48. šiev
V Kranju, 26. novembra 1904.
V. leto.
Političen in gospodarski list.
___JL
'Vi..;
Vabilo Da naroebo. »"SffiLti-
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslali upravni&tvu.
Kje je naš narodni ponos?
u.
Drugo, česar so se naši nasprotniki oprijeli, je bilo gospodarsko polje, osobito denarne zadeve in kupčija.   Ker so Nemci imeli v oblasti šolo, so usposobili svoje sinove za vse panog« ter s tem zvezali našemu narodu roke.   Najprvo so z denarjem omrežili naše ljudstvo, da je bilo popolno odvisno od svojega najhujšega sovražnika. Narod, ki je pa odvisen v gospodarskem oziru, se ne more dvigati.   Namesto, da bi bili oholi naši sovražniki hvaležni, da smo jim s svojimi krvavimi žulji  kopičili  bogastvo na bogastvo, sebi pa s tem spletali bič. s katerim so nas neusmiljeno in do krvi bili, so se nam rogali in zasramovali naš rod.   Ni se torej čuditi, da je narod slovenski izgubil vso samozavest, da se je Slovenec sramoval svoje narodnosti in se je tudi še danes pogosto sramuje. Ako pridejo naši ljudje med Nemce in Lahe ter tam prežive kako leto ali vsaj nekaj mesecev, se zbog svoje nadarjenosti precej nauče tujega jezika.   To ni ravno napačno, ampak celo koristno.   Z obžalovanjem pa opazimo, da domu prišedši lomijo tuj jezik, ker menijo, da so kaj več vredni, ako zaničujejo s takim postopanjem svoj narod. To se godi tudi v krajih, kjer je velika industrija, katera je žali-bog skoro izključno v rokah naših nasprotnikov. Nemški živelj je že tako okužil naš jezik, da je skoro vsaka beseda spačena z nemško primesjo in to v toliki meri, da je težko umeti tako popačeni jezik.   Da se bode naš narod popolno osvobodil, treba mu dvojnega osvobojenja, in sicer na gospodarskem polju, in vzbujenja samozavesti. Na gospodarskem polju imamo že precejšnje uspehe zabeležiti. Koliko naših ljudij so že rešili dobro zasnovani denarni zavodi, katerih koristni
vpliv se bode kazal v vedno večji meri, čim bodo imeli trdnejšo podlago.
Ali samozavesti nam pa še manjka na vseh koncih in krajih. Našemu ljudstvu je treba vcepiti, da nismo narod hlapcev in dekel, ampak narod, ki je Nemcem dajal tako slavne inože, kakršnih oni sploh ne premorejo. Treba jim je dokazati, da smo se kljub vsemu zatiranju nenasitnih pritepencev, ki so prišli s praznimi želodci v našo lepo deželo, ne samo vzdržali, ampak celo tako napredovali, da jih v mnogem nadkri-ljujemo, dasi so oni imeli vse predpogoje, da bi nas bili daleč prekosili, ko bi imeli toliko zmožnosti, kakor jih imamo Slovenci/ Ali nismo opravičeni z velikim ponosom zreti na svoj rod in s ponosom trditi, da bi Nemci že davno umrli gladu, ko bi jih Slovenec ne bil nasitil s svojimi žulji. Stebri tists toliko hvaljene nemške učenosti so bili po veliki večini duševni velikani, po katerih žilah je tekla čvrsta slovenska kri. In take narodnosti naj bi se sramovali? Ne, tega ne smemo nikdar in nikoli storiti. Naš narodni ponos bodi svetla zvezda na poti, ki smo si jo začrtali.
Kakor hitro smo Slovenci začeli nekoliko ponosneje dvigati svoje glave, je nastal v nasprotnem taboru strah in trepet. To nam dokazuje, da se pač lepo sliši ona bajka o slovanski pohlevnosti in ponižnosti, a pohlevnost in ponižnost, ti sicer lepi čednosti, bi bili našemu narodu v pogin. Naši odpadniki in izdajalci, ki so prodali svojo mater, nas sicer grde pred svetom na vse načine, kakor bi bili najhujši divjaki, da, celo ljudožrci, n. pr. sodniki in sodni izvedenci, ki so svinjske kosti spoznali za kosti hčerke slaboumnega Bratuša, a poštenjaki drugih narodov sodijo zelo spoštljivo o nas.
Ta dejstva nas uče, da smemo z vso pravico biti ponosni na svoj rod. Budimo pri naših ljudeh narodno zavest, ker le s tem si bodemo priborili mesto, kakršno nam gre med izobraženim svetom. Visoko smo se povspeli kljub vsem zaviram, a še vedno višje in višje se hočemo, zatorej:
»Naprej zastava Slave!*
Glede naroćbe časopisov.
Izšla je naredba C. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju od 17. oktobra 1904, št. 54.047, glede naročbe v tuzemstvu izhajajočih časopisov in perijodičnih listov po posredovanju pošte. Naj podajamo tukaj izvleček i i nje:
1. ) Poštni uradi prevzamejo naročila na tuzemske časopise in perijodične liste v ta namen, da je odpošljejo časniškim upravam.
2. ) Časniške uprave, ki dopuščajo, da jim naroČila na ta način dohajajo, imajo bližnjemu c. kr. poštnemu uradu naznaniti pismeno časnike in perijodične liste v svrho, da se iste vknjiži v časniški imenik I. Prijava mora obsezati: Ime časopisa ali perijodičnega lista in morebitnih rednih prilog, kraj, kjer izhaja list, kolikokrat izhaja, naročbeno dobo (ali mesečno, ali četrtletno i.t. d.), sedež časniške uprave, oddajni postni urad iste in naročbeno ceno za odpošiljanje potom pošte v tuzemstvu. Istotako se ima vsaka prememba naznaniti pismeno dotičnemu poštnemu uradu. Časniški imenik I. izide vsako leto v polovici decembra; v polovici meseca marca, junija in septembra izidejo dodatki k istemu. Da se prijave ali popravke more uvrstiti v časniški imenik ali dodatke, morajo se poslati najmanj štiri tedne pred zgoraj navedenimi obroki; v nasprotnem slučaju bi se ne moglo jamčiti za uvrstitev.
3. ) Pri naročbi časopisa ali perijodičnega lista plača naročnik naročnino in poleg te pristojbine 10 vin. za poštno posredovanje; to pristojbino se zahteva samo jedenkrat, ako naroči naročnik istodobno večje število iztisov jednega in istega časopisa ali istega perijodičnega lista in ako naročbena doba teh iztisov istočasno pričenja in neha. Naročiti se more samo za dobo, naznačeno v časniškem imeniku. Naročnik dobi o izvršeni naročbi in plačani naročnini pobotnico.
4. ) Naročila in naročnine pošiljajo se nemudoma pristojnemu poštnemu uradu časniške uprave, katere dolžnost je, da iste pri poštnem uradu prevzema. Dolžnost časniške uprave je, ako ni isyavila, da bode naročila in naročnine pri poštnem uradu sama prevzemala, da nastavi v to svrhn pooblaščenca, kateri dobi vsaki-krat poštnouradni izkaz o prejetih naročninah. Za hranjenje se ne zahteva nikake pristojbine. Z izročbo naro-
PODLISTEK.
Zgodba hudodelstva.
Spisal Maks i m Gorki. Dalje. 6.
Ko so bili oddaljeni kakih pet vrst od gostilne, je pričel ogljar konečno vendarle govoriti s svojima spremljevalcema. «Kdo si ti pravzaprav?*
«Človek!» — je siknil Salakin skozi zobe.
Bilo je mrzlo in Salakin se je tresel po celem životu. Metež je skoro prenehal, mesto njega pa je pihal mrzel veter. Že dvakrat je skočil Salakin iz sani in tekel poleg njih, da bi se ogrel, toda težko mu je bilo gaziti po mehkem snegu, vsled česar se je hitro vtrudil, sedel zopet v sani in potem še huje zmrzoval. Vsakokrat pa, ko je skočil iz sani, izvlekel je ogljar, ki je tičal v debelem kožuhu in površni suknji, iz rokava kratek, debel korobač, s svinčeno utežjo na koncu. Salakin je vedel, da se pravi temu inštrumentu »ubijalec* in čutil, kako se mu je srce jeze krčilo.
