolgu še ni bil sprejet, vendar smo se v LB Splošni banki Velenje d.d. kljub temu odločili, da bomo od 3. februarja 1992 dalje pričeli z reševanjem problema »starega« deviznega varčevanja. Banka bo iz vpogledne devizne vloge avtomatsko prenesla na novi devizni račun znesek do 500 DEM oziroma v protivrednosti drugih valut. KAJ LAHKO STORITE Z NOVO DEVIZNO VLOGO? Lahko jo: — pustite na računu in jo dvignete v valuti skupaj s tistimi devizami, ki jih boste še položili na isti račun, — prenesete na novo devizno varčevalno knjižico, nanjo položite še druge prihranke. Tako boste imeli nekaj višjje obresti, saj se boste vključili v poslovanje po novih varčevalnih pravilih, ki bodo podobna tistim v tujjih bankah. — spremeniite v tolarje po menjalniškem tečaju naše banke ini prenesete sredstva na tolarsko varčevalno knjižico iali pa jih vežete po ugodnih obrestnih merah, — dvignete; v valuti, če jo potrebujete. KAJ PRIPOROČAMO? Devize,;, ki jih nujno ne potrebujete, pustite na novem devizneem računu. Če jih imate še kaj doma, jih položite na istiti račun, če pa bo vsota večja in jih nekaj časa ne boste p potrebovali, pa jih prenesite na novo devizno varčevalalno knjižico, kjer boste imeli višje obresti. MožnosDsti je veliko, zato vas vabimo, da se oglasite v vaši enoti M banke in se odločite za eno izmed njih. Demokracija v gospodarstvu Živimo v Evropi, v času nenehnih sprememb. Tega ne čuti nihče močneje kot slovenski narod, ki se hiti pridružiti gradnji nove Evrope je v uvodni besedi posveta o soodločanju, ki ga je pripravila SDP Slovenije, dejal Hans Joachim Werner, član obratnega sveta v tovarni Audi in predsednik SPD lngolstadt. Socialdemokratsko usmerjene stranke morajo težiti za Evropo socialne pravičnosti. Ce pa želimo to doseči je eden nujnih pogojev demokracija v gospodarstvu. Možnost soodločanja v Nemčiji se smatra kot najrazvitejša v Evropi, vendar tudi pri njih ni vse zlato kar se sveti. Soodločanje pri njih temelji na dveh podstavkah: na Zakonu o soodločanju in Zakonu o ureditvi podjetja. Leta 1976 je bil sprejet Zakon o soodločanju, ki predvideva ustanovitev nadzornih svetov, ki imajo dve glavni nalogi: potrditev vodilnih mana-gerjev podjetja in odobritev investicij, s čimer so določeni tudi proizvodi, ki jih bo podjetje proizvajalo. V tem nadzornem svetu je enako število predstavnikov zaposlenih in predstavnikov kapitala, vendar ima predsedujoči v primeru enakega števila glasov kot rezultat glasovanja, še en glas. Predsedujoči pa je vedno predstavnik lastnikov kapitala. Poleg tega se šteje predstavnik vodilnih uslužbencev k predstavnikom zaposlenih. Ta pa je z vidika delojemalcev nezanesljiv. V zadnjih 15 letih so bile v Audiju vse odločitve nadzornega sveta sprejete soglasno. Seveda pa to velja le za podjetja, ki so gospodarsko uspešna, v primeru, da pa se podjetje znajde v gospodarskih težavah, pa zakon o soodločanju zaposlenim bolj malo pomaga, in v bistvu ne zaščiti delavcev ravno takrat, ko je to naj-potrebneje. Pri uveljavljanju svojih interesov imajo lastniki kapi- tala boljše karte v rokah. Prav zaradi tega se nemška Zveza sindikatov že dolgo zavzema, za zakonsko urejeno dejansko enakovredno soodločanje. Glede na sedanje razmere v parlamentu pa ostaja to samo iluzija. Šele socialdemokratska vlada, ki ni prisiljena za vsako ceno sodelovati z gospodarsko liberalno FDP, lahko poskrbi za odločilni preobrat. V rudarski panogi — to je ruda in jeklo, imajo zaposleni dosti močnejšo vlogo kot po Zakonu o soodločanju. Tam ni dodatnega glasu predsedujočega nadzornega odbora. Vpliv predstavnikov zaposlenih je dosti močnejši. Za člane sveta podjetja je pomembnejši od Zakona o soodločanju Zakon o ureditvi podjetja, ker daje pri vsakodnevnem delu možnost delovanja pri zastopanju interesov zaposlenih. Zakon predvideva, da se v vsakem podjetju, ki ima več kot 5 zaposlenih izvoli svet podjetja, ki potem zastopa interese zaposlenih. Člani sveta podjetja so z zakonom zavarovani pred odpovedjo. Zakon o ureditvi podjetja ima celo vrsto predpisov kateri omogočajo svetu podjetja vpliv pri vsakdanjem obratovanju. V glavnem ločijo tri vrste pravic: — pravica do informiranja — pravica na součinkovanje — pravica na soodločanje. Podjetnik je po Zakonu o ureditvi podjetja dolžan pravočasno obvestiti svet podjetja: — o zmanjševanju in ukinitvi celega podjetja ali večjega dela podjetja, — pred premestitvijo podjetja, — pred združitvijo z drugimi podjetji, — pred osnovnimi spremembami organizacije dela, namena podjetja ali naprav, — pred vpeljavo temeljnih novih delovnih metod in proizvajalnih procesov. V podjetjih z več kot 100 zaposlenimi zakon določa ustanovitev gospodarskega odbora. Poleg zgoraj omenjenih informacij mora uprava podjetja gospodarski odbor podrobneje informirati o: proizvodni situaciji in prodaji, — proizvodnem oziroma investicijskem programu — racionalizacijskih merah in podobno. Pri Audiju se ta gospodarski odbor sestaja najmanj enkrat v četrtletju, po potrebi tudi večkrat. Seveda se vse malenkosti v velikih podjetjih (Audi v Ingol-stadtu šteje 27.000 zaposlenih) ne morejo obravnavati na sestanku gospodarskega odbora ali na sestanku poslovodnega organa sveta podjetja. Dosti tega se mora prenesti na nižje ravni. Pravica součinkovanja daje možnosti aktivnega posega v obratovanje (varnost pri delu). Najpomembnejši del Zakona o ureditvi podjetja je takoimeno-vana pravica do soodločanja sveta podjetja. Ta jim daje daljnosežne možnosti pri zastopanju interesov zaposlenih. Soodločanje pomeni, da brez privolitve sveta podjetja določena dejanja niso izvedljiva. Po drugi strani pa daje svetu podjetja možnost da s poudarkom zahteva določene zadeve. To je urejanje vprašanja delovnih pravil podjetja, določitev delovnega časa in nadur, kakor tudi nagrajevanja dela v podjetju. Svet podjetja ima pravico soodločanja pri osebnih zadevah, to pomeni zaposlitev novih delavcev, premeščanja in odpovedi, ki brez soglasja sveta niso možna. Soodloča lahko tudi pri strokovnem izpopolnjevanju znanja v podjetju, kakor tudi pri poravnanju škode, katera nastane zaposlenim pri spremembah obratovanja. V Audiju je svet podjetja ustanovil kar nekaj komisij, ki samostojno odločajo ali pa pripravljajo gradivo za svet podjetja. Z zakonom o ureditvi podjetij niso zaščiteni vsi zaposleni v Zahodni Nemčiji (za ceiotno Nemčijo še ni narejenih raziskav) ampak le 39%). 17% jih spada pod Zakon za osebno zastopništvo v javnih službah, kjer pa so pravice mnogo manjše kot jih imajo člani sveta podjetja. 44 % zaposlenih nima nobenih organiziranih zastopnikov svojih interesov, mnogo je podjetij, kjer je zaposleno manj kot 5 ljudi. Zakon o ureditvi podjetja pa ne velja za cerkvene delodajalce. V Audiju je v branžnem sindikatu organizirano 98 % delavcev, pri uslužbencih pa več kot 70 %. Razpolagajo z več kot 1000 sindikalnimi poverjeniki. Zagotavljena je torej ozka povezava med sindikatom in svetom podjetja. Svet podjetja se po potrebi lahko posvetuje s sindikalnimi predstavniki, obenem pa zakon omogoča sindikatom, ki imajo svoje člane v podjetju, sa-mostalni obisk. Sveti podjetja niso povsod dobro sprejeti. So poskusi delodajalcev, da se znebijo zastopnikov zaposlenih. Na sodiščih so mape polne takih slučajev. Nemški sindikati pa niso zadovoljni z doseženim in se še naprej borijo za stalni napredek soodločanja v prepričanju, da to ni samo pomoč za zaposlene, temveč za nemško gospodarstvo. Soodločanje je konkurenčna prednost nemškega gospodarstva. Ta prispevek je le grob povzetek uvodnega referata člana obratnega sveta tovarne Audi. Bojan KONTlC Krščanski demokrati protestiramo! Slovenski krščanski demokrati smo v Celju na regijskem posvetovanju 24. januarja sprejeli sklep o javnem protestu zoper klevetanje strankinega ministra gospoda Bastla, ter zoper banali-ziranje o cenovni politiki nasploh. Ministrstvo za trg in cene je zelo močno izpostavljen resor. Prava umetnost je voziti slalom v reprodukcijski verigi med proizvajalci in porabniki. Voditi cenovno barko je kakor vožnja med Scilo in Karibdo. S podtikanjem zadeve »Slovin« se v javnosti ustvarja vtis, da je minister družbi doprinesel znatno škodo. Če zadevo vzamemo pod drobnogled, se očitno izkaže drugače. Proizvodna stran meni, da je minister pokazal preveč razumevanja za potrošniško stran. Če bi bila družba bogatejša kot je, bi zmogla z regresi popolnoma uravnavati cenovna neskladja. Tako bi lahko blažila socialne razlike, kakor so »eksperti« v bivši družbi prakticirali, da je kmečki stan neprostovoljno moral proizvajati poceni hrano, po drugi strani pa se je ta »uspešna družba« napajala z vedno novimi in novimi krediti iz vseh dostopnih mednarodnih virov. Tako se je ta bivša družba zajedla v svojo substanco. Posledice bodo pa čutili še zanamci, ko še bodo odplačevali te dolgove. Delo je v soboto 25. jan. 1992 na drugi strani prineslo avtentično Izjavo za javnost z naslovom Minister Bastl pojasnjuje svoj odstop. Brez poznavanja te Izjave ... ni moč objektivno soditi o zadevi »Slovin« kakor tudi delu ministrstva nasploh. Tistim, katerim štiri strani gosto tipkane Izjave trgovinskega ministra oziroma Delo z dne 25. jan. 92 ne bo dostopno dolgujemo zgoščen povzetek iste, poslužujoč se poenostavitve. Gospod Bastl je v sozvočju s krščansko etiko imel posluh za tegobe socialno ogroženega dela populacije. To ni bilo všeč drugi strani. Afera »Slovin« je kukavičje jajce, podtaknjeno v medstrankarsko gnezdo. To jajce pridno valijo predvsem tisti novinarji, katerim je novinarska etika slabše poznan pojem. Povzetek citata iz Izjave ... »Poudarjal sem, da naj ob tolikšnem številu brezposelnih, pričakovanem novem valu »čakajočih«, ob polovici družin v Sloveniji, ki jim izdatki za hrano že presegajo 40% družinskega proračuna, (v dec. 91), in ob neznanih pogojih za možnosti izvajanja intervencijske politike z nadomestili za pokrivanje negativnih razlik v cenah, tudi pridelo- valci hrane v tem obdobju »še potrpijo« v prizadevanjih za čim-hitrejši izhod iz ekonomskih težav. Asociacije bralcev so normalno lahko različne. Nemara smo si ob sleherni podražitvi česarkoli enaki v reakciji v tem, da ob zaznavi višje cene v sebi začutimo povečano izločanje adreali-na. Vsekakor so skrbi matere samohranilke drugačne od upoko-jenčevih, spet drugačne so čakajočih na nova delovna mesta, vsem pa je skupni imenovalec — kako preživeti? Vsi imajo življenjske potrebe danes in ta hip. V danem trenutku jim drugi člen nove Ustave Republike Slovenije ki glasi: Slovenija je pravna in socialna država, — pomaga le tolikanj, v kolikor imajo zaradi njega »kaj v lonec dati«. Anton Tajnšek Gradnja pomožnih objektov brez lokacijskega dovoljenja Kmalu bomo dobili v občini Velenje odlok, s katerim bomo poenostavili izgradnjo manjših pomožnih objektov kot so kokošnjaki, zajčniki, sadne kleti, kozolci, škarpe, tople grede in podobno. Z odlokom, ki ga bodo kmalu dobili v potrditev poslanci občinske skupščine, bo določena velikost teh objektov za katere v bodoče ne bo treba iskati lokacijskih dovoljenj. Dovolj bo le priglasitev gradnje na ustreznem upravnem organu. (mz) Manjši »zeleni« prometni davki Skupščina Republike Slovenije je 22. 1. 1992 sprejela Zakon o prometnem davku, ki je za ZELENE, predvsem pa za državljane (tudi občine Velenje) zelo pomemben, saj praktično in neposredno dokazuje ekološko naravnanost gospodarske politike Slovenije in dejansko moč ZELENIH Slovenije v republiškem parlamentu. ZELENI Slovenije smo namreč k predlogu zakona vložili kar 23 amandmajev, sprejetih pa je bilo 10. To je velik dosežek, saj bomo zaradi »zelenih« amandmajev poslej namreč plačevali le 5% (in ne 10%, kot je predlagala vlada) davek za solarne vodne grelnike, kolektorje, toplotne črpalke in druge toplotne naprave, ki so konstruirane za neposredno in posredno uporabo sončne energije. To je z go- spodarskega vidika pomembno predvsem za velenjsko (gorenje-vo) tovarno, ki proizvaja toplotne črpalke. Sicer pa bomo manjši (prav tako le 5 %) davek zaradi »zelenih« amandmajev plačevali za fluorescenčne žarnice, termostat-ske radiatorske ventile, rekupe-ratorje in regeneratorje toplote, ki izkoriščajo odpadno toploto, mline in kosmičarje za mletje žita, gradbeni izolacijski material izdelan iz mineralnih materialov, steklene volne, sintetičnih materialov in plute, za tiste barve za fasade, zidove, okna in vrata, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi. Pa tudi za otroške igrače, ki nosijo oznako »Dobra igrača«. »Zeleni« amandmaji pa državljanom prinašajo še eno prija- Nova cesta ob železnici V javno razpravo je velenjska vlada posredovala tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu ob železnici. Bistvo tega dokumenta je izgradnja 560 metrov dolge ceste od križišča s Tomšičevo cesto na ceste Simona Blatnika. (mz) zno presenečenje: po 1. februarju se v osnovo za plačilo davkov za nove uvožene avtomobile ne bodo več vštevale carinske in druge uvozne dajatve, kar bo te avtomobile še dodatno pocenilo, saj bodo poslej skupne (uvozne in davčne) dajatve znašale le 46 %. Morda se boste vprašali, zakaj smo to predlagali Zeleni Slovenije? Preprosto zato, ker Slovenci potrebujemo nove (cenejše) osebne avtomobile. Stari avtomobili (brez katalizatorjev!) onesnažujejo okolje, porabijo preveč goriva, uničujejo ceste, povzročajo nesreče itd. Dosegli pa smo še več: davčna osnova za nove avtomobile s katalizatorji bo s 1. februarjem zmanjšana še za dodatnih 20 %. Tovarniška cena novega uvoznega avtomobila, opremljenega s katalizatorjem bo torej obremenjena le s 32 %. Naj na koncu dodam, da so bili amandmaji k zakonu o prometnem davku pravzaprav »rojeni« v Velenju in zaradi podpore, ki so jo velenjski volilci na zadnjih volitvah podelili »zelenim« tudi uresničeni v republiški skupščini. Vane Gošnik r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i d.o.o. TEGO¥im m VELIKO M MALO MESEC UGODNIH NAKUPOV V SKLADIŠČNO PRODAJNEM CENTRU SELO V SKLADIŠČNO PRODAJNEM CENTRU SELO PRI VELENJU SMO PRIPRAVILI BOGATO PONUDBO: osnovnega in zaključnega gradbenega " materiala hidro in termo izolacij vodovodnega in toplovodnega materiala kanalizacijske plastike okovja, žičnikov strešnih oken in stopnic vseh vrst parketa, lepila za parket ter lakov za parket V času od 25. I. 1992 do 25. 