<Mi vsi smo ljudje!« je rekel ogljar. «Jaz te pa prašarn, odkod prideš? >
»Jaz? — Od nikoder! Jaz sem brezdomovinec!* je odgovoril Salakin in klical: «lvan, ali si še živ?»
^Da!» je odgovoril Ivan tiho.
«Ali te zebe?»
«Da!»
čila in naročnine je dolžnost poštne uprave storjena. Na preklic izvršenega naročila se samo ozira, ako ni bilo naročilo in naročnina časniški upravi še izročena. Pristojbine 10 vin. se ne vrača.
5.) Poštna uprava jamči samo za vplačane naročnine v oni meri, kakor za poštne nakaznice. V širši meri ne jamči poštna uprava in posebno ne za redno izro-čevanje naročil in naročnin za dolžnosti in obveznosti, katere ima izdajatelj za vrnitev naročnin v slučaju, da časopis prestane izhajati i. t. d.
V Kranja, 26. novembra. Sijajna manifestacija se je vršila v nedeljo dopoldne v Trstu. V »Narodnem domu» se je zbr-do na
tisoče Slovencev na protest, da se še sedaj nimajo slovenske šole v Trstu. Navzoči so bili tudi socijalni de-mokratje, Sprejeli so dve ostri resoluciji v zadevi slovenske šole v Trstu, potem pa odkorakali, kakih 10.000 po številu, pred namestništvo z deputacijo na čelu, ki je izročila spomenico svet. Schwarzu. Množica je pela slovenski pesmi, se vrnila pred «Narodni dom* ter razšla v najlepšem redu. Nič se ni zgodilo, niti jeden redar ni imel nič opraviti. Tako manifestirajo Slovenci, v resnih stvareh.
Is državnega sbora. V petkovi seji se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Poslanec Sternberg je razpravljal o aferi VVallburg in napadel nekatere člane cesarske rodbine. Za njim je govoril socijalni demokrat Pernersdorfer, ki je strastno napadel ministrskega predsednika in cesarsko hišo. — V sobotni seji je dr. Korber zavračal nezaslišane napade na cesarsko hišo. Poslanec dr. Demel je protestiral radi slovanskih šlezijskih sporednic na učiteljišču v Opavi in Tešinu. V nadaljnih dveh sejah se je še vedno nadaljevala debata o K6rberjevi izjavi. Med drugim je govoril proti vladi jako ostro poslanec Hrvat Biankini, ker še vedno ni od-poklicala dalmatinskega namestnika Handla.
Politični položaj na Ogrskem. Z zvijačo in nasiljem se je sprejela izprememba hišnega reda, ki bo imela dalekosežne politične posledice. Cela vrsta odličnih poslancev je izstopila iz vladine stranke, ker ne smatra postopanje vlade kot pravo. — Na veliki nedeljski skup-
»Če vaju tako pogledam,* je rekel ogljar godrnjaje, »zdita se mi prav usmiljenja vredna! Oba razcapana; — sta pač lenuha, kakor se kaže!>
Salakin se je stisnil skupaj, molčal in se trudil ustaviti klopotanje svojih zob.
Ozrl se je krog sebe in ugledal skozi sneg, ki je padal sedaj redkeje, samotno, višnjevo odsevajoč« ravan. Od tam semkaj prihaja le mraz in — brezupnost. Ničesar ni bilo videti, na komur bi izpočilo oko . . .
»Mi, iz Semakinove rodbine, — smo trije sinovi. Mi žgemo oglje, vozimo v mesto, v zganjamo. Mi živimo v miru, smo vedno siti, imamo obleke in čevlje... Vse, kakor se spodobi, Bog hodi hvaljen! Kdor zna delati in ne lenari, ne pohajkuje, — temu gre vedno dobro . . . Moja starejša brata sta oženjena, pa tudi jaz se oženim o Veliki noči. — Tako je! Kdor delati razume, ta naj si ne dela nikakih skrbi ...»
Konja sta korakala le počasi dalje, zopet in zopet s trudom potegovaje. Sani so drčale sunkoma naprej in Salakina je treslo semtertje, kot oreh. na dlani.
Enozvoki, topi in težki ogljarjevi pogovori so mu pritiskali na srce kot mrzla opeka, stiskali, ga, in hudo mu je bilo, da je moral poslušati otli glas tega človeka.
«Ivan!» je zaklical.
«Kaj je?»
»Ti bi moral nekoliko teči ...»
»Zakaj?* je prašal Kuzin s slabim glasom;
štini liberalnega meščanstva v Budapešti je ministrski predsednik povdarjal v svojem govoru, da se je z iz-premembo poslovnika kršila dosedanja oblika, toda brez tega boja ni šlo več dalje. Vlada, oziroma parlamentarna večina je storila to z povzdignjeno glavo, z odprtim vi-zirjem ter se je tudi naprej napovedalo, kaj se namerava storiti, ne pa z zvijačo in na latinski način.
V Macedoniji se je položaj poslabšal, čeravno se je pred par dnevi poročalo, da je popoten mir ter da se je položaj vidno izboljšal. Tudi vprašanje glede po-množitve inozemskih orožniških častnikov je rešeno ter je prva skupina avstrijskih častnikov že prišla v Skoplje, in sicer na 16. t. m. V Peči je te dni zasedlo brzojavno postajo 60 turških častnikov, ki so hrupoma zahtevali, naj jim se izplača šestmesečna zaostala plača. Tudi v Prizrenu pričakujejo sličnih demonstracij. V Ke-peiilu je 1000 mohamedancev zasedlo brzojavni urad. Zahtevali so, naj jih vlada ščiti pred nasilstvi bolgarskega odbora, Izgredniki so napadli 6 Bolgarov. Enega so ubili, enega pa težko ranili.
Vstaja v nemški Afriki General Trotha poroča iz Windhucha, da je v bitki pri Ombaknhi dne 18. t. m. padel poglavar Isel Kavizeri. V njegovem žepu so dobili pismo njegovega sinu, ki mu poroča, da so vvaterberški Heroreji popolnoma uničeni ter jih je 300 poginilo v peščeni puščavi, h Kapštadta je prispelo v Svakopmund 150 Buiov, ki bodo Nemcem služili za voditelje transportnih kolon. Tudi v sosednji nizozemski koloniji so se začeli puntati domačini ter so pomorili 23 farmarjev.
Rusko-japonska vojna.
Položaj na mandžurskem bojišču je neizpremenjen. Vojne operacije na obeh straneh so toliko dozorele, da je vsak čas pričakovati velik*- bitke. Zadnje dni operacije sicer mirujejo, a vendar to najbrže pomeni tišino pred nevihto. Obe armadi si stojita v streljni daljavi kakih 60 kilometrov nasprotir V sprednjih vrstah ruske armade so vsi voji noč m dan pripravljeni na boj in leže navadno v obkopih. Za njimi se nahajajo rezerve, ki so nastanjene v podzemt-kih jamah. Vse kaže, da so važni dogodki pred durmi.
«Da ne zmrzneš !> •Tudi tako ide!»
Ogljar je vzdihoval. Potem se je zakrohotal, obrisal si nos z rpkavom in rekel: «Kakšna človeka sta vidva? In čemu živita ? Zmrzujeta in lakoto trpita,... to vendar ne gre, ... ali more človek živeti na ta način? Redno se mora živeti ?»
•Deli z menoj svoj denar, potem živim redno!* je upil Salakin togotno.
«Kaj praviš?*
• Deli z menoj, pravim!*
«Delim kmalu s teboj! Ali vidiš tole, tu?»
Pred Salakinovim obrazom se je prikazala svinčena utež na korobaču, videl je ogljarjevi, zasmehljivo sme-joči se, satansko črni obraz — in v trenotku mu je bilo, kot bi ga objel plamen, kot bi mu pokale njegove prsi in bljuvale ogenj. In ta ogenj mu je stopil v glavo ter pomočil vse, kar je bilo krog njega, v krvavordečo barvo. Segel je z desno roko kakor daleč je mogel in udaril ogljarja po obrazu in ga vrgel na hrbet. V tistem trenotku mu je padla svinčena utež med pleči, provzročlla mu zbadajočo bolečino, da mu je zastajala sapa.. .
«Pomagajte — morilec I» je upil ogljar v pretrganih glasovih. %
Salakin se je vrgel z vso svojo telesno težo čezenj, objel njegov vrat s prsti, pritisnil krepko in stiskal obenem ogljarjev život s koleni.
• Sedaj govori, vpij, govoril*
Tudi ob reki Saho je situacija neizpremenjena. Japonci poizkušajo na vsak način obkoliti rusko levo krilo na izhodni fronti, a se jim gotovo ne posreči, kajti ruska artilerija jih večkrat prisili, da se morajo umakniti. Sodi se, da je Kuropatkin ob Sičan holmu pred središčem japonskih pozicij. Ruska armada se je na japonskem desnem krilu združila z glavnim oddelkom ter napadajo japonsko središče. Japonci so to opazili ter so pričeli prodirati proti ruskim pozicijam.
Zadnji boj vršil se je 20. t. m., kjer so imeli Japonci zopet veliko izgub. Napadli so namreč Putilovo goro, a morali so se umakniti proti Sejšaku. Izgube se cenijo na 80 mrtvih in 200 ranjenih; na ruski strani padlo je le 6 mož. Isti dan je neki ruski oddelek osvojil vas Ujčinci na levem krilu, 60 kilometrov jugozapadno od Dopindšana. Japonci, kolikor jih je bilo v dotični vasi, so se morali umakniti v smeri proti Tsianšanu. Izgube so na obeh straneh neznatne.
V Port Arturju so še vedno prepričanja, da se bo posadka vzdržala do skrajnosti. Tudi če bi padle zunanje utrdbe, bi Japonci potrebovali še mnogo žrtev, da bi prišli čez 10 metrov globok jarek, ki obdaja mesto. Četudi zavzamejo notranje mesto, se bodo obrežni forti zamogli samostojno braniti še mnogo dni, tako da ne bodo Japonci do prihoda baltiškega brodovja imeli časa zopet utrditi te obrežne forte. Tudi če bi bila govorica, da šteje zdaj posadka 4000 mož resnična, ne provzroča nikake skrbi, ker postaja obrambna črta vedno krajša.
Z vso silo so Japonci zopet napadli Port Artur dne 15. t. m., a so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Naval so ponovili 17. t. m., a tudi pri tem niso dosegli ugodnih uspehov. Zavzeli so nekaj manj važnih pozicij, katere so pa Rusi že preje podminirali.
Dopisi.
Iz Krope. Pred nekaj leti so se duhovniki na Kranjskem polotili vseh reči zunaj cerkve. Nekateri so ustanavljali konzume. drugi posojilnice, tretji mlekarne i. t. d. Splošno so bili in so še sedaj mnenja, da se mora okrog vsakega gospodarstva in blagajne sukati njih suknja. Posebno so posvetili vse svoje moči, da bi do-
Ogljar je težko hrkai, grizel Salakinovo jopo, obrnil se kot riba pod nožem in ravnotako skušal popasti vrat svojega nasprotnika. «Ubijalec» mu je padel iz rok, ob-visel z enim jermenom na laktu roke in tolkel semtertja po Salakinovem telesu. Vsak tak dolikljaj ni provzročil sicer bolečin, — pač pa grozo...
<Ivan! Pomagaj!« je upil Salakin z divjim glasom.
Ivan je ležal premražen v saneh in se sklopil med vrečami. Groza ga je obšla, ko je začul ogljarjev glas. Instinktivno je uganil, kaj se je zgodilo in potisnil glavo še globokeje med vreče. «Porečem,da sem spal,. .. da nisem čul ničesar...» si je mislil. Ko se je pa začal glas njegovega tovariša, spreletel ga je strah po celem životu, švignil je iz sani, kakor snežena kepa pod konjskim kopitom. Bliskoma mu je šinila v glavo misel, da bo ogljar tudi njega — Ivana — ubil, ako prevlada Sa-lakina. In ko je prišel k obema človekoma, ki sta se zamotala enako velikemu vozlu, ko je zagledal s krvjo obliti, pa še vedno črni ogljarjevi obraz, in »ubijalca* na desnem laktu s krčevito po njem se stegajočo roko, je popadel to roko in jo pričel viti, lomiti, sukati...
Mali kocasti konjiček z žalostnimi očmi je korakal, kimaje z glavo, počasno dalje in vlekel sani s tremi ljudmi, ki so se v njih sikaje in škripaje z zobmi premetavali, v mrtvo daljavo; drugi konj se je bal, da bi ne dobil od pesti in nog teh ljudi udarce, se je odvezal in zdirjal proč .. . Dalje prih.
bili v roke občine. Po nekaterih krajih se je posrečilo, da so spravili v občinske odbore same take ljudi, ki so jim tako ponižni, kakor kužek svojemu gospodarju. Tudi v Kropi imamo takega župnika, ki svojo široko postavo povsod vmes vtiče. Ta ošabni mož sliši na ime France Hdnigman in je prav bobnečega glasu in še bolj napihnjenega lica, tako da bi človek mislil, da ne pusti skriviti nikomur niti lasu. Kropa je imela že več županov, kar pomnimo, in so jih Kroparji sami izbrali in izvolili. Zadnjega nam je pa izbral župnik, da se je lažje potem sukal okoli srenjskih stvari. Sicer so si dntičnega moža res Kroparji sami volili pred dohodom sedanjega župniku. Ker pa se ni izkazal kot posebno sposoben, bi ne bil isti več izvoljen, ko bi mu potekla doba. Toda prišel je v Kropo ošabni župnik in spoznal za pravega moža Luka Hafnerja, pristnega klerikalca in kimavca. V Kropi je najbolj znan ta mož pod imenom «Luknca». V začetku sla si bila z župnikom večkrat v laseh, in župnik je celo baje javno pravil, da bi ga dal v preiskavo Zarapl krive prisege, če bi se mu otroci ne smilili. Namesto, da bi bil župnik obrnil hrbet takemu človeku, kateri je po župnikovem prepričanju zmožen največje hudobije — krive prisege, podal mu je roko in začela sta delati za nropad Krope. V svojo sredo sta zadnja leta še potegnila kroprirskega milijonarja Jurija Magušarjn. Ti trije so hoteli za kroparske kovače, te uboge trpine, katerim curlja od jutra do večera pot od izmučenega čela, pripraviti sedem lačnih let. Deloma se jim je to posrečilo, a slednjič je tudi kroparskim kovačem-trpinom prišlo odrešenje. Meseca maja so hoteli ti trije mož.) kn rji zapečatiti revščino kovačev, toda preprečili so jim: gosp. Fr. Šolar in kroparaki ter kamnogoriški kovači in so dali Migusarju in Hafnerju sedem lačnih let s tem, da jima od takrat nobeden kovač noče več kovati, župnika so pa poplačali i tem, da nima več istega spoštovanja, kakor poprej. Ne bodemo dalje popisovali teh sedem lačnih let kovaških, pač pa hočemo oznaniti o osmih lačnih letih občinske blagajne, katere gospodar je bil začetkoma imenovani Luka Hafner ali Luknca. Pred nekaj meseci je moral ta mož odložiti županstvo. Govorilo se je, da občinska blagajna ni v redu in da je Hafner naredil luknjico vanjo. Zares je deželni odbor upeljal preiskavo in revizijo o izbornem županova nju devičarja Luknce. Preiskava je dognala, da je ta vrli •katoličan* SI hotel prisvojiti procente na direktnih davkih in s tem oškodovati liste davkoplačevalce, kateri največkrat te toliko nimajo, da bi popravili si raz-drapano streho, od katere so morali plačati občinske naklade. Teh občinskih doklad se je mož prisvojil skozi osem lel 1350 K 82 vin. Za ubožno blagajno je prišlo denarja iz Radovljice za plačane sodne kazni od 1. 1896 do 1903 celih 153 K. Razdelil pa ni ta znesek med reveže, kakor bi moral storiti, temveč je Luka Hafner sebe spoznal za največjega reveža i u si pridržal vseh 153 K. V celem je priinanklja ja pri občini 1600 K 68 vin. Razen zgoraj navedenih 1350 K 82 vin. in 153 K je do zneska 1600 K 68 vin. prišlo še na ta način, da je vsako leto ta vrli katoliški mož se uštel pri seštevanju občinskih računov v svojo korist. Vendar bi se moglo moža imeti za poštenjaka, ako bi delal pošteno, kav je prejel od zakupuinskega urada na užitninah. .Neprevidnih stroškov je napravil v osmih letih 2000 K. Za popravljanje občinskih potov je računal ogromno svoto, čeravno se je primeroma le malo popravljalo. Občinske seče (košnje) se po računih tega moža niso že več let kosile ali sekir. Ljudje pa vedo, da so se redno vsako leto, za to prejeti denar pa je izginil v Luknco». Štantnino je pobiral od sejmarjev vsak semenj, pa je večkrat ni izkazal v računih. Znesek 82 K se po računih tudi še ni iztirjal od nekega visokega gospodu.