2. 1992 vam za navedeni asortiman pri nakupu nad 2.000,00 SLT nudimo popust od 5-30 %. Po pusti vel jajo tudi za kupce z naročilnicami stanovanjskih zadrug ostalih podjetij in obrtnikov z dokazilom plačila. Če pa se ne boste odločili za gotovinsko plačilo, vam pri nakupu nad 2.000,00 SLT nudimo možnost brezobrestnega odplačila s čeki tekočega računa 1+2, za kupce z naročilnicami stanovanjskih zadrug pa trimesečno obročno odplačilo z minimalnimi obrestmi in 25% pologom. Obiščite nas ter se prepričajte o naši zares bogati ponudbi. Poslovni čas: vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Vse informacije dobite na tel. št. (063) 852-781, 853-250, 851-141. INSTOR VELENJE - SKLADIŠČNO PRODAJNI CENTER 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I GLINA GLINA GLINA GLINA GLINA GLINA GLINA GLINA GLINA Delavska univerza Velenje razpisuje tečaj OBLIKOVANJE V GLINI za otroke vseh starosti in skupaj z Društvom šaleških likovnikov tečaj LON-CARJENJE NA VRETENU za odrasle. Tečaje bo vodil Igor BAHOR. Informacije in prijave: Delavska univerza Velenje tel. 854-539, do 10. 2. 1992 GLINA -GLINA - GUNA- GLINA - GLINA GLINA - GLINA SAJm....... Mimikm* Trgovina z mešanim flom Koroška B c, Velenje Tel.: 855-998 SLAŠČI- SPOŠTOVANI CARNA METKA Kersnikova 13, Velenje Telefon: 855-283 KUPCI! Upoštevali smo vaše želje in spremenili odpiralni čas. Od I. februarja 1992 je slaščičarna METKA odprta vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 19. ure. Republika Slovenija Skupščina občine Velenje Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE na podlagi določil 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list R Slovenije št. 12/91) PROSTA DELA IN NALOGE RAVNATELJA KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Poleg splošnih in z zakoni določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončano usmerjeno izobraževanje na VII. stopnji — 5 let delovnih izkušenj — znanje iz računalništva Kandidat bo izbran za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom razvoja Kulturnega centra Ivan Napo-tnik Velenje, naj pošljejo kandidati v 15. dneh po objavi na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8. dneh po imenovanju na skupščini. Skupščina občine Velenje Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve II. nadaljevanje Magda hiti z urejanjem namestitve, zapleta se z rezervacijami, tava z virmanom in kartami od ene do druge pisarne. Še pomnim opozorila s Kompasa in ime agencije »Inturist«, vedno v sozvočju s sočno kletvico. Jemo pi-ruške, Dare pazi na kitaro, potem ko si je nasilnež z raskavim glasom dal duška in obudil spomine na 17-a leta, ko smo si namenili revolucijo. Konrad se brati z vojakom, spet je v igri neka stvar — cimetov žvečilni, vojak se odpasa in se mu smeji v objektiv, meni se smeji izza. Magda že obupuje, »ne panamaja« več ta strahoviti ruski aparat, saj ne more izpljuniti niti enega ušivega takstista brez gore potrdil. Ampak mi smo Slovani, tjovariš, bodi harašov z nami. Napak je razumeti, da se nam je kakorkoli uprlo, da bi kdo govoril celo o vrnitvi, nikar prosim. Ves sistem je tak, da je potrebno vse probleme prevzeti nase, ustvariti v sebi potrpljenje pravoslavnega meniha, ostati Rus do konca. S problemi se rojeva jutro, ko je dobro začeti dan s toplim mlekom, a je moloko še bolj v stadiju paše na kakšnem izmed radioaktivnih travnikov, kot pa na policah, se nadaljuje s kosilom, v katerega se rad prevesi zajtrk, ki zaposli želodec, da nima kaj početi do večerje (v dolgih vrstah), in če koga ponoči v sanjah zaloti nostalgija po carju Nikolaju II., je to pač nov problem, ki sodi v realnost, kakršna pač je. In kot takšna ni dostojna ruskega človeka. V mnogih deželah bi od vsega vidnega ostal prazen nič, če bi imeli duh z vidnim filtrom, od Rusije nikoli, ker ima v sebi nevidni melos, pa naj je to inkarna-cija Nastasje Filipovne, ki. žari na vrhu metroja, ali pa še tako mrtva kretnja izobraženca na živilskem trgu, ki prodaja svoje tri, že rabljene kozarce kislih kumaric, ali pa srd taksista, ki nas je peljal mimo tavajočega saksofonista in je iz ne vem kakšnega vzroka še bolj pritisnil na plin, ko smo zakristjanili pred hotelom Yugoslavija II, kjer smo se vsi skupaj počutili kot junaki iz kakšne zgodbe Dostojevskega. Pri recepciji nadaljujemo s pogajanji, zelo uspešno, da nas vendarle spustijo do dvigala, kjer izstopi visoka postava ruskega manekena, kot si je mislil Konrad, a Dare ostro pretrga naš vživeti film s pripombo, glej, KGB-jevec! Oni nas strogo premeri, in mi, ki bi že skoraj podlegli ruskemu sindromu, zdrsnemo skoraj neslišno v deseto nadsto-ropje, smuknemo v sobo za sto mark in se potuhnemo. Rusi znajo dobro izkoristiti nirvansko-akupunturno afektivnost tujcev do Daljne Azije in ga primerno valutno kotirati. Ultimativno ponudijo prenočišče — sobo, v kateri mlačna voda kaplja skozi razpoke v kopalni kadi, sobo, v kateri ne bomo niti prenočili (vlak za Peking odrine že ob 1.20), sobo, brez katere lahko odmislimo rezervacijo za Kitajsko in še kaj: morebiti potovanje. Sploh pa deseto nadstropje le ni mačji kašelj. Imamo razgled na famozno arhitekturo iz stalinistične ere v stilu Empire State Buil-dinga in na TV je kar nekaj programov. Spet jemo kot že celo potovanje — ampak resnično sem veliko jedel, veliko tekal za avtobusi, hitro metaboliziral in spet jedel. Še ko sva čakala v Celju na zadnji avtobus, je Konrad kupoval burek, in poslednji spomin iz vrnitve, ko sem svoje ljudi poljubljal z mastnimi ustnicami, takisto priča o tem. Ampak Konrad je silil ven, na ulico, kakor se je izrazil, da smo Dareta komaj odtrgali od peresa — še ta stavek pripišem, kakor se je izrazil, in gotovo se je v poznejših časih hudoval na nas. Kar vidim ga, kako leži razgaljen na vročem avstralskem pesku, z mislimi že na tihoAiorskih otokih, kar vidim ga, kako izmučen od tlake spravlja vkup novo knjigo, in pri moskovskih spominih se kaže neki manko, kjer mora kakšen podatek lažno dodati. Dare, kjerkoli si, odpusti mi za vse, četudi sem kdaj goljufal pri pokru ali te razglašeno spremljal, odpusti, kakor sam odpuščaš Magdi za napačno sliko, ki si jo je ustvarila o tebi, ko si se vrgel v nesrečni flirt z LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. Venezuelko. Pa saj ni mogla vedeti, da se bo tako končalo, da jo frajer čaka v Chonqingu, da te bo Rumena reka bodrila vse do Wuhana. Ali pa se ni meni podobno pripetilo v Harbinu in ponovno v Tiantian templju, da Konrad ni vedel, kam bi se dal. No, kajpak te je iritiralo tudi to, da je hočeš nočeš vse to krepko resničen podatek, saj imamo tudi na Kitajskem srčne prekate, da nisi vedel, kako pisati dalje. Si se mogoče sam pri sebi vprašal, kaj zdaj in kakšne bodo posledice za potopisje? Si se? Planemo natanko v največjo brozgo, Magda prevrže Konrada, Dare mene, jaz grabim Magdo, valimo se pod smrečjem, sneg na tilniku, sneg za tilnikom, sneg globoko pod tilnikom — Moskvaaa! Tako nekako do Ar-batske ulice, slavne Arbatsfcaje. Stopivši na tlakovana tla, sem Konrada opozoril na njene razsežnosti — široka kot je bila in dolga v nedogled. Daretu je v nos drezal boršč, Magda ga ni mogla izslediti, a vsepovsod vonj po perestrojki. Na rebra ulice so se upirale slike umetnikov, ki so še pred letom dni varili kose starega železa skupaj ali pa se cedili v kakšni topilnici, kjer je Schvvarzenegger mimogrede posnel Read Heat, pa je šlo potem vse skupaj k vragu — ljudi, ki so še pred meseci preganjali zaradi ilegalne trgovine, zdaj pa se podzemlju odpira nebo. Nekdo, ki je gladko govoril angleško (sumljivo čist akcent, me je opozoril Dare), me je že skoraj pregovoril, da bi kupil njegovo sliko, nakar ugotovim, da nimam še nič rubljev — njegov posel meseca pa tako po zlu. Slika za 200, življenje za 150, moloko po 0.85, dolar po 25, matroške po 300. Dare je bil obremenjen s kagebe-jevci in mafijaši, Magda se je zdela podjetnejša. Mladec jo zvabi v dolg, temačen hodnik, stene plesnive. Ona s samoza- /i PJ nk\ Kardeljev trg 1, Velenje, Telefon: 851-476 Trgovina s šolskimi potrebščinami, papirno in usnjeno galanterijo, darilno kozmetiko, igračami. .. V Blagovnici Gorica oddamo poslovni prostor velikosti ca. 20 m' primeren za specializirano trgovsko dejavnost. Ponudbe sprejemamo na naslov: TP DOLINA, p.p. 118, Velenje naš čas vestjo ženske, ki bi v obtičanem dvigalu spravila v kot marsikatero moškost. Zdaj se ji prikaže tisti tip višji, starejši (izkušenejši). Zadaj se odpro stranska vrata, zakoraka po tlaku, otrpnejo prav vsi, še tisti neznanec, ki ga Magda zaradi somraka ni videla, ki je zacepetal na mestu in otrpnil — skratka strah in groza. Le kdo se bo prvi premaknil? Magda vse to pripoveduje z dramatično into-nacijo prav na tisti vožnji do Wuhana (Dare seje učil španščine in mi potem napisal obširno pismo s Poste Restante Canton-Guangzhou). Hoteljir, ki mi izroča kuverto očitno pričakuje napitnino, tako zaprepadeno stoji pred menoj, da se v trenutku, ki ga nihče ne bi pričakoval, kratko malo sprehodim mimo njega kakor Magda mimo shrlji-vih figur, ven, na piano. Dare je videl, da je prebledela ravno za toliko časa, da je uspel sklepati na njena ranljiva mesta in se ji ponuditi za tolažnika. Konrad me je opozoril na darkerje, ko sva menjala v skritem koridorju, a sva bila dva, pripravljena za masakriranje, če bi menjava ne potekala z gracilno nežnostjo. Kar zaneslo naju je s temi ru-blji, še vedela nisva, kdaj sva se znašla na Rdečem trgu. Pravzaprav sva nagonsko sledila skupini japonskih turistov (to se na potovanjih večkrat pripeti) in na nekem mestu, ko so se razmaknili, sem v daljavi začutil znano sliko. Bil je majhen vzpon, skoraj brezsapen, od bulevarja Karla Marxa stisnjen v ozko grlo (kakor se je zdelo v primerjavi z dimenzijami trga) in z vsakim korakom naprej so se sorazmerno dvigovale kupole Vasilijeve cerkve kakor že davno pozabljena španska galeja iz dna tihih oceanov, ki se počasi otresa vodnega objema in je samo pričakovati njeno vnebovzetje. Krasnaja ploščad. Strmiva sredi trga, nepremična. Včasih pripelje ali od- pelje kakšen partijski moskvič na najini desni skozi kremeljski por-tal, za trenutek prekine ozek snop padle svetlobe, ki prebada kot sinjsko alko tista vrata. Malo nižje Japonci oblegajo Leninov mavzolej, ki bi bil brez revolucionarne simbolike zgolj neumna rdeča arhitektonika — kup slo-njega dreka pred nenavadno (skoraj gaudijsko) razgibanostjo, ki jo ima Vasilijeva cerkev sama na sebi. Sence so že tako dolge, da se po moji vozijo črne limuzine več deset metrov zadaj. Strmiva sredi trga, nepremična. Velika ura na kremeljskem stolpu kaže sedem, ampak tako prepričljivo, gromko zaresno, da samodejno premikamo kazalce. Razkropljena množica pritegne Konrada na vzhodni strani trga, prebijam se med Anglosaksonci, Skandinavci in Tirolci, ližem sladoled kakor po neki ruski šegi tisoče kilometrov stran od zagorelih obrazov, skratka nekako ikonografsko obstojiva pred ogromno tatro, ki zavira (upal bi si pridati besedico »celo«). Konrad pobira fotoaparat med kolesni-cami mrkih voznikov — prepovedan tek čez cesto, tako nevarno blizu pogrebnih ostankov. Pod koraki, spodaj, nekaj metrov v notranjosti centra: množice predorov, pasaž, zasenčenih prehodov, mladine s tobačnimi zvitki, sumljivimi loterijami, fotokopiranimi pornografijami, razmazanimi simboli zahodne psevdo grafitologije po stenah s prevladujočo rdečino, skinheadovci, eksplozivni zajebantje, drunkerji in mamilaši, informacijski kol-porterji, odstavljeni agenti in partijski emigranti, ovdovele gospodarice in kokete, punkerji in hipijaši — vsi skupaj v enem samem črnoborzijanskem-babilon-sko- arbeitskem kotlu. Midva odločno iz tunelov preverjajoč dokumente in še nekatere denarne pritikline, čez park, kjer mimogrede odkloniva čudovite kučme — stiskaško dejanje, a kaj, ko se dolarji v popotnikovi glavi nujno pretapljajo v dneve mrzličnega Življenja, da kdor ni nikoli potoval, ne more razumeti te besede, pisane z veliko začetnico. Medtem zgodba o Daretu in Magdi — nekje vmes, in nekaj trpkega v ustih sinestetično sovpada z Magdinini opisom. No, Dare z mimiko pove vse. Nale- tim nanj pred hotelom »Rossi-ja«, pod klancem, opazujoč spokojno povorko miloščine vrednih ljudi, ki jih razganja avto s tujo registracijo. Izstopijo drobne ženske postavice, krhke in svetleče kot kitajski porcelan, v nercih pod roko z deviznimi mogotci, nakar vpričo gosutjočih ve-likašev korpulentni patri uprizarjajo nekakšno črno mašo, razglašajoč vsakdanjo rusko mizerijo kot sem lahko razumel iz ritualov ali prav konkretnih gest. Prepoznal sem tisto utrujenost človeka, ki ga peha v tavanje proti toplim ognjiščem — revolucionarno nezainteresiranost modernega mužika ali just passing by zahodnjaka, ki se nadeja tople hotelske sobe, z zalogo Milke rešen trgovinske mizerije. Potem sem še videl Magdo, ki se je naslanjala in Dareta, kako caplja premražen in lakoten. Rublje pretapljam v spominke, karte in razglednice, Konrad prevzema samovarje in bolgarske konzerve, in moram reči, da se me je polotila zmeda. Mogoče atmosfera Moskve, ali pač nekaj malenkostnega, kot če na primer izgubiš amulet sredi trga Majakov-skega, če se nabero temačni akvamarinski oblaki nad baziliko in se ženica s povdarjeno gubo pod ličnico dviga s pestjo proti nebu ali karkoli pač že je — malenkost, po kateri najbolj ločiš prepoznavnost dežele od uniformiranosti sveta. Potrebno je še prihraniti ko-pejko ali dve, se peljati z metro-jem do Smolenskaje, se narediti nedolžnega pri vratih, poreči Daretu besedo ali dve, spoštovati portirja, se uslužno legitimirati, skočiti v kopalno kad, z mokrimi lasmi čakati voznika navdahnjen s prihodnostjo . . . . . . razveseljivo nagovarjati so-narodnjake v tuji deželi in povem vam, dokaj nepotrebno, nikakor bratsko solzavo, če je do-motožje izgubljeno za prvim klancem domačega loga. Ah, uboge pare! Udobno kot že dolgo ne se zapletem v pogovor z Američanom, ki mi je marsikaj verjel. No, Bobby je bil moj so-spalničar, skupaj z Jane, ki mi je za Božič celo pisarila, bila hedo-nistično naivna, v sosendji kabini, kjer se je dogajalo marsikaj. (dalje prihodnjič) Stalna razstava o l ^ l življenju Rista Savina V Žalcu potekajo obnovitvena dela v prostorih salona Rista Savina. V sklopu teh del pa pripravljajo tudi postavitev stalne razstave o življenju in delu znamenitega Zalčana Friderika Širce ali Rista Savina, kakor se je Friderik podpisoval pod svoja dela. Profesorica zgodovine, zaposlena v Celjskem pokrajinskem muzeju Rolanda Fug-ger-Germadnik sedaj z veliko "zavzetostjo pripravlja material za razstavo v Žalcu. Sama pravi, da bi na tej razstavi rada predvsem poudarila umetnikovo dvojnost, ki se kaže predvsem v razkoraku med vojaškim poklicem, ki ga je zelo vestno in dosledno opravljal ter med njegovo ljubeznijo do glasbe. Da je bil uspešen vojak priča dejstvo, da se je leta 1881 upokojil s činom generalmajorja. Nedvomno pa so zadosten dokaz za njegovo mojstrstvo ter vsestransko ljubezen do glasbe njegove tri opere ter vrsta odličnih zboro vskih skladb. Razstava bo> postavljena z originalnimi predmeti, tako da bo vsak obiskovalec v veliki meri lahko občutil utrip časa ter intimo prostora, v katerem je Risto Savin ustvarjal. Po obnovi pohištva, po pregledu korespondence in po ureditvi prostora v Savinovem salonu, bodo torej v Žalcu končno dobili neke vrste spomenik človeku, na katerega so žalčani lahko resnično ponosni. Organizatorji razstave pa obenem naprošajo starejše občane, ki se Rista Savina še spominjajo iz časov, ko je še živel, da jim zaupajo svoje spomine, saj bi bila tako razstava kar originalna. Slavnostna otvoritev razstave bo 8. februarja pred vhodom v salon Rista Savina, svečani govornik pa bo dr. Matjaž Kmecl. Naj še poudarim, da bo razstava odprta enkrat tedensko, za večje najavljene skupine pa bodo ogledi po dogovoru možni tudi druge dneve v tednu. Aleš Lednik tmmt Zgodilo se je___ LETA 1890) V Slovevenskem gospodarju so z naslovom Okrajni zastop objavavili sledečo novico iz naše doline: »Najvivišje potrjenje sta dobila g. Fr. Skubic, zdravnik v Velenjnji, kot načelnik in g. Ivan Vošnjak, usnjar v Šoštanji kotjt njegov namestnik v okrajnem zastopu Šo-štanjskem.« « LETA 1925 5 V celjsljski Novi dobi je šoštanjski Sokol vabil na svoj občni zl zbor: »SOKCOLSKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU vabi na svoj redni olobčni zbor, ki se vrši v petek 30. t.m. ob 8. uri zvečer v Solokolskem domu. — Igra »Revček Andrejček« se na splošršno zahtevo ponovi, in sicer, ker je dvorana ob drugih didnevih že oddana, v nedeljo, dne 15. februarja ob 3. uri ji popoldne.« LETA 1960 0 Da so a že pred tridesetimi leti skrbeli za varnost, v takrat še rečedkem cestnem prometu, priča tudi naslednji članek, ki g;ga je objavil mariborski Večer: »Film i »Varnost v prometu«, ki ga je v Velenju predvajalo > avto-moto društvo, je bil zelo dobro obiskan, saj je e bilo v kino dvorani nad 600 gledalcev. Vsekakor lep ususpeh.« Danes .s je kljub vzgoji, izobraževanju in preventivi, stanje na nžnaših cestah katastrofalno. Če hočemo zares »v Evropo«o«, bomo morali tudi na tem področju še marsikaj postorioriti! Tudi v v največjem slovenskem dnevniku, ljubljanskem Delu, u, je bila na ta dan objavljena novica iz Velenja: »Lutkalcarji velenjske Svobode so v letošnji sezoni pripravili žeže osem predstav. Vse so bile dobro obiskane. K delu so p pritegnili učence in prepričani so, da bodo postale lutktkovne predstave redne.« Največjč zaslug, da so bili velenjski lutkarji tako dejavni, ima z zagotovo gospa Marta Trampuš, ki jih je vrsto let nadvdvse uspešno vodila. Ko je gospa Trampuš delo z mladinimi lutkarji opustila, je ta dejavnost v sedemdesetih letihtih, kljub nekaterim poskusom velenjskih gimnazijcev, popočasi ugasnila. Škoda! LETA 197070 Na kononcu še novica iz Šaleškega rudarja, ki je izšel na današnjinji dan. Naslov novice je »V Velenju ne bo pustnega kakarnevala«: »Pustnitni karnevali so postali v Velenju že atraktivne turistične pi prireditve, ki jih nismo željno pričakovali le domačini, tt, temveč so nanje prišli tudi obiskovalci iz sosednjih večj;čjih krajev. To pomeni, da so bili pustni sprevodi v v Vel'elenju (bilo jih je že kar 11 zaporednih) dobro pripravljenimi, spektakularni in vsebinsko bogati. Zato nraviti. Ker pa vsi nimamo ograjenih sadovnjakov, smo si ipomagali na različne načine;; od ovijanja de- bel, raznih premazov do oblaganja debel z raznimi materiali. Le-te je treba seveda še pregledati, če so še namenjene svoji funkciji. Med stalno nego našega sadnega drevja sodi tudi pravilna prehrana. Tega ne delamo na pamet, ampak v zimskem času vzamemo vzorec zemlje in jo damo na kemično analizo. Vzorec tal jemljemo iz dveh različnih globin in to od 0—20 cm in od 20—40 cm globine. Vzamemo jih na čimveč mestih v sadovnjaku in to od pol kilograma do enega kilograma zemlje za en vzorec. Taka analiza se opravlja v intenzivnih sadovnjakih vsako leto, v polintenzivnih sadovnjakih pa vsaj vsako drugo leto. Vzorec odnesemo v kemični laboratorij, kjer nam bodo naredili analizo za PH, vsebnost kalija, fosforja in Sadovnjak v mirovanju mikroelementov. Le tako bomo izvedeli, ali moramo sploh kaj gnojiti, ali imamo že vsega preveč v zemlji, saj je pretirano gnojenje prav tako škodljivo kot pa seveda preslaba prehranjenost tal. Naslednje opravilo je odstranjevanje poškodovanih vej in pa rastnih vrvic, katere smo uporabljali za privezovanje poganjkov v vodoravno lego ali zaradi tega, če smo imeli preveč plodov na veji in le-ta ne bi sama vzdržala pod težo plodov in bi se zlomila. Te vrvice bi se nam zarasle v veje in bi se nam na tem mestu veje v naslednjem letu lomile. Ker je sedaj les še zmrznjen, vam še ne bi priporočal zimske rezi, saj bi s tem povzročili preveč škode na sadnem drevju, saj je sama vez zelo otežavljena. Seveda pa bomo z vezjo nadaljevali takoj, ko bo vreme to dopuščalo. V sami zimski in spomladanski rezi pa bom spregovoril kdaj kasneje. Danes le to, da ko začnemo z rezjo, režemo najprej najstarejša drevesa in na koncu najmlajša. Tista, ki smo jih vsadili jeseni pa tik preden začno odganjati, ker se bomo s tem izognili pretirani zimski pozebi. Matjaž Jenšterle MI MED SEBOJ O imaskah, strupenih jezikih in še o čem Do pu>usta manjka še dober mesec dni. Enkrat smo v tej rubrikiki o maskah — tistih, ki si jih nadenemo za maškarado o in onih drugih, ki jih nosimo vsak dan, že govorili. PiPoglejmo si jih še enkrat, tokrat z nekoliko drugega kaota. Večinaia med nami je sposobna nositi več obrazov — sicer ne e vseh naenkrat ampak po potrebi in glede na okolje, kjerer se pač kdo znajde. Le redkim zares uspe, da v vseh prililikah obdrže in uporabljajo en sam obraz. Za stnrupeno kačo vemo, da piči z zobmi, za človeka je pa zrenano, da še kako lahko hudo piči z jezikom. Kakor so b besede lahko vzrok prepirom in nesoglasjem, tako so lahlhko nevarne tudi nekatere maske. Iz svojih izkušenj vsi i vemo, kako hudi je lahko spoznanje, da naš bližnji ni v(več tako, za kakršnega smo ga doslej imeli in kot se namim je kazal. Pravimo, da je samo snel masko. Dvo ali več ečličnost je v živem nasprotju z našimi najglobljimi hotertenji po ravnotežju in harmoniji z vsem, kar je okoli nas, z;, z naravo in ljudmi. Vedno 10 znova in vsak dan sproti si ustvarjamo svoj odnos do s\ sveta. In tudi do resnice. Tu pa često naletimo na visoke o ovire, kot so hinavščina, nesramnost, okorela prepričanjaja in zaverovanja vase. Pripovovedovali so mi o dveh mladih zaljubljencih, ki sta bila a po krivici oblatena v svoji soseski. Največ gorja jima ji je povzročila na zunaj vzorna in verna družina, ki si je e dovolila kar sama vzeti v roke škarje in platno pravice, e, ne da bi se prepričala, kako je z resnico. Prišlo je celo o do klofut, natolcevanj in obrekovanj. Neverjerjetno, kako hudoben je lahko človeški jezik. In kako krivrivičen povrhu! Je sploh kakšna obramba proti temu zlu "Ju? Na prv>rvi pogled obrambe ni. Ko pa trezneje in glob-je razmislinlimo, pridemo do sklepa, da vsako vračanje hudega s b hudim, klofut s klofutami, obrekovanja z obrekovanjaijem — vodi v slepo ulico. Niti enega samega primera na la tak način ne moremo rešiti. Bralci časopisov ponavadi a radi prebirajo razne »pritožne knjige«, mnenja in odmeneve ter podobne rubrike, v katerih kar mrgoli dokazovanj nj raznih polresnic in enoumij in vračanj udarcev — - če se le da na čimbolj žaljiv način. Vidimono, kako krivični smo lahko v besedah. Samo tisti, ki z m molkom prenese žalitev lahko zagotovo reče, kaj je resniaiica, kajti spozna jo v sebi. Če odpustiš »težke« besede,le, ki si jih slišal od človeka, ki ti je blizu, potem si na dc dobri poti. Kadar pa odpustiš klofuto, potem ne moreš zg zgrešiti. Kdor pozna Knjigo vseh knjig, ve za citat, ki pratravi: »Če te kdo udari ipo levem licu, mu nastavi še desresno!« Na prvi pogled absurdna trditev. Kako težko je nanamreč sprejeti udarec, ne da bi ga vrnil! Kadar pa mi uj uspe, da se zadržim, sem lahko ponosen sam nase, da senem zmožen trezno razmisliti. Pa še nekaj je zelo važno: nenevračanje v kakršni koli obliki — se sprevrže v najmočnejiejše obrambno orožje, ki razoroži slehernega napadalca, i, kajti s tem je najgloblje prizadeto njegovo dostojanstvrtvo, ko mu damo na nenasilen način vedeti, kako nizko o in globoko se je spustil. JAKA ČUK KONFERENCA STRANKE SDP Drevi ob 18. uri se bodo sestali v dvorani Skupščine občine Velenje člani stranke demokratične prenove Velenje. Pregledali bodo opravljeno delo ter začrtali nadaljnje aktivnosti. J i-o) dvigov dvomite, vas v naslednjih dneh čaka kup presenečenj. I In to prijetnih. Vsaj dve od teh akcij vam bosta popolnoma ususpeli, zato boste neverjetno dobre volje. Dela bo veliko! KOZOROG G od 22. decembra do 20. januarja Veliko kokozorogov se bo v teh dneh odločilo za počitnice in to v tistem n pravem pomenu besede. Počitka pa nikakor ne bo dovolj, da la bi odpihnili tudi naveličanost, ki jo že nekaj časa nosite v sebebi. Posel vas bo prisilil, da boste delali vsaj z možgani, če že nene fizično, uspehi pa ne bodo povsem vam všečni. Ne krivite sefcebe, saj ob nerazumevanju okolice kaj več tudi pričakovati niniste mogli. Možne manjše poškodbe pri zimskih športih! VODNAR oŠTOP PO AMERIKI«. Vabljeni! Kupi mi kravo, da ti bom prodajal mleko Lahko bi rekli tudi drugače, v bistvu pa je popolnoma vse eno, kajti dejstvo je, da želimo ob vstopu v EVROPO, zadržati vse trike in načine, ki jih je bilp dovoljeno uporabljati v, že minulem, socijalističnem-samouprav-nem sistemu. Menim, da je bilo samoupravljanje zamišljeno in v uporabo dano zelo pošteno. Žal, so si ga uporabniki krojili tako, ali malo drugače; kot je pač bil interes družbe (beri: koristoljubnih upravljalskih krogov). Sedaj, ko je socijalizem na naših tleh zgodovina, se vodstvenim strukturam malo drugače reče, delo pa teče po stari »dobri« navadi. Verjetno ni potrebno biti zelo bister, da zaključiš, od kod in od kedaj črpajo znanje in izkušnje »novi« strokovni kadri. Verjetno se še vsi dobro spominjamo, kako smo gradili: vodovode, telefonske napeljave, toplovodni sistem, in da ne naštevam še ostalih dobrin civilizacije. Na koncu vsake akcije smo ob rezanju trakov, z žuljavo roko zvrnili kozarec rujnega. Pa, da ne bo pomote, tudi tega smo si kupili sami. Ko je otvoritev mimo, nova pridobitev služi namenu in vsi smo zadovoljni. Rane odrekanja in garanja so zaceljene, pa pozvoni poštar, s predlogom za prenos zgrajenih objektov v last upravljalca. Po kratkem premisleku, je zaključek enostaven: Dam, pa naj upravljalec popravlja, če bo potrebno. Podarim-dobim pa večje zneske na računih, saj mora upravljalec te podarjene objekte amortizirati, ker so njegovo osnovno sredstvo. No, pa pustimo to, saj je že minilo, starega sistema pa tako ni več. Sedaj smo del EVROPE in vse delamo po »evropsko«. Po starem sistemu smo zgradili sodoben TV kabelski sistem, s katerim mora nekdo upravljati. Če je že od investitorja preko izvajalcev del do porabnikov vse iz starih časov, si moramo izmisliti sodoben način upravljanja, pa rečemo: ustanovili bomo delniško družbo! Nova delniška družba se oblikuje brez, danes vsem znanih, problemov, saj ima že vse rešeno. Kapital so dali uporabniki — investitorji, po novem delničarji, pa če si to želijo ali ne. Vzdrževalec je znan, saj je bil izvajalec del, za dobro plačilo, in sedaj zna svojo stvaritev kvalitetno vzdrževati, popravljati (saj dobro ve, kje je delal napake), in po svojih potrebah zaračunati opravljeno, ali kakšno drugo delo. Samo še, primerne, času odgovarjajoče poslovne