^alje prih.
Iz cerkljanske občine. Občinske volit \ e z a občino Cerklje se bodo vršile dne 29. in 30. t. m. Občani, zavedajte se, sedaj je še čas! Takega občinskega Odbora, kakor je v Cerkljah, menda ni nikjer na Kranjskem. Tam gospodarijo sami i ualfabetje, pisati menda ne /na nobeden, toliko manj brati. Na čelu jim stoji
Jazbec, bivši drvar v Slavoniji, znameniti igralec na karte in harmoniko, sedaj bajtar v Gradu. Zaupniki so mu: Koracman in njegov sin, ki živita samo od tujih grošev, kajti domače imetje je že itak pognano. Občino derejo kar na meh, da bode pozneje, ko to preneha, obleka za nadaljno življenje. Dalovšck živi nekje gor v hribih. Boga ne pozna druzegn, kakor lesenega. Potrdi vse, kar kdo hoče, češ: «Meni je vse prav, kakor hočete, pa naj bo.» So pa še drugi, ki nimajo nič boljšega razuma, a jih ne znam imenovati, pa saj jih njihova dela dovolj označijo. Slišal sem, kako že nekateri lazijo okoli vo-lilcev, med njimi Koracmani, katerim gre za obstanek življenja, ker drugače bode prišla potreba nekaj pričeti. <Nobelhajt> trpi le en čas, delati 8e jim pa ne ljubi. Kaj potem? Fehtenga na moko. Čudim se ljudem v tej občini, kak) da morajo biti tako mrtvi na duhu, saj živi vendar še nekaj poštenih in razumnih mož v soseski, pa se nobeden ne zgane; vse čaka padcu, da se čezin-čez zategne vozel in da skupaj poginejo pravični med krivičnimi. Na noge tedaj, dokler je še čas, zak<j ura bije že enajsta. — Častiti bralci cenjenega «Gorenjea», nikar ne mislile, da je pisal ta dopis kak domačin. Popolnoma tuj človek je bil to. Razmere so mu že precej znane in o priliki vam bode povedal še kaj lepšega, dotlej pa zdravi.
Iz Selc. Stara navada je železna srajca. Tudi naša dolga — pardon! — mala rdečelasa Krnica se drži tega načela. Vedno še zahaja v farovž podnevi in ponoči pri krasnem luninem svitu, ki tira marsikoga v skrajno sentimentalnost, čeravno se je poleti enkrat Kajtguzen lagal v «Slovencu», da ni res. E, poznamo se! Lagati vam je toliko, kakor moliti za žive in mrtve. Mi pa dobro vemo, da Emica ne zahaja radi gospodične kuharice, katero je učila nemški, ampak radi mladih kapelančkov. Izmed vseh treh ji menda ni ravno Rajtguzen najbolj všeč, kajti ta ima jako kritično vnanjost. Morda sta Francelj in novi Ludovik njen ideal. Kaj bo pa lažnivi Janez v Cerkljah rekel? Emica le pomisli! Seveda Rajtguzen je gospodar; temu se je treba najprej prikupiti, potem je pot v farovž svobodna. Peljala se je neko soboto žnjim v Davčo in prišla je šele v nedeljo zvečer nazaj. Pa tudi iskat ga je šla nekoč ob devetih zvečer sama s farovškim vozom. Na takih izprehodih pa nikdar ne pozabi iti v gostilno Čočovega Franceta, bivšega njenega ljubimca, akoravno ni nikdar maral zanjo se prej ne, toliko manj pa sedaj. Emica, pristen farovški pristaš, a vendar je varal Tvoje srčice. Lahko zapoješ znano pesem: Verlassen verlassen, verlassen bin ich . . . D'rum geh' ich ins. Pfarrhaus . . . Žalibog, kar se tiče ljubezni, Ti boginja Fortuna *i baš mila. Najpametnejše je, če se preseliš kar v farovž. kakor Julika v Besnici. Tako je, če se prekorači 30. leto.
Kamniške novice.
— Konj je udaril na prsi Miha Pirca po domače Kordinu, posestnika v Novem trgu pri Kamniku lako, da ne bode več zmožen za delo.
— Vagon črnih kul je naročil naš tehunt za Kamničane. ker so se ob volitvah tako dobro držali. Kule je vrezal rimski Sarto sam.
— »Lepi Janez» je opustil župansko kandidaturo Kosmovega Janeza, ker se boji prevelike ljubosumnosti od strani njegovih mlaiih in si arih oboževateljic zaradi Kosmove najlepše-.
— Ljubitelj ruma je sedaj županski kandidat * lepega Janeza. Ako nas doleti ta Čast, da nam bode «mladi poba* županova!, bodo usmiljeno matere* tako poskakovale od veselja, dasbodo beli metulji« kar frčali po zraku.
— Iz Francije izgnani Kartaj zi se vabijo v Kamnik, kjer bodo izdelovali katoliški nun. Rum se bode dobil v zameno s «kofrom».
Novice iz selške doline.
— Žaga je odrezala g. Smehu, gozdarju pri g. Novaku v Železnikih desni kazalec pri prvem členu in ranila še druga dva prsta.
— Izredno drago je prodni štiri tedne starega teleta, g. Franc Tavčar iz Selc poses niku Kejžerju iz Sonce, namreč za — 100 K.
— V Železnikih trdijo, da je to norčevanje iz gosp. Košmelja. ker je nekdo popisal, kako so medveda lovili v Železnikih. Saj je bilo res tako in če se zgodi kuka stvar in se o nji poroča, še ni norčevanje. Kdor se osmeši s takuui rečmi, kakor je bil dotični medvedov lov, se ravno tako osmeši, kakor se je Čočov France z interpelacijo v deželnem zboru. Ali pa, vzemi vso stvar natančno, izgleda tako, kakor ta-le dogodbica, ki se je vršita v Davči pri Jemcu pred 14 dm vi: Poznan je Ribničan iz Lajš, ki prodaju «akul» svojo «suho robo«. Pri Jemcu je izpil osem «frakelnov» zganja, da je slednjič zaspal v enem kotu. /večer pa so hišna mati zamesili v izvanredno veliko «meltrgo» -- kiuh. Potem pa so zagrnili čez noč s toplo u« ejo, da bi se kruhek i<e prehladih Zjutraj pridejo mati k «mellrgi», da bi prevalili testo in naredili hlebe. Toda groza, ko sežejo v «niel-trgo», zagrabijo za čluve^o nogo, ki se je držala trupla nikogar drugega kakor — našega Ribničana, ki je nekaj zarenčal, *o so ga mali izvlekli iz meltrge>. Ribničan sam je pripovedoval v svojem narečju, kako je«blu»,da je zašel v €melligo». «Pa noči sem šel vunkaj. Ko sem prišel nazaj, sem zapazil neko pogrnjeno stvar, katera je bila podobna postelji. Ker se mi je ,,zdejlu mejhku", sem se vlegel. Čudno se mi je .,zdejlu, ker je vse lajzlo akul mjane", pa sem si mislil, da je le postelja tako mehka. Pa sem legel.» Ker bi se to zdelo komu nemogoče, povemo v pojasnilu, da imajo po kmetskih hišah zelo velike meltrge ali imntrge, v katere po več mernikov hkrati zamesijo. Zvečer ne dcnejo navadno pokrova na meltrgo, ampak kar pogrnejo s kakimi odejami. Tudi v tej hiši je bilo tako. Ker je bit Ribničan spil osem *frakelnov», je čisto verjetno in mogoče, da je imel to pokrito «meltrgo» za posteljo. Kljub temu, da je bil Ribničan čez noč zumešen v kruhu, so spekli hlebe in jih dali potem živini, tako da ni bilo posebne škode. Ribničan je pa le na mehkem spal, čeprav je vse «akul njega lajzlu«.