prostore, in zadostno število sposobnih prijateljev, ter znancev bomo zaposlili, pa bomo imeli novega monopolista. Tu pa se že lahko začne zgodba o kravi, iz naslova tega razmišljanja. Kupili smo si kravo, jo dali rejcu, ta pa nam je dal delnice in potrdila, da je žival naša. Od rejca bomo kupovali mleko, po ceni, ki jo izračuna na osnovi potreb in zahtev krave. Seveda je nujno nekaj denarja dajati na kupček, za novo kravo, ko bo naša poginila. Kot delničarji, bomo denar (od prodanega mleka), ki ga krava ne bo porabila (dividen-de), kot je red pri delniških družbah, razdelili. Ker je rejec strokovnjak, je ocenil stroške točno, torej deliti ni kaj. Rejec bo kot dober gospodar z viškom mleka redil prašiče, za katere pa dobro vemo, da kolikor ne popijejo pač plijejo. Žal politega mleka ni mogoče razdeliti, pa še škoda ali izguba se je naredila, zato je neizogibno povišati ceno mleka. V času, ko nam vse pač ne gre kot po maslu, bi se morali zbuditi in nehali ustvarjati nove monopoliste, delo pa usmerili k zdravemu trgu. Zakaj se ne potrudimo, z javnimi razpisi poiskati najugodnejše ponudnike (vzdrževalce, upravljalce), delničarje s svežim kapitalom, ki bodo pripravljeni tržno pristopiti k poslu in ne z zakonskim ovinkarjenjem. Prišel je čas, ko rabimo dobre gospodarje in ne gospode politologe, ki so nas pripeljali do nivoja, ko nam dihalne slamice zalivajo valovi. Monopolistov imamo v naši deželi preveč! Poizkusimo, katerega od njih odpraviti, ne pa ustvarjati nove. Ob volitvah so nam stranke obljubljale, da bodo zastopale interese ljudstva. Monopoli so v vsakem sistemu za Ijudi-potroš-nike slabi, zato menim, da morajo stranke tudi v tem pogledu nekaj storiti. Eno je obljubljati. drugo pa dati, ali izpolnjevati obljube. Sedaj je čas, ko morajo v strankah pretehtati, kaj je bolje; držati obljubo in se žrtvovati, ali pa iskreno priznati, da zastopajo samo lastne interese. Star pregovor pravi, da ima laž kratke noge! Za strankarske obljube pa so te noge kratke samo od enih do drugih volitev. Upam, da članom posameznih strank ne bo treba zardevati ob pogledu volilcem v oči. Danilo Torej Socialdemokratska unija Slovenije Elektro-monopol Ko se šampanjec še ni izpral iz kozarcev, iz katerih so pili naši poslanci ob priznanju naše države, so le-ti že vedeli kakšno poslastico so nam — državljanom s tankimi denarnicami — pripravili kot desert ob njihovem (zelo pogostem) nazdravljanju. Lahko njim, ki se niti na daleč ne morejo primerjati z našimi dohodki in si ne znajo predstavljati, kako bomo SLOVENCI živeli ob takih podražitvah. Namesto, da bi od ELEKTRO zahtevali popolno analizo dohodkov, ki jih ta monopolna ustanova potrebuje, da bi se vedelo, kam je šel denar, za kaj je bil porabljen itd. in da bi to v javnem časopisju tudi predstavili nam ponižnim plačnikom njihovih položnic, pa kar tja v en dan barantajo iz vrtoglavih zahtev ELEKTRA do znižanja tri četrtine, kar pomeni, da so na ELEKTRU že predvideli tako kombinacijo. Pred sabo imam obračun elektrike, ki je bil izstavljen dne (ne piše) za obdobje 9. 5. 1990 do 6. 5. 1991. Po tem obračunu bomo plačevali akontacije do maja 1992. Takrat naj bi zopet izstavili obračun za obdobje od maja 1991 do maja 1992. Ob eri kompjuterjev, ki delujejo na vseh področjih nam ELEKTRO ni sposoben obračunavati kilovatnih ur vsaj trome-sečno, kar delajo na primer za vodo, kjer dobimo tri položnice in nato obračun. Ampak te položnice so mesečna poraba ne pa kot od ELEKTRO za dva meseca. Mislim, da nima nihče dovoljenja, da danes v teh časih, ko se komaj prebijamo skozi življenje, plačujemo lenobo nekega podjetja, ki se mu ne da uvesti mesečnih položnic kot akontacij za porabljeno energijo. Čudi me tudi, da ob teh položnicah lahko za tako visoke zneske pride zraven obrazložitev kot račun v VELIKOSTI DVEH CENTIMETROV. Iz tega moraš potem še sam dobiti pomnoženo z dva (ker je obračun akontacije samo za en mesec) razumljiv znesek, napisan na položnici. Niti navaden obrtnik ne sme izdati takega obračuna, samo naš monopolist si lahko to privošči. Silimo v Evropo, toda v vsaki zahodni državi bi vrgli tak sistem v koš in se o njem na široko razpisali, da lahko danes v letu 1992 plačujemo kilovate po porabi iz leta 1990. Na telefonsko vprašanje mi je odgovoril gospod iz ELEKTRO CELJE, da so dvomesečni akontacijski zneski izdani z dovoljenjem Izvršnega sveta republike. Ko sem ga vprašala, katerega Izvršnega sveta starega ali sedanjega, mi je odgovoril, da obeh. Torej so zaščiteni kot medvedje, a Po takem sistemu, ki ga vodi ELEKTRO sedaj, bi naj prišli popisat števce samo dvakrat v letu, za zimsko in letno porabo. Toda števce popisujejo kar naprej ob vsaki podražitvi. Če to zmorejo, potem lahko izdelajo tudi obračune za krajši čas, na primer za tri mesece — od tega tri enomesečne položnice. Tako lahko sami kontroliramo na kratek rok vsaj KW, če že cen ne dohajamo. Po starem obračunu pred menoj niti en mesec ni enaka cena. Se pravi, da je letna in zimska tarifa lari-fari in naj se že enkrat uskladi, ker še nismo nikoli plačali manj od prejšnjega meseca. Ker sem doma iz bližine Šoštanja, neposredne bližine Velikega vrha, kjer že dve leti prevladuje v našem okolju najvišja koncentracija SO; in kaže v predelih, ki niso obremenjeni z izpušnimi plini avtomobilov, 10 do 19 kratno povečanje SO: iz termoelektrarne Šoštanj in ta zrak vdihujemo, s predrago elektriko si pa še plačujemo nastanke raznih bolezni, kijih v naši dolini ni malo, se ti pa zdi, da je vse skupaj ena sama norost. Namesto, da bi ogroženim krajem, ki ži- vljenjsko in gospodarsko na periferiji Velenja plačujejo zaradi plinov uničujoči davek, bi morali elektriko malo poceniti, pa je bolje, da jo kar plačaš če hočeš, da je ne odklopijo. O, to pa znajo prav dobro za gospodinjstva, le za tiste tovarne, kjer pravijo da nimajo denarja, to ne velja. Zato pa imamo večjo ceno elektrike v gospodinjstvu, da pokrivamo zgubaše. Ali bo šlo še vedno tako naprej??? PA NA ZDRAVJE VLADA! M. OH. Evropa sem, Evropa tja »Dojst 'mam tega!« S to Evropo nas domači politični frajerji »filajo« že skoraj pet let. Kaj imamo od tega? Sam nisem občutil nič kaj drugega kot padanje standarda. Take Evrope ne rabim. Čeprav nisem bil dlje v tujini kot do Dubrovnika, pa še tja me je poslala bivša jugo-armija, vem, da je Evropa Tujina. Kakorkoli je samostojna, kakorkoli ekonomsko razvita, zame relativno socialno pravična, ostaja Tujina. Bistvo vsega je: Vse temelji na Kapitalu in Delu. Zagotovo vem, da je ta naša Evropa toliko naša kot ji bomo dovolili, da v nas vidi poceni vir delovne sile, surovin, odlagališče umazane in energetsko zahtevne industrije ter hiter proces ustvarjanja dobička. Za koliko se bomo prodajali na obroke, je odvisno od dneva samostojnosti dalje. Naš predsednik pravi, da bomo odslej o vsem odločali povsem samostojno. Ja, ima prav. Tako kot je imel prej prav v imenu Jugoslavije Drnovšek ... v imenu Avstroogrske Marija in Franz . . . Država je tista. Politika v imenu države. Politiko pa predstavljajo ljudje z imeni in priimki. Ni si treba zatiskati oči, da o tem ne bo odločal prav nič navaden državljan. V teh časih nam ostaja le odločanje ali bomo kupili črn kruh za en dan, ki bo trajal 48 ur ali pa ga ne bomo kupili. Zato, nehajte s to evropo. Dajte ljudem delo in zanj primerno plačilo. Kruh si bomo kupili sami ! Jože ČAS, Stantetova 6, Velenje Vlada je kriva Že dalj časa poslušam po radijskih valovih in berem v časopisih polemike o naši »novi« slovenski vladi. Česa vsega-ni zakrivila, oziroma, dobila sem občutek, da je kriva tudi za mleko, ki kipi na štedilniku. Najbrž je vlada kriva tudi zato, da dobivam nadomestilo (op. sem invalid II. kateg.) za štiri ure še vedno v znesku 1.441 SLT in da moja boleznina 23. v mesecu sploh še ni nakazana. In da sem brez vonja in okusa. Nos pa mi je postal, kot čudež, izvir, ki nikoli ne presahne. Čeprav narava moje bolezni izhaja iz delovnega okolja, mi kot delovna bolezen ni priznana, da o ostalem trpljenju v zvezi z boleznijo niti ne govorim. In prav ta vlada poudarja osebno odgovornost in strokovnost predvsem pa poštenost na delovnem mestu. Težki časi so. Toda pot, po kateri je stopal slovenski človek je bila vselej trnova. O, kako trnova je bila! Le da ob njej niso dehteli cvetovi samostojnosti, demokracije, kot danes. Kaj pomeni besedica demokracija preberite v kakšnem leksikonu, da se boste o njej poučili. Vsekakor pa njen pomen ni v tem, da lahko vrtiš svoj umazan jezik na vse strani in žališ okoli sebe vse tiste, ki ne tulijo v tvoj rog. Če bi moji drugače misleči starši vlado, ki je zasedla prestol I. 1945 tako na ves glas kritizirali, bi na Golem otoku opravljali Sizifovo delo. Ali pa bi naše kosti že davno trohnele v Kočevskem rogu na Teharju in še kje. Vsem krivičnim kritikom našega časa bi povedala: »Ce bi radi svet spremenili, ga pričnite pri sebi.« Srčno upam, da bodo v jamo namenjeno gospodu Peterle-tu popadali vsi tisti, ki so jo s škodoželjnostjo ter zahrbtnostjo kopali. In da bo trnje zbadalo v noge tiste, ki ga sodijo. Nihče ni popoln. Vlada je hvaležna za kritiko, kajti dobra kritika zida ne podira. Ampak obsojanje, obrekovanje je skoraj vedno izraz omejenosti ali ozkosr-čnosti. Želim in vem, da v svojih željah nisem osamljena, da nam vladajo pravični, kulturni in pošteni ljudje. Kar pa gospod Peterle vsekakor je. Vitezu slovenstva misel modrega dalajlame: »Nihče ni tvoj sovražnik, vsi ljudje so le tvoji učitelji.« . Adela Fece B. Korun in politika V Našem času z dne 16. jan. 92 sem na strani št. 5 prečital kratek članek z naslovom B. Korun in politika, ki ga je napisal Lojze Podgoršek. V njem se poslužuje izrazov skrajnega omalovaževanja in žaljivk, ko govori o »nekem B. Korunu«, ki naj bi bil še »mlad fante« z ubožnim poznavanjem materije, v katero se spušča, pri tem pa niti ne predo-čuje same osnove za svoje kriti-kasterstvo in kje ter kdaj naj bi bila Korunova izvajanja v zvezi s »tistim D. Ruplom« sploh objavljena, da bi lahko bralci tudi sami presodili, ali je ta uničevalna kritika »nekega« Lojzeta Podgorška vsaj delno upravičena in utemeljena ali ne. Ker tega ni storil, pač pa le prazno v zrak izstreljuje svoje strupene puščice, gre očitno zgolj za namero, zlobno in z ničemer podprto kopičenje žaljivk, zrelih za kazenski pregon, da se je le čuditi, kako je mogel biti ta članek sploh objavljen. Člankar je tudi skrajno nedosleden, ko na eni strani izraža lažno zaskrbljenost, »da se pljuva-ške razsežnosti dialogov in pisanj loteva čedalje več zaletav-cev, hkrati pa se z uporabljenimi izrazi in šepavo stilistiko sam krepko pridružuje vrsti tistih, katerih se javnost kot povsem negativnih elementov odločno otresa. Naj še omenim, da je člankar vrhu vsega še zelo domišljav, ko se ponuja akademsko izobraženemu B. Korunu, čigar tretja knjiga Stopinje boga Atona je pravkar v prodaji, za inštruktorja. Takega inštruktorja, namreč »nekega« Lojzeta Podgorška, pa B. Korun zanesljivo ne pogreša. Tudi regrat naj sam nabira in brska po travi, morda bo pri taki priliki odkril kje napihnjeno žabo, ki bo kljub temu seveda ostala le žaba, ne da bi se zavedala. Franc Praprotnik, Vinska gora Najprej gospodarski in socialni problemi Smo kot otrok, ki je pravkar privekal na svet. Njegova in naša prva zahteva bo prehrana, rast, dozorevanje. In komaj se je rodila neodvisna, samostojna država Slovenija, priznali so jo mnogi, se v njeno mlado telo že zarezujejo rane. Vladini ministri se prepirajo! Včasih postaja prepir oster, osebnosti grozijo s padcem posameznih in s padcem vlade. Mi, uboge slovenske duše, pa čakamo, kaj se bo zgodilo. Ne samo čakamo, tudi razmišljamo o razsežnostih nepotrebnih prepirov, ki so samo boj za oblast. Kako smo že siti vsega. Včeraj sem na poti domov pol ure poslušal, kakšna naj bi bila nova državna telesa, kako naj bi funkcioniral državni svet... Vsi vemo, da se v trenutkih po priznanju ne moremo iti volilnih igric. Te zahtevajo veliko več časa, da bodo poštene, in da bomo Slovenci objektivno vedeli, komu naj oddamo svoj glas. Sneženi možje V soboto popoldne so pri velenjski pošti s pridnimi otroškimi rokami oživeli sneženi možje. Kar tri je ustvaril vneti Matic, ki ga je pošteno zanohtalo v roke. In prav Matičevi snežaki so bili prvi razdejani. To »razbojništvo« nam ni vzelo poguma za ustvarjanje, saj smo kaj takega pričakovali; pomislili smo le, da bi bilo dobro, če bi turistični delavci objavili razpis za največjega in najoriginalnejšega snežaka v mestu ... iz malega raste veliko .. . Pa poglejmo, če so snežaki res tako maiovredna reč: — Jih sploh lahko naredimo, ne da bi nam nebo prej podarilo blagodejno snežno odejo, po kateri otroška srca v zimskih dneh tako hrepenijo? — Snežakom vedno botrujejo pridne roke, veselje in ustvarjalnost. To veselje se potem v obilni smeri vrača tistim, ki še niso slepi in nimajo zamrznjenega srca. — Nekdaj so originalni sneženi možje v zimskih dneh dopolnje vali podobo naše lepe dežele in jih je stopilo preljubo Sonce. Slednjič lahko doženemo, da so krhki snežaki občutljiv barometer za prikriti vandalizem današnjega dne. S. V. Strankarskih razprtij imamo polne glave in ušesa. Vodilni člani slovenske vlade so vsi opravili neprecenljivo delo do priznanja državnosti! Sedaj, ko nam že vsem teče voda v grlo, želimo, daje čisto prva poteza na slovenski šahovnici gospodarstvo. Povezave z bivšimi republikami, Evropo in svetom. Vsi živimo od gospodarstva in vsak Slovenec si po mojem prepričanju želi živeti kmalu bolje. Toda med ne teče sam v usta!! Sami, vsi, bomo morali biti pridni kot čebele! V mesecih do novih volitev pustimo prvo besedo gospodarstvu, in ne volitvam in volilnemu golažu. Vlada, kakršna koli bo že, bi morala biti predvsem nadstran-karska, in skrbeti, da bomo čimprej splavali. Delati bo treba in skrbeti predvsem, da nas ne bodo odnesli socialni nemiri. Verjemite, tudi zdrahe na najvišji ravni nas motijo. Nočemo, da bi pomislili na pregovor: Kjer se prepirata dva . .. Ali je naša vlada strokovno dobro zasedena? Ali ima vse pogoje, da dobro in varno pripelje barko v pristan do novih volitev? Gotovo jih ima! Nočemo izgubljati časa prav sedaj, ko se začenja naše gospodarstvo aktivno povezovati z vsem svetom! Tudi od politike in politikov zahtevajmo politično kuituro! Ta nikoli, drugje v sodobnem svetu, ne prenaša nizkih udarcev, osebnostnih podtikanj. Dobro je le, da vse ostaja v človekovem spominu! Ne samo danes, tudi v naslednjih volitvah. Radi bi, da bi nas napredna Evropa in svet ohranila v prihodnje take, kot si nas je zapisala v dolgih mesecih do priznanja. Strpnost, odkrit dialog in poštenost ter strokovna neoporečnost v delu, naj bodo vodilo nas vseh — in tudi slovenske vlade! Viš Dopisujte v Nas cas Občina Velenje V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 30. januarja dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Vrabič. nočni dr. Pirtovšek in dr. Vi-dovič. Petek, 31. januarja dopoldan dr. Kenko. popoldan dr. I ri-škovec, nočni dr. Mijin in dr. Slavič. Soboto. I. februarja in nedeljo, 2. februarja dr. Vrabič in dr. Pirtovšek. Ponedeljek, 3. februarja dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Renko, nočni dr. Rus in dr. Lazar. Zobozdravstvo: V nedeljo, 2. februarja dr. Aleksander Uršič. od S. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13- uro. Na Veterinarski postaji > Šoštanju: Od 31. januarja do 7. februarja — Ivo Zagožen, dipl. veterinar. Jerihova 38. tel.: 858-704. Občina Mozirje: Na Veterinarski postaji: Do 2. februarja Drago Zagožen. dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 3. februarja do 9. februarja Marjan Lešnik, dipl. veterinar. Mo/irje. tel.: 831-219. 30* Januar uimnsrA rvi 9.00 Zimski počitniški program; Palčki nimajo pojma, 1 del: Zlati dež, 4. del danske serije. 11.00 Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film o zgodovini stripa. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednik. 14.20 Športna sreda, ponovitev. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Superbabica, angleška nanizanka, 3/13. 17.10 Živ žav. 18.05 Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.50 Razrednik, ameriška nanizanka, 10/22. 20.40 Gore in ljudje. 21.40 Tednik. 22.40 Dnevnik 3. 23.02 Šport. 23.05 Poslovna borza. 23.20 Sova: Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 2/6; Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka, i\ stmmmmš 15.40 Sova, ponovitev: Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 1/6; Glasba skozi čas, koprodukcija, 15/16. 17.40 Euroritem, 32 oddaja. 18.00 Regionalni program — Koper. 19.00 Video lestvica. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Gospodarska oddaja. 20..35 Umetniški večer. 8.35 TV koledar. <9.00 Tuja dokumentarna serija. 9.50 Risanke. 10.00 Poročila. 10.05 TV šolla, predmetni pouk. 11.35 Tajni agent: Praščič, humoristi-čna serija, ponovittev (1/14). 14.00 Poročila. 14.10 Spreogledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 166.30 Znanost in mi. 17.00 Poseben prcogram. 17.15 Poročila v angleškem j^eziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Porročila. 18.10 Glasba. 18.30 Santa Banrbara, serijski film (10/50). 19.15 Glilasba. 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni program. 20.55 Spektiter. 21.45 Dnevnik 2. 22.20 Fluid. 22.500 Poročila v angleškem jeziku. 22.555 Poročila v nemškem jeziku. 23.000 TV poudarki. 10.15 TV v šoli: i: Nenavaden poklic. 10.30 Maškerada, la, avstrijski čb film, 1934 (Paula Wes'essely, Adolf Wohl-bruck). 12.05 Tisocsoč mojstrovin. 12.15 Klub seniorjev. 13.03.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 J5 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija, a. 14.45 Otročički v goščavi. 14.55 DeOe/fini. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čutudovito potovanje v notranjost človeškžkega telesa, risanka. 15.30 Odkod prihajhaja čaj? 15.55 Otroški filmi in igrice. 1i. 16.05 Otroci z zabavišča. 16.30 Uspepešnice. 16.55 Tele-stick. 17.00 Mini čačas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.C8.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdaj in ni nikoli, zabavna oddaja. 19.22 Znanje. 3. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 15 Lowinger. 21.20 Pogledi od strani. 2121.30 Pot na vislice, ameriški western vn v dveh delih, 1. del, 1979 (David Carrarradine, Richard Wid-mark, Karen Blackjck). 23.00 Čas v Arhimedovem, francosloski film, 1985 (Remi Martin, Laure Duttuthilleul). 0.45 Čas v sliki. 8.30 Vremenska p panorama do 13.00. 17.10 Leksikon unumetnikov. 17.15 Sestanek z živalmi iri in ljudmi (Otto Koe-nig). 18.00 Policijskijska inšpekcija, serija. 18.30 Simpsonovi.ovi, serijska risanka. 18.55 Studio lota. ta. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sv sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 RefReportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer, oddaddaja za prijatelje filmov. 21.30 Kulturrurne novice iz vsega sveta. 22.00 Čas vs v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30.30 Klub 2, nato Poročila (teletekstl. 9.00 Zimski počitniški program; Palčki nimajo pojma, 2. del; Zlati dež, 5. del danske serije; Zlati dež, 6. del danske serije. 11.00 Pirat, ameriški film. 12.40 Euroritem, ponovitev 32. oddaje. 13.30 dnevnik 1. 13.50 Gospodarska oddaja, ponovitev. 14.20 Umetniški večer, ponovitev. Povečava In igrani film. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Tok, tok, kontaktna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Forum. 19.15 Novosti založb. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (3/6). 21.00 Oči kritike. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 27. epizoda ameriške nanizanke; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 3/6; Udarec usode, kanadski film. 16.00 Sova ponovitev; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 2/6; Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevnaka, 4/4. 17.40 Euroritem, ponovitev 32. oddaje. 18.00 Regionalni program, Maribor. 19.00 Klasika. 19.30 Dnevnik ZDF 20.05 Alternativni program: Studio City. 21.35 19. mednarodno tekmovanje mladih plesalcev za nagrado Lausanne '91. 10.05 TV šola, predmetni pouk za učence 5. in 8. razreda. 11.05 Izpit iz neznanega gradiva, serija za otroke 2. epizoda. 11.35 Tajni agent Praščič, hu-moristična serija, ponovitev (2/14). 13.00 Tisk.12.05 Ne za peni več, ne za peni manj, serijski film, ponovitev (1/14). 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.30 Preteklosti in sedanjost, dokumentarna serija. 17.00 Posebni program. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.10 Glasba. 18.30 Santa Barbara, serijski film (11/50. 19.15 Glasba. 19.25 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Glasbena scena.22.25 Dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleškem jeziku. 22.55 Poročila v nemškem jeziku. 23.00 TV poudarki. TB0J1& -0 10.15 TV v šoli: Izobrazba na delovnem mestu. 10.30 Biti ali ne biti, ameriški čb film, 1942 (Jack Bennx, Carole Lombard). 12.10 Popaj, risanka. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam, des: jabolko pod zemljo. 15.55 Strelovod. 16.05 Otroci z zabavišča, serija. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestick. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zadeva za dva, kriminalka. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Pot na vislice, 2. del ameriškega westerna, 1979 (David Carra-dine, Richard VVidmark, Karen Black). 23.05 Večerni šport. 23.25 Lisjak na avtomobilski cesti, italijanski film, 1982 SAT I 9.05 Kdo je oče?,;e?, ponovitev veseloigre. 10.40 Bookerker. 11.35 Kolo sreče. 12.15 Tip dneva. 12.12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 PodPod kalifornijskim soncem, Očarljiva JeaiJeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na ha Eden, serija. 17.00 Poročila. 17.05 PojcPojdi na vse, nagradna igra. 18.15 Bingo. )o 18 45 Dober večer, Nemčija. 19.20 KolKolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Pravi čucčudeži (Sabrina Fox in Dietmar Schonhernerr). 21.15 Hunter, serija. 22 15 Spiegel jel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Mož z mačjačjo kletko, kriminalka, 1969 (Carol VVhitejite, Paul Burke). 0.50 Akutno! 6.00 Jutranji magaagazin. 8.35 Angel se vrača. 9.45 Bogat iat in lep. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, ta tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hamammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santanta Barbara. 14.20 Springfieldova zgozgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 15 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 BO Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 21, J, Jump Street. 20.15 Zvezde in oboževaevalci, predstavlja Ma-rijke Amado. 21.111.15 Velika svoboda. 22.15 Na pomoč, m, moja žena gre spet v šolo, seksi komeoiedija, 1981 (Carmen Russo). 23.40 Ben(enny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Služba v 1 v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.35 C5 Cona somraka. 2.00 Kobra, akcijski, 19 1971 (Senta Berger). 3.20 Hčerka Mateate Hari, pustolovski, 1954. SATELITSKA TV SCECT4 II. februar 9.00 Izbor. 9.00 Radovedni Taček: Ptica. 9.15 Zlati prah: Komu se lepše sanja. 9.20 Klub Klobuk. 11.15 Gore in ljudje, ponovitev. 12.15 Tednik, ponovitev. 13.10 Zgodbe iz školjke, ponovitev. 14.25 Napovednik. 14.30 Tok, tok, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Klofuta, francoski film. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Utrip. 19.15 Žrebanje 3x3.19.30 Dnevnik 2.19.57 Šport. 20.05 Ona + on. 21.10 Delo na črno, ameriška nanizanka (1/10). 22.00 Dnevnik 3. 22.21 Šport. 22.30 Napovednik. 22.35 Sova: Murphy Brown, 9. epizoda ameriške nanizanke: Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka 4/6; Morilska elita, angleški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 8. epizoda amerišiiega varie-tejskega programa. 16.15 Sova, ponovitev; Pri Huxtablo-vih, 27. epizoda ameriške nanizanke; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 3/6. 17.30 Da ne bi bolelo. 17.50 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Garfield in prijatelji. 18.30 Domači ansambli: ansambel Jožeta Burnika. 19.00 Jazz in blues. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.05 Gremlini, ameriški film. 21.50 Alternativni program; KNJIGA - AKCENT. NEDELJA Ml februar PCNEDEUEK 3- februar TCEEK Bi februar 8.25 Pregled programa. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Znamenji: vodnar in riba. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Ne peni več, ne peni manj, serijski film, ponovitev (2/4). 13.00 Tisk. 14.00 Poročila, Spregledali ste, poglejte. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Leteči medvedi. risanka (13/24). 17.00 Poročila v. angleškem jeziku. 18.00 Poročila. 18.10 Dnevnik očenašeka, dramska serija, ponovitev. 19.15 Na začetku: Beseda. 19.25 Nocoj .. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Vi in vaš video. 20.35 Hrvaška Atene — Dubrovnik, dokumentarna serija (6/10). 21.05 Ekran brez okvira. 22.15 Dnevnik 2. 22.40 Kronika Festivala hrvaškega filma v Zagrebu. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angleškem jeziku. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. 23.55 Poročila. k tJ 11.00 Gizdalin, TV film. 12.25 Popaj, risanka. 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Amifitron, nemška čb komedija, 1935 (Willy Fritsch, Kathe Gold; Fita Benkhoff). 15.15 Burleska, čb. 15.30 Otroški spored. 15.30 Modre misli kralja Salomona, zadnja zgodba. 15.35 Bremenski mestni godci, serijska risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.50 Šport. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.20 Pogovor. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kdor reče A, igra in zabava (Peter Rapp). 22.05 Zlata dekleta, zabavna serija. 22.30 Smrt pozimi, ameriška grozljivka, 1978 (Mary Steenburgen, VVilliam Russ). 0.05 Čas v sliki. 0.10 Maršal Wyatt Earp, ameriški vvestern, 1981 (Morie Osmond, Bruce Boxkleitner). 17.55 Prazniki različnih verstev: Mohamedov nebohod. 18.00 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kulenkampff: Blodnje Krištofa Kolumba, 2. in zadnji del dokumentacije. 21.00 Znanje. 21.10 Glave, uganka znanosti. 21.15 šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Čisto gola banana, risanka. 22.40 Hollywoodski Babilon, dokumentarec. 21.40' Križišče, risanka. 23.50 Edna Magastar v Hollywoodu. 0.40 Jaz, VValesa, poljski kratki film. 0.45 Leteči cirkus Montyja Pythona. SAT 1 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Pravi čudeži. 10.55 Hunter. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.00 Tenis, Davisov pokal: Brazilija—Nemčija, prenos. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Naslednje jutro, kriminalka, 1986 (Jane Fonda, Jeff Bridges). 22.05 Satira, nova oddaja. 22.35 Beli pes z Be-verly Hillsa, kriminalka, 1982 (Kristx McNichol. Buri Ives). 0.00 Poročila. 8.40 Živ žav. 9.25 Superbabica, angleška nanizanka, 3/13. 9.50 Pevsko srečanje, 1. oddaja. 10.25 Komu gori pod nogami, ponovitev. 11.25 Obzorja duha. 12.00 Garfield in prijatelji. 12.30 Domači ansambli: ansambel Jožeta Burnika. 13.40 Plava laguna, ameriški film. 15.25 Napovednik. 