— Vsled neprestanega d eže v j a je Sora narasla ter poplavila mnogo travnikov in njiv. Bali se je, če ne preneha dež. zopet škode. Za duhovnike so take elementarne nezgode velika korist, ker ljudje plačujejo v odvrnjeuje istih — mase. Zares, Bog se usmili pri-prostega ljudstva in mu daj manj dežju in več — pameti!
— Pri Tavčarjevi ograji, ki loči njegov vrt od ceste, so morali odstraniti železno ti nje, menda zato, da se ne bo nabodel kak klerikalec, ko hodi ob dveh ponoči iz Trtice domov, ker mu ni cesta dovoj široka.
— Mašno kapo je pretečem teden izgubil kapelan, ko je šel maševut na Sušo. Bugve, kje so bile njegove misli.
— Str a j n a rje vi «patandštri se prodajajo po S kronice. Ni slaba kupčija.
Strašna nesreća na Hrušlci
se je pripetila v noči od 21. na 22, t. m. pri gradnji karavanske železnice. V predoru se je razletela mina in je bilo pri tem ubitih 11 delavcev, 9 pa je težko ranjenih. Toda tisti, ki okrevajo, se ne bodo mogli posebno veseliti življenja, ker bodo brez dvoma svoj živi dan ostali pohabljeni. Nesreča se je zgodila, kakor num poroča očividec, tako-le: Ob 8. uri 50 minut zvečer so v zgornjem rovu (Fir*Utohlen), t. j. 1*50/2 metra v obsegu izstrelili nekoliko min. Strogo je prepovedano približati se k narazišču (Vorort), predno preteče deset minut. Ob 9. uri 5 minut st je zaslišala močna eksplozija. Na kakšen način se je to moglo zgoditi? Viled streljanja je vdrla velika množica eksplozivnih plinov v rov ter se plin vnel, ko je prišel nadzornik ventilacije,
ki pa je izborno funkcijonirafc še po eksploziciji. Vsi delavci so imeli varnostne svetilke. Cela nesreča je elementarnega izvira in krivda ne zadene nobenega. Tega mnenja je tudi nadsvetnik Hannack, ki je prišel z Dunaja proučit celo stvar. Da je bil plin toliko v nepo-srednji bližini se nahaja jočem piostoru. je dokaz ta, da so takoj po nesreči vsi organi: inženirji i. t. d. šli na l*ce neteče ter niso moj;\\ več konstatirali niti najmanjše množine plina. Poročilo židovskega dunajskega lista <Zeit» iz Ljubljane, da so celo kvadri leteli od narazišča, je silno smešno, saj se nikdar ne more zidati v zgornjem rovu.
V rovu se je slišala samo grozovita eksplozija, zemlja se je jela tresti, cele plasti zemlje in kamenja so se utrgale in padle v rov, tramovje je pokalo in vmes se je slišalo kričanje delavcev. Ljudi se je polastila strahovita obupnost, V prvem hipu je bilo vse okarnenelo, nehote je vsakdo mislil na beg, da bi utekel in se rešil groznega pogina. A to je trajalo le trenutek; potem pa je vsakdo mislil samo na to, da bi rešil one nesrečnike, ki še morda žive, ki jih še niso udušili plini, ki jih še ni ubilo kamenje. Strahovit prizor je bil to, ko so izpod zemeljskih plasti kopali mrtvece, ko so stokajoče, ranjence nalagali na vozičke. Poškodbe ponesrečencev so grozne, z.ito je bilo tudi agnosciranje mrtvecev silno težko, ker so spačeni do nepoznanja. Lase in brke imajo sežgane, obleka jim je zgorela na životu, koža na telesu jim je ožgana, udje kakor da bi biii pečeni. Zdravniška preiskava je dognala tudi grozne notranje poškodbe. Rebra, noge in roke so žrtvam zlomljene, Črepinje več ali manj razi) te, si ca in ledice so počene in tudi jetra se poškodovana. Vsi ti ponesrečenci so bili lakoj mrtvi in ni bilo zanje nobene rešitve, ako bi bili rešitelji tudi takoj na licu mesta. Mrtveci so bili grozovito spačeni, da jih ni mogoče spoznati. Obraz jim je črn, kakor oglje, oči izbuljene, telo opečeno, pokrito z blatom in strjeno krvjo. O nesreči se je takoj odposlalo natančno poročilo na Dunaj, odkoder sta takoj odpotovala na Hrušico sek-cijski načelnik v železniškem ministrstvu \Vurmb in stavbni nadsvetnik Hannack.
Na lice mesta je prišla sodnijska komisija, v kateri so bili: preiskovalni sodnik dr. Forster kot zastopnik državnega pravdništva, zdravniška izvedenca dr. Stergar in dr. Schuster in tehniška izvedenca rudarski inženir P. Endlicher in deželni nadmženir Ivan Sbrizaj. Tej komisiji se je še pridružil obrtni komisar iz Ljubljane Žitnik, okiajni komisar iz Radovljice in okrožni zdravnik dr. Kogoj.
Ubiti so bili naslednji delavci: 1.) Hrvat Rado Na-rančič; 2) Anton Kravanja, rojen I. 1857 v Dovi pri Bovcu; 3.) Aleksander Gaetani, roj. 1. 1868 v Bergamo v Italiji, oženjen; 4) Ivan Mihelič, roj. i. 1859 v Plužni pr Bovcu; 5.) Peter Tomeli, toj. I. 1884 v Mostah pri Križu; 6.) Andrej Mihelič, roj. 1. 1853 v Plužni pri Bovcu, oženjen; 7.) Andrej Mihelič, roj. 1. 1873 v Plužni pri Bovcu, oženjen; 8.) Mat" v ž Robič, rojen 1. 1888 v Plavcu št. 8 nad Jesenicami; 9.) Ivan de Maman, roj. 1. 1863 v Sapirolo pri Beluni; 10.) Anton Pire, roj. 1. 1880 v Komendi pri Domžalah, in 11.) Jakob Kurmanšek, roj. leta 1861 v Gavcih pri Smartnem, Paka v slovenjegraškem okraju na Štajerskem, vdovec. Dne 23. t. m. sta umrla še dva delavca, od katerih se eden piše menda Bernik. V četrtek popoldne se je vršil pogreb. Krste so bile lepe, polne vencev s svežimi cveti. Občinstva je prisostvovalo na sto in stotine. — V bolnici za silo na Hrušici je menda tako vpitje, da človeka, kadar to sliši, izpreletava kar mrzel pot in da se mora ganiti pri tem tudi najtrše srce.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Fran Ondricek — v Kranju. C. kr. komorni virtuoz Fran Ondfičok koncertuje dne 6. decembra t. 1. v Kranju in sicer v dvorani »Gorenjskega Sokola* pod pokroviteljstvom Narodne Ćitalnice». Dasi izpregovo-rimo o Ondfiku samem, o tem nenadkriljivem virtuozu
v vijolinski tehniki, prihodnjič kaj več in dasi objavimo takrat tudi natančen program tega koncerta, vendar že lahko se laj obvestimo predvsem cenjeno meščanstvo mesta Kranja, da obogati koncertni vzpored z dvema točkama njegov virtuozni spremljevalec pianist Josip Kamera in du nastopi v dveh pesmih tudi naš čilalniški pevski zbor.
Vaditeljfcki odbor «Gorenjskega Sokola» vadi vse člane in prijatelje društva k notranji tekmovalni telovadbi, katero priredi dne 2. decembra 1904, ob pol 9. uri zvečer v društveni telovadnici. Vstopnina za osebo znaša 40 vin.
fitirideaetletnico svojega bivanja v Kranju je praznoval minulo sredo v krogu svoje obitelji lukajšni trgovec, gospod Ferdinand Sajovic. Sajovičeva trgovina (pri «Pleiweissu») slovi radi s-olidnosti daleč naokoli, gosp. Sajovic sam pa uživa vsled svojega čistega značaja ter blagega srca splošne simpatije in si je s svojim nesebičnim rodoljubnim ter ob Nekoristnim delovanjem stekel mnogo zaslug za naše mesto. Rodom na Turnu pri Velenju se je v Ljubljani izučil trgovstva in je v jeseni leta 1864 v Kranju otvoril &vojo trgovino. Dasi doma vzgojen v tujem duhu, je že v Ljubljani spoznal svoje slovensko srce in prišedši v Kranj, je v onih burnih časih stal takoj spočetkoma v prvih vrstah narodnih bojevnikov. Zlasti v sedemdesetih letih se je z ndadeniškim ognjem udeleževal političnih bojev v Kranju. Vedno je radodarno podpiral narodna društva in je bil opetovano izvoljen predsednikom Narodne čitalnice«. Blagor občine mu je bd posebno pn srcu. Nad 30 let je občinski odbornik in skoro toliko časa tudi svetovalec in občinski blagajnik. Bil je nekaj časa član trgovske in obrtniške zbornice, načelnik tukajšnjega gasilnega društva, dolgo vrsto let član in predsednik krajnega šolskega sveta ter zdravstvenega okrožja. Predsednik je olepševalnega društva in podpredsednik mestne hranilnice. Narodnjak od nog do glave je seveda tudi svoje otroke vzgojil v strogo narodnem duhu. Požrtvovalnemu rodoljubu in čislanemu someščanu izrekamo najiskrenejše čestitke na redkem ter častnem jubileju.
Is Besniee se nam piše: Prav hvaležni smo Bes-ničani «Gorenjcu», ker nam pomaga v boju zoper težko moro, ki tlači nas in naše otroke že skoro deset let. Naš fajmošter Franc Pokom si je res že domišljal, da sme v Besni i postopati tako, kakor kak turški paša. Sedaj, ko smo mu začeli malo občutnejše stopati na prste, pa sam ne ve, nad kom naj bi stresel svojo jezico. Največ preglavfce mu delajo «Gorenjčevi» dopisniki. Išče jih sedaj na Čepuljah, potem v Kravji dolini, potem zopet na Koroški Beli in slednjič v Kranju. Če mu ne bodo dali v «Gorenjcu» miru, pravi, da bo že tako napravil, da bo vse «smrdelo». Ej, Medvedov gospod, saj že smrdi dovelj. Smrdelo bo pa še bolj, Če nas s svojim neotesanim obnašanjem prisilite, du bomo napravili pritožbo na knezoškofijski ordinarijat. Na božjo pot hočete na sv. Katarino, da bi tam izprosili pameti za «Gorenjca». Tudi mi vam prav toplo priporočamo tako romanje, ali prosite predvsem milosti zase. Ako vas sv. Katarina usliši in vas slednjič vendarle enkrat greči pamet, potem vam več ne bo treba stikati po dopisnikih in v Resnico se bo zopet povrnil tako zaželjeni mir. Bojimo se pa, da sv. Katarina zaradi Medvedovega Franceta ne bo delala čudežev in zato bi vam bili prav hvaležni, ako bi nam dali slovo Saj ste že lani na prižnici izjavili, da ste nas siti do grla. Bodite uver-jeni, da tudi nas navdajajo prav ista čutila. Razuu gdč. Julike bi se nihče ne jokal za vami in ajdovco imamo vedno pripravljeno. Da bi pa v tem slučaju, kakor ste govorili, Besnica kar pet let ostala brez duhovna, nam ne gre v glavo. Ali ste morda na sv. Joštu pregloboko pogledali v kozarec, ker ste se povspeli do tako smešne grožnje? Kar tako se Besničani ne damo ugnati, kakor ubogi solarčki, nad katerimi lomite palice in katere tako neusmiljeno pretepate, da se valjajo po tleh in brcajo okoli sebe. da vam potem z blatom one-čejajo vašo prečastito suknjo. In šo celo predsednik krajnega šolskega sveta je ta  ljubitelj bridke palice.
Olajševalno je le to, da se je povspel do te časti le 3 pomočjo svojega lastnega glasu. Konečno vas prosimo, g. urednik, da nam stojite ob strani tudi še v prihodnje. Le ponatiskujte naša poročila, če mali Pokora same jeze skoči tudi iz kože. Še vedno nam je njegov meh ljubši, kakor pa cel. Naj le hladi svojo jezico s popravki, saj vedno lahko pristavite, da je vse res, kar ste objavli. To Besničani tudi prav dobro vemo in tako še bolj spoznavamo re-nicoljubnost svojega dušnega pastirja. Le toliko naj resnici na ljubo povemo, da Medvedov France ni na praznik vseh svetnikov, marveč nedeljo prej, pri-digoval o «hudičevi larfi». Kljub temu lahko na ta izraz vzame patent. Če bo šel tudi letos — kakcr običajno — pustne dni v Kranj pridigovat, vzame naj to larfo kar seboj in imeli boste v Kranju — najlepšo maškaro!
Sara je po zadnjem večdnevnem deževju močno narastla, in sicer 330 m nad normalo. Od leta 1896. nismo imeli tako velike Save. Tukajšnjemu posestniku g. Edv. Šimnicu je vzela kolo; tudi čoln, ki je bil priklenjen na savskem mostu, je odplaval.
2npanom v Kranjski gori je izvoljen g. Gašpar Lavtižar.
Poroka. Danes se je poročil g. Ribara Jakopič, akademični slikar, z gospico Al. Černvjevo v Škofji Loki.
Nesreča. V Škofji Loki so tramovi padli na Janeza Porenta ter mu zlomili nogo.
Umrla je na Bledu dne 22. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj groflnja Serafina Welsersheimb, rojena baronica Gojz, vdova c. in kr. generalnega konzula Gottfrieda. Stara je bila 88 let. Njen sin je poslanik v Madridu. Njeno truplo so prepeljali minulo sredo v grajščino barona Cojza na Brdu pri Kranju.
Ogenj v Bohinja. Dne 22. t. m. je gorelo Pod Studoroin. Pogorelo je šest vezanih polnih stogov. Zavarovan ni bil noben pogorelec. Ravno ta dan je bila obletnica lanskega velikega požara.
Predavanje o mlekarstvu se je vršilo minulo nedeljo dne 20. t. m. na Brezjah. Predavala sta g. ravnatelj Gust. Pire in g. Legvart.
V Smlednika sta se stepla 14 letna dečka Franc Hafner in Janez Potočnik. Hafner je Potočniku stotkel ves no? tako, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Iskas posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur«. Iščejo se: pomočnik manufakturijske stroke za deželo, pomočnik železniuske za Ljubljano, 2 špecerijske za deželo, 3 mešane za deželo, praktikant za Jagerndorf, blagajničarka za deželo in prodajaika za deželo. — Službe išče: 20 pomočnikov manufakturijske stroke, 14 mešane, 4 špecerijske, 2 špec. in želez., kon-torski praktikant in 2 prodajalki oziroma blagajničarki
Križem sveta.