15.30 J. Jaquine-M. Lang: Eduard in njegove hčere, francoska nadaljevanka (3/6). 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1.16.40 Mrs. Dela-field wants to Marry, ameriški film. 18.25 Risanka. 18.35 TV mernik. 18.50 Napovednik. 19.00 Zrcalo tedna. 19.15 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 3. 19.57 Šport. 20.05 Zdravo. 21.10 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija (4/6). 22.00 Dnevnik 3. 22.22 Šport. 22.25 Napovednik. 22.30 Sova: Ko se vname stari panj, angleška hu-moristična nanizanka, 3/13; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 5/6. 9.25 Grindelvvald, svetovni pokal v slalomu (Ž). 17.05 Sova, ponovitev; Murphy Brown, 9. epizoda ameriške nanizanke; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 4/6. 18.25 Posnetek odbojke. 18.55 Hello, Albertville! 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.05 Poljudnoznanstvena oddaja. 20.55 A. Hieng: Nori malar, Tv drama. 22.05 Retrospektiva slovenske opere Viktor Parma: Zlatorog. 23.35 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Velika svetovna gledališča, tuja dokumentarna serija, ponovitev. 9.55 Glasbena številka. 11.00 Aldo Ciccoli igra Beethovvna. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetiska oddaja. 13.00 Tisk. 14.00 Mixer M. 14.30 Show Rudija Carrella. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Leteči medvedi, risana serija (14/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbe-nodokumentarna serija (6/13). 18.00 Poročila. 18.10 Hrvaška vojna lirika. 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo. 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 2. 22.40 Kronika Festivala hrvaškega filma v Zagrebu. ti 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lucky Luke, francoski risani film, 1978. 10.25 Panopti-kum. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Policijska inšpekcija, serija. 13.35 Hrošč WV na rallyju Monte Car-lo, ameriška filmska komedija, 1976 (Dean Jones, Julie Sommars). 15.15 Risanke. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.35 Octopus, pustolovski kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Deklica iz mesta, serija. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.15 Žrebanje lota, nato Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Regina na stopnicah, serija. 21.10 Graški arzenal orožja gostuje v ZDA. 21.35 Vizije. 22.00 Leina poroka, TV film (Marianne Nentvvich). 24.40 Menuel de Falla: Noči v španskih vrtovih, montrealski simfonični orkester.. 8.30 Vremenska panorama. 10.55 Leksikon umetnikov. 11.00 Toni Sailer: Zimske olimpijske igre, 4. del: 1984 — 1988. 15.05 Zabava na snegu, sodelujejo ekipe iz Italije, Nemčije, Avstrije in Španije. 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Alpe—Donava—Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dvoriščno okno, ameriška kriminalna grozljivka, 1954 (James Stewart, Grace Kelly). 22.05 Čas v sliki. 22.10 Čas na ražnju. 22.15 Večerni šport. 22.45 Računalniški inteh/ju. 23.15 Viva Elvid, reportaža o kulturi El-visa Presleya v ZDA. 0.20 Eric Clap-ton. 1.05 Zgodovina ročka. 8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Lodyn-skis Flohmarkt Companv. 9.55 Leksikon umetnikov. 10.00 Šport. 14.Tuja domovina, spored v več jezikih. 14.30 Buebefosnacht. 15.00 Športno popoldne. 16.30 Hans Haas: Moje dogodivščine in raziskave v morju, 13. in zadnji del serije: Človek in morje. 17.15 Klub seniorjev. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Državljani se borijo za svoje pravice. 20.15 Colombo in giljotina, ameriški kriminalni film, 1989 (Peter Falk). 21.50 Čas v sliki. 22.00 Skrivnost Twin Pe-aks, kriminalna serija. 23.30 Dekle, ki ni mogla reči ne, italijanska filmska komedija, 1969 (Virna Lisi). SATELITSKA TV SATELITSKA TV 9.00 Zimski počitniški program. Muro in ljubezen, 1/3; Zlati dež, 1. del danske serije. 11.00 Moj otrok že ne, ameriški film. 12.40 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (1/6). 16.15 Napovednik. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1.16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. 16.50 Radovedni Taček: Cesta. 17.05 M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 5. zadnji del. 17.40 Obzorja duha, ponovitev. 18.15 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 18.55 Dobro je vedeti. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 8/9. 20.40 Made in Slovenija. 21.25 Žarko Petan: Maščevanje je grenko, TV zgodba. 22.15 Dnevnik 3. 22.37 Šport. 22.40 Napovednik. 22.45 Sova: Trenerka moške ekipe, 6. zadnji del angleške nadaljevanke; Zvezdne steze, 5. epizoda ameriške nanizanke. 15.55 Oči kritike, ponovitev. 16.50 Sova, ponovitev: Ko se vname stari panj, angleška humoristična nanizanka, 3/13; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 5/6. 18.10 Euroritem, 33. oddaja. 18.30 Športni dogodek, ponovitev. 19.00 Videošpon. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Koper. 20.05 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija, 2/6. 21.05 Druga zgodba: Ferus Mustafov, 3. oddaja. 21.30 Mostovi. 22.00 Sedma steza. 22.20 Ciklus filmov A. Hitchocka: Kliči M za umor, ameriški film. 0.10 Yutel. 8.25 Pregled programa. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Velika svetovna gledališča, tuja dokumentarna serija, ponovitev (2/13). 9.55 Glasbena številka. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, razredni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke. 11.20 Grimmove pravljice: Hrabri krojač. 11.35 Taxi, humoristična serija (13/13). 12.00 Poročila. 12.05 Ne peni več ne peni manj, serijski film, ponovitev (3/4). 13.00 Tuji dopisniki na Hrvaškem. Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.30 Kristjani. 17.20 Poročila v angleškem jeziku. 17.25 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarni program. 19.00 Santa Barbara, serijski film (12/50). SATELITSKA TV -5"1 SAT . Ti PLUS 6.00 Jutranji magazin. 8.55 Angel se vrača, Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, tak, toe 12.00 Družinski dvoboj. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Mid-nights Run, Pet dni do polnoči, akcijski, 1987 (Robert DeNiro, Charles Grodin). 22.25 Hamburger Hill, vojni, 1987 (Anthony Barrie) 0.15 Pension svobodne ljubezni, erotični, 1974. 1.45 Hamburger Hill, ponovitev. 12.20 Gospodarski forum. 12.50 Poročila. 12.55 Čar gora. 13.25 Moško gospodinjstvo. 13.55 Tarzanova velika pustolovščina, pustolovski, 1959 (Gor-don Scott, Sean Connery). 15.25 Besedna igra z Mikeom Kruegerjem. 15.55 Tenis, Davisov pokal: Brazilija— Nemčija, prenos. 18.45 Srce je adut. 19.15 Poročila. 20.05 Vreme. 20.15 Grozljivi menih, kriminalka, 1965 (Eddi Arent, Karin Dor). 21.50 Poročila. 22.00 Jux in Dallerei (Kari Dali). 23.00 Rosalie, erotični, 1983 (Olinka). RTL PLUS 10.05 Tom in Jerry. 11.00 Universum, Rude Dog, Spiederman. 12.35 Michel Vallant. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.05 Daktari. 15.00 Šerif Lobo. 16.00 BJ in medved. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Čudovita leta. 18.45 Poročila. 19.10 Polna hiša. 20.15 Cannoball Run, akcijska komedija, 1981 (Burt Reynolds, Roger Moore). 22.00 Vse ali nič, kviz. 23.00 Va-nessa, šefica bordela v Hongkongu, softseksi, 1976 (Olivia Pascal). 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Zdravstveni magazin. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.00 Ladja Enterprise. 14.45 Poročila. 15.00 Črni blisk, serija. 15.35 Stan in Oiio za zapahi, komedija, 1931. 16.35 Poročila 16.40 Planet Kruli, znanstveno-fantastični, 1981 (Ken Marshall, Francesca Annis). • 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme .20.15 »Modri« fantje, komedija, 1957 (Karl-heinz Bohm, Hans Stuvve). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Skeči na tekočem traku. RTL PLUS 16.10 Guru Jakob, komedija, 1983 (Zachi Noy). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Japonska. 20.15 Sanjska poroka, romantični poročni šov. 21.45 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.45 Grad Pompon Rouge. 13.15 Playboy Late Night Show. 0.00 Kanal 4. 0.30 Umor, nemški, 1966 (Anita Pallenberg). 1.55 Divji jezdeci, nemški, 1966 (Herbert Fux). 12.50 Sedma steza, ponovitev. 13.10 Da ne bi bolelo, ponovitev. 13.25 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 13.55 Napovednik. 14.05 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Kliči M za umor, ameriški film, ponovitev. 15.50 Mostovi, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. 16.50 Zlati prah: O kraljični, ki si je sama zaslužila kruh. 17.05 Alf, 60. epizoda ameriške nanizanke. 18.05 Svet poroča. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 C. Israel: Louisiana, ameriška nadaljevanka (5/6). 21.00 Novosti založb. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.30 Poslovna borza. 22.40 Svet fotografije, dokumentarna oddaja, 2/2. 23.10 Napovednik. 23.15 Sova: V območju somraka, 19. epizoda ameriške nanizanke; Drobne stvari, ameriška nadaljevanka, 1/3. 16.20 Sova, ponovitev; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka, 6/6; Zvezdne steze, 5. epizoda ameriške nanizanke. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.00 Orion. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Sarajavo. 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.55 Omizje, kontaktna oddaja. 22.55 Alternativni program: Under 25. 3.25 Yutel. 9.00 Čas v sliki. 9 05 Policijska inšpekcija, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Izbira poklica: Dimnikar. 10.15 TV v šoli: Letni krog. 10.30 Konzul Strothof, nemški čb film, 1954 (Willy Birgel, Inge Egger). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Državljani se borijo za svoje pravice. 13.35 Akcija Neotove barke, serija v 8. delih. 14.05 VValtonovi, serija. 14.50 Kraljestvo narave: Tro-pični ptiči. 15.00 Am, dam, des: na varnem. 15.55 Nasveti. 16.05 Otroci z zabavišča, serija. 16.30 Vif-Zack. 16.55 Telestick. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalna serija. 22.10 Hammett, ameriški film, 1.982 (Frederic Forrest, Lydia Lei). 8.35 TV koledar, b.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Velika svetovna gledališča, tuja dokumentarna serija, ponovitev (3/13). 9.55 Glasbena Številka. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Mali veliki svet. 11.35 Agent Praščič, humoristična serija, ponovitev (1/4). 12.00 Poročila. 12.05 Ne peni več ne peni manj, serijski film, ponovitev (4/4). 13.00 Tisk. 14.00 Poročila. Spregledali ste. poglejte. 14.10 Popolni tujci, humoristična serija. 14.35 Glasba. 14.40 Flair, serijski film. 15.30 Električni kavboj. 16.30 Malavizija. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Oddaja za učitelje. 18.35 Santa Barbara, serijski film (13/50). 19.25 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Glasbena oddaja. 21.40 Obnova Hrvaške. 22.15 Dnevnik 2. 22.40 Kronika Festivala hrvaškega filma v Zagrebu. 23.00 Slika na sliko. w AWJrmnA Sj 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: Cepetayček. 15.55 Detektivi za okolje. 16.06 Otroci na zabavišču, zadnji del serije. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 Igre življenja, 4. del; Lovci in njihove žrtve. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Kratki dnevi svobode, ameriško-kanadski film, 1987 (Richard Harris, Karen Black). 23.50 Davkarica, japonska komedija, 1987 (Nabuko Miyamoto). 0.50 Čas v sliki. 17.00 Velike ceste, sveta, 4. del: Po škotskem višavju. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 1.25 Nocoj. 18.30 Srčece (Rudi Ca-rell). 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Podeželski zdravnik, zabavna serija. 21.00 Novo v kinu. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Socalizem do smrti — Castrova Kuba v krizi. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Ali — ali,, podoba danskega filozofa Sore-na Kierkegaarda. 23.5 Spori. 0.15 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 15.05 Leksikon umetnikov. 15.10 Štiri sestre, ameriški čb film, 1933 (Kathari-ne Hepburn, Joan Bennet). 17.00 Izbira poklica: Elektronika. 17.15 TV v šoli: Življenje v srednjem veku. 17.30 Orientacija. 17.55 Prazniki, različnih verstev: Juan Tan. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Gaudimax, tekmovanje v pripovedovanju smešnic. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Jolly Joker. 21.00 Naredi sam. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. SATELITSKA TV 9.05 »Modri« fantje, ponovitev komedije. 10.45 Stan in Oiio, serija. 11.15 Besedna igra, ponovitev. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Šogun, 4. del serije. 21.15 Hiša treh deklet, domovinski, Karheint Bo-ehm, Magda Schneider). 23.10 Magazin. 23.55 Poročila. 0.05 Filmski ustvarjalci. 0.50 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, magazin. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Nazaj v prihodnost (Sieman 2000) 21.15 Barbari, fantazijski, 1987 (Peter Paul). 22.55 Kulturni magazin. 23.55 Magazin za moške. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. SAT 1 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Hiša treh deklet, domovinski, pon. 10.55 Šugun, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver. 17.05 Pojdi na vse (Jorg Draeger). 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hallo, Heino, zabavni spored. 21.15 Vihre vojne, 5. del (Ali MacGravv). 23.00 Pet pred dvanajsto, okolje (Petra Kelly). 23.30 Poročila. 23.40 Na begu, serija. 0.30 Lepotica in zver, pon. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. VVel-by. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, tak, toe. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara, 717. nadaljevanje. 14.20 Springfieldova zgodba 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Knigt Rider. 20.15 CUumbo: Smrt na plaži, kriminalka, 19/5 (Peter Falk) 22.05 Explo-siv, politični magazin. 22.50 Zakon v L.A 23 50 Poročila. 0.00 Služba v Viet- 14 stran naš čas OBVEŠČEVALEC 30. januarja 1992 i SREDA 5. februar 9.00 Zimski počitniški program: Muro v živalskem vrtu, 3. del; Zlati dež, 3. del danske serije. 11.00 Vesela dvajseta leta s Stanom in Oliom, ameriške burleske (čb). 12.35 C. Israel: Lo-uisiana, ameriška nadaljevanka (5/6). 14.25 Napovednik. 14.30 Zgodbe iz školjke. 15.30 Poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Film tedna: Nevihtno poletje, francoski film. 21.40 Mali koncert, Ljubljanski oktet. 22.00 Dnevnik 3. 22.22 Šport. 22.25 Napovednik. 22.30 Sova: Krila, 1. epizoda ameriške nanizanke; Drobne stvari, ameriška nadaljevanka, 2/3; Glasba skozi čas, kopro-dukcija. 16/16. ►Sss 15.25 Osmi dan, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev; V območju somraka, 19. epizoda ameriške nanizanke; Drobne stvari, ameriška nadaljevanka. 1/3. 17.40 Euroritem. ponovitev* 33. oddaje. 18.00 Regionalni programi, Maribor. 19.00 Psiho. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 21.50 Komorna glasba skozi stoletja, klasika, ponovitev 4. oddaje. mrx d 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Velika svetovna gledališča, tuja dokumentarna serija, ponovitev (4/13). 9.55 Glasbena številka 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. predmetni pouk. Program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Konferenca za tisk. 12.00 Poročila. 12.05 Alica v neznani deželi, serijski film. ponovitev (1/4). 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem. 14.00 Poročila, Spregledali ste, poglejte. 15.00 Risanke. 15.10 Fla-ir, serijski film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Šolski program: Staro hrvaško kiparstvo. 17.05 Risanka. 18.00 Poročila. 18.05 Družinske teme. 18.35 Santa Barbara, serijski film (14/50). 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Oddaja resne glasbe. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angleškem jeziku. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. m 10.15 TV v šoli: Slika in glasba. 10.30 Kratki dnevi svobode, ameriško-ka-nadski film. 1987 (Richard Harris; Lindsay VVagner). 12.05 Popaj, risanka. 12.10 Reportaža iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Zgodovina stekla, zadnji del. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risana serija. 15.30 Kruljenje iz jame groze, lutkovna igrica. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Otroci pišejo zgodbe. 16.30 Mini klub. 16.55 Tele-tisk. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 Ti Drumbuschevi, zadnji del serije. 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Snaghai Lily, španski TV film. 23.00 Alma Mater, nemški TV film. 15.30 Leksikon umetnikov. 15.35 Ljubezen med tatovi, ameriška kriminalna komedija, 1986 (Audrey Hepburn, Robert VVagner). 17.00 Multikulturno življenje: Ideje, pobude, recepti. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Argumenti (VValter Schiejok). 21.30 Črno na belem. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport, nato čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vihre vojne, pon. 10.40 Hallo, Heino, pon. 11.40 Kolo sreče. 12.15 Tip dneva. 12.30 Čar gora. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bin-go. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Ko pušča zacveti, romantični, 1960 (VValter Richter, Peter Carsten). 22.00 Akutno, afere, analize, argumenti. 22.35 Margarete Schreinmakers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Boccaccio 70, zabavni, 1961 RTL PLUS 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby, serija. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Sama Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 1401. nadaljevanje. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk. 22.15 Stern TV. 22.50 Vesela trojka. 23.20 Benny Htll. 0.00 Služba v Vietnamu, 0.55 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.00 Osamljeni, kriminalka, 1980 (James Caan). 4.00 Mesto duhov, vestem, 1954. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PROGRAM UKW 97,2 in 88,9 MHz ČETRTEK, 30. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Radijski džu-boks; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 31. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje: 22.00 Lahko noč. SOBOTA, 1. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na 'svidenje. NEDEIJA, 2. FEBRUARJA: 11.00 Pozdrav; 1 1.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali nova po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 epp blok); 18.00 Mladi mladim; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč. TOREK, 4. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 5. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi (govorili bomo o novi davčni zakonodaji); 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč. I I k 111 n | o | | FT 1 REDNI KINO VELENJE: Četrtek in petek, 30., 31. 1. ob 18. uri Sobota in nedelja, L, 2. 2. ob 18. in 20. uri IZVRŠEVALEC' — ameriški akcijski. V gl. vi.: Dolph Lundgren, Lou-is-Ossett Jr. POČITNIŠKE PREDSTAVE: RISANKE ZA NAJMLAJŠE ponedeljek, 3. 2. ob 11. uri v Rednem kinu četrtek in petek, 6., 7. 2. ob 16. uri v RK petek, 7. 2. ob 11. uri v Rednem kinu torek, 4. 2. ob 11. uri v kinu ŠOŠTANJ sreda, 5. 2. ob 11. uri v kinu Šmartno ob Paki PLEŠE Z VOLKOVI — western torek, sreda in četrtek, 4., 5., 6. 2. ob 11. uri v Rednem kinu Velenje petek. 7. 2. ob 11. uri v kinu ŠOŠTANJ petek, 7. 2. ob 16. uri v kinu ŠMARTNO OB PAKI KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 3. 2. ob 20. uri v Filmskem gledališču PLEŠE Z VOLKOVI — ameriški western. Filmska uspešnica za vsakogar! Režija in glavna vloga Kevin Costner. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 3. 2. ob 18. uri IZVRŠEVALEC - ameriški, akcijski. 3>0®Q3C£ OBČINA MOZIRJE: Janko PETERNEL, 1963, iz Savine 34 in Branka GRUD-NIK, 1973, iz Okonine 50; Janez PREPADNiK, 1962, iz Konjskega vrha 27 in Ana VOLER. 1965, iz Nazarij 52. OBČINA VELF.N.IF, Samo REDNAK, roj. 1970, Ločica ob Savinji, št. 63/a, Karla JEROMEL, roj. 1969, Muli vrh, št. 5/c, Janko BRUNŠEK, roj. 1964, Rečica ob Paki, št. 46, Fra-nja URLEP, roj. 1967, Mali vrh, št. 5/a. Marija LEGAT, roj. 1906, Velenje, Smarška c. št. 33, Marija Q SMRT i OBČINA VELENJE: Anton ŠMIDHOFER, roj. 1931, Kavče, št. 8/u. Dragotina PERFETA, roj. 1925, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Franc HRASTNIK, roj. 1905, Skorno pri Šoštanju, št. 54, Lujza MLCI-LOŠF.K, roj. 1911. Rogaška Sla- .v jr jr < .«• jr jr _<• . tina, Ul. 14. divizije, št. 62, Frančiška Marija TROBEJ, roj. 1906, Velenje, Cesta II., št. 29, Ana arija Ll e, Šmai HRIBERŠEK, roj. 1910, Ravne, št. 129, Friderik FERK, roj. 1944, Lokavica, št. 85, Alojz KOPITAR, roj. 1922, Laze, št. 42, Milan DRAGAR, roj. 1952, Skale, št. 59/c Marija DELOPST, roj. 1929, Šoštanj, Kajuhova c. št. 7, Marija JANEZIČ, roj. 1915, Velenje, Efenkova c. št. 2, Ivan KRAJNC, roj. 1913, Velenje, Čopova c. št. 3, Maksimilijan VEZOČNIK, roj. 1913, Ljubno ob Savinji, št. 96 OBČINA MOZIRJE: Matevž TRATNIK, 1912, iz Šmiklavža 54, Jože KRALJ, 1912, z Ljubnega ob Savinji 37, Maksimilijan VEZOČNIK, 1913, z Ljubnega ob Savinji 96, Marija KAKER, 1904, iz Konjskega vrha II, Martin ATF.L-ŠEK, 1904, iz Radmirja 54, Anton KLLMŠE, 1934, iz Spodnje Rečice 41, Janez MIH F LIC N1K, 1905. s Spodnjih Pobrežij 1 in Marija BRLZOVNIK, 1904, iz Poljan 16. Novice iz šaleškega alpinističnega odseka V prvih dneh novega leta sta člana Šaleškega alpinističnega odseka, Grega Justin in Matej Zaluberšek opravila zimsko ponovitev za ta čas zelo zahtevne smeri Herle Vršnik v severnem ostenju Ojstrice v Kamniških Alpah. Smer je dolga 460 metrov in ocenjena z oceno V Al. S plezanjem sta pričela ob 2. uri zjutraj, in več kot polovico smeri preplezala ponoči. Na rob stene sta izplezala ob 11. dopoldne, tako da sta za celotno smer, v snežnih razmerah, porabila 9 ur, kar je v zimskih razmerah za to smer prav gotovo rekorden čas. Tako lahko zaključimo, da imamo v šaleškem alpinističnem odseku perspektivne naveze tudi za prave stene in s tem za klasični alpinizem, za katerega marsikje zanimanje zelo plahni. Ivč KOTNIK m m&m m ms ^ V samopostrežni prodajalni: najcenejši toaletni papir Paloma le 284,70 SLT butel jke Šipon, Laški .rizling 0,7 I 131,80 SLT NOVOS T: bogat program zamrznjenih rib in uvoženih italijanskih sladoledov in sladolednih tort! Na oddelku kozmetike: — velika izbira modne bižuterije Na moškem, ženskem in otroškem oddelku ter oddelku obutve: Podaljšali smo posezonsko razprodajo zimske konfekcije in obutve, nudimo pa vam tudi dodatni 10% popust za nakup z gotovino in možnost plačila na 3 čeke! Na športnem oddelku: - vezi Marker 30 do 90 kg 1.579,60 SLT sani bob 2.843,50 SLT moška in ženska gorska kolesa 15.161,00 SLT - dekliška gorska kolesa 11.181,30 SLT ^\telšek vjostišče Rečica ob Savinji Tel.: 063/831-416 ZAHVALA ob prezgodnji smrti dragega moža in očeta Mirka Ferka 2. 2. 1944—23. 1. 1992 se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter nesebično pomoč vsem, ki ste nam stali ob strani ob boleči izgubi našega dragega Mirka. Žena Marija, sin Milan in hči Mojca V SPOMIN Jutri 31. 1. 1992 bo minilo leto dni, odkar je umrl moj dragi mož in oče Franc Brglez frizerski mojster v pokoju iz Šoštanja Spomin nate bo vedno živel. Žena Marija in sin Franček ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in pradeda Franca Hrastnika iz Skornega pri Šoštanju rojen 25. 7. 1905, umrl 19. 1. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in tolažbo, vsem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vel ja dr. Stuparju za dolgoletno zdravljenje, govornici in pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerke Albina, Štefka, Irena z družino A .* > ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedija in tasta Alojza Slavca Kopitarja iskreno) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste naam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, pogrebne maše in ga tako številčno pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Prisrčnaia hvala gospodu župniku, pevcem, govornikoma, Domu za varstvo odraslih, Toplovodu in RLV obrat Priprave ter HGS. Žalujoči vsi njegovi 5 svojim nasmehom vsakega osrečili si znal. pred usodo neizprosno, sam nemočen si ostal. ZAHVALA ob tragični izgubi dragega moža, atija in sina Milana Dragarja 3. 9. 1952-26. 1. 1992 se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje in nesebično pomoč, vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Ivanka, sin Simon, hčerka Sonja ter mama in oče. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta Jožeta Salamona Iskrena* hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Prav poosebna zahvala velja dr. Zupančiču, prim. dr. Fijavžu, dr. Korenu in osebju bolnišnice Topolšica. Enaka zahvala velja Janku Aristovniku, zaselku Straža, gospodu duhovniku za opravljjen pogrebni obred, govorniku Mihi Valenciju, godbi RLV, pevcem, Gorenju DS> in GA in vsem, ki ste karkoli darovali in ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! ŽalujODČi: žena Olga, hčerka Marija z možem Hermanom, sestra Rozina z družino. ZAHVAL^ Mirno je za vedno zaspala naša draga teta Ana Legat iz Velenja, Šmarška 33 23. 6. 1906-23. 1. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Mihi Valenciju ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: sestri, nečak in nečakinje z družinami ZAHVALA Ob prerani in nenadni smrti našega dragega soproga in očeta Milana Jovanoviča 13. 7. 1938-19. 1. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem, delavkam in delavcem Gorenja Štedilniki, GIP Vegrada in ESO Montaži za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesebičen trud zdravniku in osebju dežurne ambulante ZCV. Enaka zahvala velja duhovniku za opravljen obred ter družinam Vukovič in Misa- ljevič za neizmerno pomoč. Žalujoči sin Vlado in soproga Lepa Oko lepote ne uzre nikoli, detajl nenehno je s celoto sprt, naj človek kolne, joče ali moli, čas risbo pači, strga pa jo smrt. (J. Menart) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata Antona Šmidhoferja iz Kavč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, spremstvo na zadnji poti za lepo cvetje in darovane številne svečke. Zahvala velja tudi gospodu župniku za pogrebni obred, gospodoma Janu in Vogler-ju za poslovilne besede, kolektivu Veleblagovnice Nama, kolektivu TTE, pevcem za zapete žalostinke, častni straži ter rudarski godbi. Prav posebno zahvalo izrekamo sosedom, ki so nam pomagali v težkih dneh. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Težko življenje si imela, ko ti je bolezen govor vzela, koliko si pretrpela, ko te je kruta smrt doletela. Zato ne bodi pozabljena, kar si storila dobrega. ZAHVALA mm** ob nenadni smrti drage sestre, svakinje in tete Marije Kovač iz Lokovice rojene 7. 7. 1924 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred, hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Zahvala velja tudi krajevni skupnosti, še posebej Emilu Ledineku. Žalujoči: brat z družino in ostali sorodniki Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostat le nate nam spomin je. a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve. kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ate, stari ata in dedek w Ivan Cas rudarski upokojenec iz Gaberk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej družini Borovšek in Dragici Koželjnik. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, nam ob težkih urah stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. ' Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Gaberkc in ostalim gasilcem, rudarjem RLV, govornikom, pevcem, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred. Vsakemu posebej in vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Aleš Ževart — Poln lepih vtisov se je vrnil iz Singapura Najboljša regata- devetnajsto mesto mančkov. ALOJZ STRMČ kletjo že nekajkrat opazil RAZGRAJAL IN RAZBIJAL Iz bifeja Sonček so 25. januarja malo pred 21. uro poklicali velenjske miličnike, ker niso mogli »ukrotiti« močno vinjenega Joža B. Svoje početje bo skušal zagovarjati pri sodniku za prekrške. NAGNAL JO JE IZ STANOVANJA Borislav G. je 24. januarja nagnal iz stanovanja ženo, ki je od sosede poklicala miličnike in prosila za pomoč. Ti so sicer prišli na kraj dogodka, a z Borislavom, ki se je zaklenil v stanovanje in ni hotel odpreti, niso govorili. Žena je prespala pri sosedi. AVTO JE PADEL NANJ Še ne štiridesetletni Milan Dragar je popravljal svoj avtomobil v svoji garaži, v Skalah. Ta je med popravilom padel nanj in ga tako hudo telesno poškodoval, da je poškodbam na kraju podlegel. TATVINE ČASOPISOV Vse bolj pogosto morajo velenjski miličniki obravnavati tudi kraje časopisov. Izpred trafik, kjer jih puščajo iz Kardeljevega trga 3 je na ane ostanke papirja, pred c raznašalci v velikih kupih, enostavno izginejo. ODNESEL AVTORADIO _______ Viktor Z. je očitno pozabil 27. januarja, ko je pustil svoj avto na parkirišču pred vilo Herberstein zakleniti leva vrata. Nekdo je to spretno izkoristil in mu v času njegove odsotnosti, med 19.30 in 22.30 odnesel avtoradijski sprejemnik. MNOGE KRAJE IZ TRGOVIN Trgovci so prisiljeni, da postajajo vse bolj lovci na tatove. Tatvine iz trgovin so namreč postale že povsem vsakdanje. Dolgoprstneži pa kradejo vse po vrsti. Med njimi je pa očitno že tudi nekaj takih, ki kradejo zato, da se preživijo. Nič posebnega pa ni tudi to, da kdo odnese toaletni papir iz javnega stranišča. LOV NA PREPRODAJALCE DEVIZ Črna prodaja deviz je že lep čas prepovedana, a je očitno ne moremo pozabiti. Predolgo smo živeli s tem! A ta prodaja postaja tvegana. Miličnikom seveda ni neznano, da se preprodajalci zbira- V daljnjem in za nas že kar eksotičnem Singapuru je bilo od 8. do 18. januarja svetovno prvenstvo v jadranju na deski v kategorijah »race board« in »iech-ner«. Udeležila se ga je tudi reprezentanca Slovenije, ki so jo sestavljali trije Mariborčani in Velenjčan Aleš Ževart. Malo zaradi pomanjkanja izkušenj na velikih tekmovanjih, malo zaradi prav posebnih razmer na tamkajšnjem morju, malo tudi zaradi opreme in česa drugega, so bili rezultati bolj skromni, ob tem pa je bila promocija mlade slovenske države dovolj uspešna. Aleša Ževarta poznamo kot vsestranskega športnika, ki je v zadnjih letih pač dal prednost jadranju na deski. S tem športom je pričel že leta 1980 in se kmalu potem že pojavljal na regatah v takratni Jugoslaviji, dosegal vidne uvrstitve v jugoslovanskem in republiškem merilu, leta 1985 pa je s sodelovanjem na tekmah že prenehal. Z večje je prešel na manjšo desko, za katero je sicer potrebno več vetra, je pa užitek toliko večji. S prijatelji so trenirali in jadrali za užitek in za medsebojno primerjavo. Od leta 1989 je njegova kategorija »race board« in v njej je lani že zmagal na prvem državnem prvenstvu, kar je pomenilo tudi kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. S te strani seveda ni bilo težav, večja je bil denar, ki so ga pravzaprav zbirali še na dan odhoda; uspelo pa je vendarle. Iniku pred svojo 'i pa naletel na jo pred centralno banko in pred Rudarskim hramom, zato jih pogosto obiščejo. Redki tudi niso več primeri, ko preprodajalci ponujajo ponarejeno valuto, zgodi pa se vam lahko tudi to, kar se je eni izmed naših občank. Hotela je kupiti devize, izročila preprodajalcu tolarje. Ta jih je preštel in ji jih vrnil. Odšel je, češ, da gre po devize. Vrnil pa se ni. Šele takrat je občanka denar preštela in ugotovila, da ji je spretno izmaknil 3 tisočake. VLOMIL V KLET V času med 5. in 14. uro, 25. januarja je doslej še neznani storilec vlomil v klet Nedžima K. na Kersnikovi 15 v Velenju. Odnesel je zaboj praznih steklenic piva in zaboj krompirja. IZ KABINETA IZGINIL DENAR_ Tadeja R. je pustila 21. januarja 7.000 SLT v nezaklenjenem kabinetu osnovne šole Bratov Mravljakov. Izginil je. Kasneje je tudi Branka Ž. ugotovila, da ji je izginilo 200 SLT iz sosednjega kabineta. PREGLASNA GLASBA Nekateri se radi zabavajo pozno v noč kar v svojih sta- »Zame je bil uspeh že sama uvrstitev na prvestvo, pred odhodom naj bi bil čisti »autsaj-der«, pa sem nad svojo uvrstitvijo kar presenečen, saj 27. mesta nisem pričakoval. Predvsem mi je manjkalo izkušenj z velikih tekmovanj, opremo sem si moral sposoditi pri organizatorjih, valovi do dveh metrov niso bili prehuda ovira, šibka točka pa je bilo izkoriščanje vala, saj tam nima smeri vetra, prihaja pod drugim kotom, česar pri nas ne moreš natrenira-ti. Proti lastnim pričakovanjem pa sem bil boljši v vožnji proti vetru. V načrtu je bilo deset regat, izvedli smo jih devet, zadnja je zaradi brezvetrja odpadla, v skupno oceno pa jih je štelo osem. V eni sem osvojil celo 19. mesto. Moj prvi cilj je bil dati vse od sebe in ugotoviti, koliko sem sposoben v tej konkurenci, kam se v njej sploh lahko uvrstim. S 27. mestom sem zadovoljen, celo presenečen. Drugi cilj je bil opraviti vse regate, kar mi je z velikimi napori med redkimi tudi uspelo; to pa pomeni, da sem si nabral nove izkušnje na velikem tekmovanju.« • V dneh, ko ste bili v Singapuru, je bila Slovenija končno priznana. Kako je bilo s tem? »To je posebno poglavje. Pričakovali smo, da bomo lahko nastopili s slovenskimi oznakami na deskah in pod slovensko zastavo, pa ni bilo tako. Organizacija za jadranje novanjih. Ob tem pa pozabljajo, da s tem motijo druge. Prav zaradi tega bo moral k sodniku za prekrške Srečko D., ki je 23. januarja ob pol dveh zjutraj še vrtel glasbo na ves glas. ODNESEL SMEROKAZE_ lz avtomobila ZŠAM je nekdo 23. januarja odmonti-ral smerokaze. Avto je bil parkimn na Kersnikovi 15. RAZGRAJAL V TRGOVINI_ 23. januarja je v Erini trgovini v Šentilju razgrajal vinjen Franc. G. Sam si je stre-gel s pijačo, ki je ni plačal. Posredovali so miličniki, ki so seveda napisali tudi prijavo sodniku za prekrške. PREVRAČAL SE JE S TRAKTORJEM_ Friderik Ferk je 23. januarja s traktorjem plužil sneg v Lokovici. Prevrnil se je in se pri tem tako hudo telesno poškodoval, da je poškodbam v velenjskem zdravstvenem domu podlegel. PONOVNO PRETEPAL ŽENO_ Kršitelj javnega reda in miru Jože R. iz Nazarij je 27. januarja pretepel svojo ženo in jo telesno poškodoval. Zo- Aleš Ževart je s preizkusom svojih sposobnosti v svetovnem merilu zadovoljen na deski IBSA nas je res priznala, zato smo lahko nastopili, ni pa- nas priznala mednarodna jadralna zveza IYURA. Za oznake na deski smo poskrbeli drugače, pa tudi slovenska zastava je vihrala, čeprav ne na uradnem drogu. Veliko pozornosti smo bili deležni, čeprav domačini o Evropi nimajo prave predstave, kaj šele o Sloveniji, so pa veliko več o vsem vedeli evropski tekmovalci. Zveze z domovino skoraj ni bilo in pred 15. januarjem smo bili kar v skrbeh, bali smo morebitne intervencije z juga. Ko seje vse lepo izteklo smo bili seveda toliko bolj veseli in srečni. Takoj smo organizirali promocijski večer v luksuznem lokalu, ki se ga je udeležilo nad 50 predstavnikov prirediteljev in ekip. Skušali smo jim kar najbolje predstaviti Slovenijo, njene simbole in še kaj. Malo per njega bo podan predlog sodniku za prekrške, ker pa je omenjeni to »delo« opravil že večkrat, delavci postaje milice zbirajo podatke za podajo kazenske ovadbe. ŠE KAR GOLJUFA IN KRADE_ Potem ko so bili delavci postaje milice 25. januarja s strani vodje obrata Turist Mozirje obveščeni o tatvini denarja, so odšli na kraj dogajanja ter storilca odkrili in prijeli. Ker je bilo zoper njega prijavljenih že več kaznivih dejanj, od tatvin do goljufij, bodo podali kazensko ovadbo. PES NE SODI V LOKAL" Do kršitve JRM je prišlo tudi v Radmirju. 24. januarja ob 21.10 je Alojz P. v gostilni »Na pošti« razbijal pepelnike in kričal na natakarico, ki mu v lokal ni dovolila pripeljati štirinožnega ljubljenca. Miličniki so podali predlog sodniku za prekrške, tako za kršitelja dejanja, kot za strežno osebje zaradi prekoračitve obratovalnega časa ter točenja alkohola vinjenim osebam. TUDI POLICAJI NISO VARNI_ V ponedeljek, 27. I. 92, ob 7.05 je na Rečici ob Savinji za šalo, malo zares, nekateri so dejali, da je naša država podobna kokoši, sicer pa so nas na to opozarjali že v šoli. Ne glede na to je promocija res uspela in ponosni smo bili nanjo, omogočil pa jo je Tom Obržan, ki v Manheimu v Nemčiji uspešno vodi Veplaso-vo firmo.« • Kakšni so po vsem tem Aleševi načrti, marsikaj je gotovo drugače z njimi, kot je bilo? »Naj najprej omenim še zanimivost iz Singapura. Dan po končanem prvenstvu so za vse pripravili še posebno regato za zabavo in veselje. Vsi smo imeli njihovo in enako opremo, podelili pa so tudi denarne nagrade, kar je pri nas sploh redkost. Z Zvanom sva osvojila drugo mesto in si prislužila 150 tamkajšnjih dolarjev, kar je nekako prav toliko DEM. Peta sta bila Vidakovič in Hrvat Lo-vrič. Načrti? To prvenstvo je bilo še za leto 91, za leto 92 pa bo prvenstvo že čez dobre tri mesece v Španiji, zopet torej premaknjen termin, ki pa je prilagojen olimpijskim igram in izbiri ekip zanjo. Zaradi močnih valov z Atlantika bodo tam znova posebni pogoji. Evropsko prvenstvo bo junija na Norveškem, odprto prvenstvo Južne Amerike pa je vabljivo, a predaleč. Želim si, da bi v Španiji in na Norveškem le nastopil, če se bo le dalo. Zaradi manjše oddaljenosti bo vsaj prevoz cenejši.« Aleš bi seveda rad nastopal in tekmoval čim večkrat in to mu tudi mi želimo. Povejmo pa še, da ga je v torek sprejel tudi predsednik SO Velenje Pan-krac Semečnik in mu čestital za ta nastop, (vos, jp) r prišlo do kršitve javnega reda in miru. V prodajalno Merca-tor ZKZ je vstopil Viktor M. iz Rečice, ki je od prodajalk zahteval blago »na kredo«. Ker njegovim željam niso ustregle, je eno od njih pričel pretepati. Na kraj so prišli miličniki, dali so predlog sodniku za prekrške, pa tudi kazensko ovadbo, saj je kršitelj zoper policiste naščuval psa, ki je enega od njih tudi ugriznil. OROPALI 8 POČITNIŠKIH HIŠ V noči iz torka na sredo, 21. in 22. januarja, so za zdaj še neznani storilci imeli veliko dela. Iz kar osmih počitniških hišic pri Mozirju so odnesli dobesedno vse, kar je bilo v njih vrednega. Za njimi še poizvedujejo. Stane Vanovick V veleblagovnici Nama Velenje tel.: 063/ 864 181(int 217) doma 063/ 868 868 Mozirje Tablice z grbom marca Vozniki v mozirski občini bodo svoja vozila z novimi registrskimi tablicami in grbom trga Mozirje na njih, lahko opremili sredi marca. Grba občine Mozirje (zaenkrat) ni, zato so se med grbi nekaterih krajev odločili za mozirskega. Predlog so v Ljubljano poslali pred slabimi štirinajstimi dnevi, izdelava novih tablic pa traja približno dva meseca. Na grbu so hribčki zeleni, okna in vrata črna, strehe rdeče, zidovi beli, ozadje pa je modre barve. Izvirni grb trga Mozirje so v Ljubljani prilagodili potrebam (levo),izvirnik pa prikazuje desna skica, (jp) Ste željni plesa in zabave'.' V hotelu Turist v Mozirju vam odpira vrata nov DANCING KLUB Glasba in ples za mlade in starejše! Vsako soboto-od 20. do 02. ure zjutraj. Na svidenje že v soboto! Požigalčki Igre z ognjem so bile za otroke vedno vabljive, nesreč pa ni tako malo. Lepa lučka, topel plamenček pa se kaj hitro spremeni v uničujočo gmoto. V plamenih še vedno konča ogromno zasebnega in družbenega premoženja. Velikokrat prav zaradi premajhne pazljivosti odraslih in otrok. Mnogokrat vzroke požarov odkrijejo, še večkrat pa ostajajo nepojasnjeni. Na Kardeljevem trgu pa očitno živi cela skupinica pravcatih malih piro-mančkov. ALOJZ STRMČNIK iz Kardeljevega trga 3 je na hodniku pred svojo kletjo že nekajkrat opazil zažgane ostanke papirja, pred dnevi pa naletel na pravcati mali požar. Verjetno so ga zanetili otroci, prav majhni so še bili. Videl pa jih je, ko so zbežali iz kletnih prostorov. Zažgali so papir in lesen zaboj. Požar je pogasil nas pa poklical, da opozorimo starše naj bolj pazijo na otroke. Naučijo naj jih, da je ogenj silno nevaren. Tudi sam se je že pogovarjal s sosedi, pa kaj, ko smo starši vedno prepričani, da so naši otroci najbolj pridni in vneto zatrjujemo: »Naš pa že ni bil zraven«. Bodimo torej bolj samokritični, predvsem pa taktni in preudarni in dajmo otrokom vsaj malo požarnovarnostne vzgoje! Mira Zakošek J K sliki: Nedolžna igra. Prižiganje vžigalic, požig papirja, pa še koščka lesa ... pa plamen, že ni več obvladljiv. Otrok zbeži. Požar pa se širi, če ga seveda zgolj slučajno kdo ne odkrije, tako kot je pred dnevi uspelo Alojzu Strmčniku Zdravstveni zavod Velenje OBVESTILO Obveščamo vas, da smo okulistično ambulanto preselili iz Zdravstvene postaje Šoštanj v prostore Zdravstvenega doma Velenje. Okulist dela v novih prostorih že od ponedeljka, 13. 1. 1992. Iz Zdravstvene postaje Šoštanj bomo preselili v prostore Zdravstvenega doma Velenje tudi dermatološko ambulanto. Dermatolog bo pričel z delom v novih prostorih v Velenju v ponedeljek, 3. 2. 1992. MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO ZAPISALI