Konec tatu. V Gradcu je bilo zadnji čas večkrat pokradeno pri trgovcu Rappelu. Končno je policija dobila sum na poštnega pomožnega sluga Ferdinanda Pucklarja. Dva detektiva sta šla v njegovo stanovanje, ki pa je bilo od znotraj zaklenjeno. Na poziv, naj odpre, je Pucklar štirikrat ustrelil v vrata. Detektiva sta nato vrata vlomila, a v hipu, ko sta skočila v sobo, si je sprožil Pucklar peti strel v sence ter se zgrudil mrtev. Enega sokrivca — nekega Jos. Klemenla — že imajo pod ključem, ostale pa še iščejo.
Po nedolžnem obsojen. Državno sodišče se je bavilo te dni s tožbo nekega Petra Gosickega zoper pravosodno ministrstvo za odškodnino, ker j<; G let po nedolžnem presedel. Gosicki j» bil 9. maja 1897. pri porotnem sodišču v Novem Saudecu obsojen zaradi požiga v dosmrtno ječo, dasi je neprestano zatrjeval nedolžnost. Iz ječe si je prizadeval doseči, du bi se obravnava obnovila, kar se je lani njegovi materi tudi posrečilo. Pri novi obravnavi je bi Gosicki soglasno oproščen. V ječi si je nalezel naduho. Zahteval je pri ju.tičnem ministrstvu odškodnino za prestano kazen. Ministrstvo mu je nakazalo za vse skupaj 9200 K. S tem pa Gosicki ni bil zaiovoljen ter je ministrstvo tožil za 11.540 K in dosmrtno rento 600 K.  Razsodba se še ni izrekla.
Grof izvoicek in melnar. V Vel. Varaždinu se je naselil za izvoščeka grof Ladislav Stadnickf. Dosedaj je bil grof ravnatelj graščine grofa Platen-Silberg. Ker pa je prišla graščina v druge roke. odpovedala se je grofu služba. Dobil je 10.000 K odpravnine. S tem denarjem si je kupil dva konja in voz ter si začel služiti kruh s prevažanjem ljudi in tovorov. Razen tega je tudi prosil za službo mežnarja.
Oporoka gledališke igralke. Miss May Irvvin, bogata amerikanska gledališčna igralka, je naredila oporoko, v kateri določa 400.000 K za ustanovitev ameriškega narodnega gledališča. Po njeni smrti se mora ta svota tako dolgo nalagati z obrestmi, da naraste na 20 milijonov K, s tem kapitalom se potem ustanovi ameriško narodno gledališče, v katerem bodo smeli igrati le ameriški igralci in igralke. Igrati se bodo morale le ameriške igre, lo tri tedne v letu se bodo smele predstavljati Shakespearove drame.
Kače t portugiskem parlamenta. Veliko vznemirjenje je nastalo nedavno v portugiški zbornici. Neki tajnik je vzel iz omare neke spise, pri tem pa je dregnil v gnezdo strupenih kač naočark, ki so planile na vse sirani po dvorani. Tajnik je zbežal iz dvorane, zaloputnil vrata za sabo ter prestrašen klical na pomoč. Dolgo je trajalo, da se je našel pogumen mož, ki se je upal iti v sobo. Bil je to neki orožnik, ki je oborožen z batom previdno odprl vrata. Res se mu je posrečilo ubiti štiri strupene kače; potem pa ni mogel nobene -več najti. Ker pa leži po sobi vse polno papirja in knjig, se uradniki boje, da še niso vse kače pobite ter se noben ne upa več v sobo.
Oes 23 let razkrito hudodelstvo. Pred 2'6 leti so našli na Furlanskem v reki Torre nekega moža, ženo, voz in konja. Ker sta bila mož in žena iz tujine, ju ni nihče spoznal ter se je splošno sodilo, da sta se po -nesreči zvrnila v naraslo vodo. Sedaj pa je izpovedal neki kmet v Ville>i na smrtni postelji, da je on z dvema vaščanoma, ki ju noče imenovati, napadel tujce, ki so ju •oropali ter s konjem in vozom vred vrgli v vodo.
Prodana iena. Neka lepa kmečka deklica iz Ampezza (Tirolsko), ki je služila v Italiji, se je seznanila z nekim Sicilijancem ter se kmalu na to ž njim poročila. Toda mlada žena ni dolgo uživala zakonske sreče, o kateri je sanjala. Že tretji dan po poroki je prodal dobri mož svojo ženo za lepo svoto nekemu Turku v Aleksandrijo za njegov harem, kjer je revica še danes. Sicer se ji je posrečilo, da je svoje domače na Tirolskem obvestila o svoji usodi, toda njena osvoboditev do zelo težavna, ako ne celo nemogoča.
Domaća knjižnica.
•Tršćanski Lloyd>, list za narodno gospodarstvo, izhaja vsako soboto v Trstu in ima v zadnji števili- i to-le bogato in zanimivo vsebino: Mornarica: Pomorska vlada za Dalmaciju. — Kako rastu troškovi oko uzdržavanja brzih parobroda prema porastu njihove brzine? — Tigo-vina: Trgovačko-obrtni muzej u Zagrebu. - Iz izložbe. — Sastanak trg. obrtn. komora. — Predavanje o hrv. trgovini i industriji. — Izvoz stoke iz Crne gore. — Nova konzularna akademija. — Vvkaz činnosti ustfe.liho umistovaciho
odboru. — Vesta, dioničko druttvo za industriju petroleja — Obrt: Prva udruga za stolarske i dekorativne proizvode u Zagrebu. — Gospodarstvo: Nova lutrijska igra na ćudorednoj i gospodarskoj podlozi. — Prva seljačka zadruga, za štednju i zajam u Bosni. — Lutrijska vučenja: Lutrijska vučejna u Avstriji. — Radničke vijesti: Kretanje radnika. — Izseljevanje: U Ameriku. — Iz Amerike. — Trgovačka zapisnica: — Književnost. — Svaštice. — Dopisnica uredništva. -— Burzovne vijesti. — oTršćanski Lloyd» se priporoča trgovcem, industrijalcem, obrtnikom, posestnikom i. t. d. Naročnina na <Trščanski Lloyd» znaša na leto 12 K, a na pol leta 7 K. Naročnina se pošilja lastniku in glavnemu uredniku Fr. Kučinieu, Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246.
Gospodarske stvari.
Tedenski sejem ▼ Kranja dne 12 t m.
Prignalo se je 122 glav goveje živine, 5 telet, 69 prašičev, 12 ovac, 20 kozlov, 125 bas.    —   60 kg: plenice K 10-50. prosa K 7*50, ovsa K 7 50, rži K 8*5, ajde K 8*—. ječmena K 7*—, fižol: mandalon in ribmčan K14* koks 14-.
jMiHUiž pride!
■
Listnic* uredništva.
— Dopisniku is Bo h i n j a: VuS dopis pride unetljivo prihodnjič.
Prošnja.
Vse one gg. udlteljt kranjskega okoliša, kateri so bili naprošeni, da sestavilo sgodo-Tinske podatke dotičnih kraje? sa skupne igodovino mesta Kranj in okolice, se tem potom najnljndneje prosijo, da to čiapreje store.
Sever, Kranj.
§U
Me3\in\he>, t>anje>
aov koyti\t kakot tudi 6ipt>, t>a*t it*
3tu<j,e ytina>te i*3*(ke v   voeli  6atva&,  tipe*ne  in ctn* ptipotoća ptoa in najvtcy%
y>ccij  in ^linaotorV izdelkov
Otroci!
Karkol' Vam Miklavž je pripravil, v izložbi pri Kocmnt-U vse je izstavil, piščalke, vozičke in punčke brhke, konjičke, osličke in backe čvrste\ Zato pa nemudoma v izložbo hitite, ■    kar vsak poželi — prosto si zberite!
Janko Kocmut,
trgovina z galanterijskim in norimber-škim blagom v Kranju. 194—2
Že veliko let dobro znani
stroji vsake vrste
ta poljedelske in obrtne potrebe
poljska orcdja, stiskalnice za seno,
Irijerji,
či Mnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice z.t koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golaoje stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesal ke za gnojico. škropilnice za gnojnico, vodovodi, telezne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, pri pni ve za točenj« piva. priprave za sladol d, omare za led. mlini zu kavo in di*.ivo, stroji za delanje klonas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, st"Serske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za iivino, tehtnice nn drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 -likami brezplačno in jeziku. Prekupci in agenti za-115-14
izuČen stavbenega ključavničarstva
se sprejme takoj.
Pogoji in ponudbe naj se pošljejo na tvrdko g. Batholt ▼ Tržiču.
190-3
Iranko!  Dopisuje sa'' v slovenskem
iejjeni! Piše naj se naravnost:
Ivan Sohindler, Dunaj,
Erdh(>rgstras-*e 12.
Tipctait in preproga?
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-13
p. Jurtšić, lekarnar
?aHwc.
PozorI Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidriianc ka*e kmetom moć ,Pakraških kapljic" in „Slavonske zeli.
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve n;,j-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraeke kapljice dflujejo izvrstno pri vseh želodčr ili in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vet ove in čitijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzl co in vse druge 1 olezni, ki v ded mrzlice nastajajo Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše .»redstvo proti bolesti maternice in madron; znto ne smejo manjkati v nobeni rneš-
----------------------- čanski in kmečki hiši  — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER
JURISIC, lekarnar v Pakracu at. 209, Slavonija. — Denar se pošilja m prej ali s poštnim povzetjem.
Cena je Mede«'« (franko ns vsako pošto): 12 stekleaičic '1 ducat) 5 kron, 24 stekleničic (2 ducata) K kron 60 vin, 36 stekleničic (3 ducati) 12 kron 40 vin., 48 stekleničic (4 ducat) 16 kron, 60 stekleničk-(5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonaka aal se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kadiju, bolečinam v prsih, zamolklosli. htipavosi v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti hodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin.. »> originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravno«.t od mene pod nashvom:
PETER JURIŠ1Ć, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
195-2
o-96l
D76B
Hamburg-Amerika
160-1*
Iz Ljubljane v
NoviTork
i dobro proito hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. SBUNI6, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Svjttem laike
M. PodKraj^K
frizer
ia dame in goipode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporočil za gojitev las in za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
/Zakaj so Vaši zobje tako beli?" „Vsak dan rabim 0. Seydlo?o hlgijeničnt kozmetično UStno T0d0f ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
88-88
O IO TO IO IO IO IO IO IO -IG IG
71—83
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom MERJfU*" peter Jffajdič v Kranj«.
•t
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge. lemeža. Železne brane, vile, motike, sekiro. železne grablje; nadalje sledilna
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošcevino, kar-boiinej, trsje za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
stropov, vlite kotle. Velik« lsber sluuremlc, ielenlh peči
Jtottai-ii?ortla>4' eticit, traVerz«, stare, železnice §ioc
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zalega različnih barv.
ex
emsor;«
Loterijska srećka dne lf>. novembra t. 1
(Jradec:     90     44     29     74 45
Posamezne številke „Gorenjea"
prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ŠkOfJI Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; JavornlkU g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec.
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
18-45
SncfrloVini brizgatnicami it S ^
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakfin položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počastno diplomo ■a izboljšanje parnih in motor-briz-fftlnio ter lestev in a slato kolajno ■a prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
it it
i
it
*
i
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, yj brlsgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk ln gospodarskih strojev.
Slav. Šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
lar.&lu je
„Dobra Knnarica'*
spisala Minka Vasi reva
v založništvu Lavosl. Schwentner-fa v L|nbl)ani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 0 K 55 h.
Obsexa na »76 straneh več nego 1800 receptov xa pripravljanje najokusnejSih jedi domaće in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezan«.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, lit-ramn kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj:pah nenavadne opreme, in konečno varira gospodinja r.aradi njene cene, ker ni nič dražja, nego zn.ie oemlke kuharske knjige. 10—56
■
»i»jewl»»J%s*%Sjpsjijs<> t*0**H& »y^»>
H. Suttner, urar
Nikelnasta anker-remont. roskopf. želez-nit-aijem dobro poznana, najtrpeznejsa. in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znanka, gld. 6-50.       114—22
¥ Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, aročk, delnic, valut, novcev in deviz. Promoso izdaja v vsakemu žrebanja.
5       Polnovplačani akcijski ^    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskornpt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
ljuljana (Hoiizcj)
na Mafije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagate!) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-2«
Pohištvo Iz železa, otroške postelji In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v 1. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Za eobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledale.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121—13
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoja najbolj priznane
šivalne stroje m kolesa
Cenili trn ilopoMjejo na zahtevanje zastonj.
Imam t kleti 177-7
vec sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fin« rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega isdelka.
V*b solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajSaji državni kolodvor po primerno nitki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
25 dret. v je  je  največje bogastvo.
Kapljice sv. Jttarka
s
% %
_____________ *
« i^^^^^Sl^^~ •:  Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka 5
se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni, *
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in )*, roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno
pri želodčnih boleznih, ublažnjejo katar, urejujejo izmeček, od- £
-----pravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš jejo pre- m
*t bavo, čistijo kri in čreva. Prezeno velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo iz- >*
J| borno proti hripavosti in prehlajenju. Letijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v £
4( želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni Te kapljic« so najboljše sredstvo proti *
« bolezni Da maternici in madronu ter ne bi sm le ra-H tega manjkati v nobeni mehanski in kmečki hi$i. £
"Ji Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj ne naro ujejo točno pod naslovom: £
S MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št 90, poleg cerkve sv. Marka. »
« Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dranajstorica se ne ne pošilja. Cena je nasled- )4 ^ nja, in sicer franko dostavljena na vsako pošlo: £
i i dncat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 dneate (36 stekl.) » %   11 k, 4 dnoate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. 8
Z (mam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zalo navajam samo imena nekaterih g/, £ * ki so s posebnim vspshora rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učit-lj; Janko >J « KiMir, kr. nadlogor; Stepati Borčić, župnik: Ilija Mamić, opankar; Zotija Viikelič, šivilja; J. Seljani«, beljak itd. >*
J - ■ — MESTNA LEKARNA, ZAGREB $
« Ustanovljena 1.1860.     is?-*       -—---—----■—» —-----*
j£ "" Markov trg $t. 90 poleg cerkve sv. Marka. "f
JJ ?3*W   zdravje  je   največje  bogastvo*   '^Hl *
^44444444444444444444444444444*4^4 4***4**44*444+4444*44*444*44*****
se sprejme pri
H. SUTTNER
iM-io urar v Kranju.
•4—86
prodaja se od dne 27. novembra rnznovrstno manufakturno blago pod lastno ceno pii
Mariji Ažman
l!>8 — 1 nasproti \r. H Sultnerja, urarj i v Ki a nju.
'MIMBRtOtJUHV MOR3 CONCOURS
Zobo-
Oton $eyitt
pri g*, dr. E. Globočniku ▼ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz ttavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in obtnratorji Mi izvršujejo po naj no ve j ih metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgama in cementa kakor tudi vse zobozdrav-niike operaoije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št 4
Stavbeno - umetno is konstrukcijsko klloCroifarstvo.
Žlono omrežje na stroj, obhajilne mizo, ograie na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrsta, balkoni, verande, st6lpt>« križe, Štedilnike itd 103-26
Specijaliteta: valjični zastori (Rollhalken).
104 28
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
strojo za obdelovanj«; lesa. K ran c i i - turbine osobito za Žagfne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-to rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedi I no milo z znamko Jelen1.
Ono je fJ0f zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes«. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad U9-21 ime „Schioht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
»       JURIJ SCHICHT m
(ČesKo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsKe« Kontinentu. (ČcsHo)
bhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. •- Velja po posti prejeuian za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom itan« za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naro<"be brez istodobne vpoftitjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, će se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja * hiši stev. 106 nasproti i u p n e eerkve. — UpravnuHvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankir..ti. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaj* in xaU?a koasorcij <Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Turka Iv. Pr. Lamprei v Kranju.
54
80