Leto VII, štev. 217 Ljubljana, torek 21. septembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = lahaja od 4. ajutraj. a Stane mesečno Din 25 —; za Inozemstvo Dip 40— neobvezno. Oglas; po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica iter. s/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. u. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlJtvo: Ljubljana, PreSernova ulica št. 54. - Telefon št. 36 inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4 — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t LJub-iana št. 11.84» - Praha čisto 78.180 Wlci.Nr T05.141 Ljubljana, 20. septembra. Tako ostre volilne borbe za Trgovsko in obrtniško zbornico, kakor je sedanja, še nismo imeli. Slovenijo preplavlja val volilne strasti, kakor smo ga bi H vajeni pred volitvami v parlament. SLS se ie zahotelo, da napravi iz volitev v Zbornico politikum. Ze davno pred volitvami ie dr. Korošec v Domžalah in teden nato v Trebnjem napo-\edal, da se bo SLS udeležila teh volitev kot stranka, ker smatra, da je to za njene strankarske interese potrebno. Dejstvo, da sta zadnji čas v zbornici kot njen predsednik in podpredsednik gospodovala eksponenta in zaupnika SLS gg. Jelačin in Ogrin. je oJvidno vzbudilo pri klerikalcih tolik apetit po zbornici, da so mislili, da mora biti ta najvažnejša stanovska in gospodarska institucija slovenskih trgovcev in obrtnikov za vse večne čase domena SLS. Zato je g. Ogrin razbil pogajanja, katerih cilj je bil depolitizirati volitve in omogočiti stanovskim organizacijam, da si po svoji volji izberejo kandidate za zbornico. Čim sta gg. Jelačin in Ogrin videla, da bi moglo biti njihovega gospodarstva v Zbornici konec, sta storila vse, da sta onemogočila harmoničen nastop celokupnega trgovstva in obrtništva. Jelačinova vloga je pri SLS slična vloga znanega zamorca. Čim je storil svojo dolžnost, ga odslovijo. Jelačina je SLS postavila poleg g. Ogrina za glavnega kolovodjo svoje volilne fronte. Ze sestava klerikalne liste, na kateri je od 32 trgovskih in obrtniških kandidatov -27 pristašev SLS, dokazuje, da je S. Jelačin na njej samo za okrasek in slepilo tudj naprednjakov Za slučaj volilne zmage je klerikalna stranka namenila «naprednjakom» svoje liste klavrno vlogo eksekutivnih organov klerikalne politike, po vzorcu, ki se je klerikalcem tako sijajno obnesel za časa klero-komunistične večine v ljubljanskem občinskem svetu. Prav tako, kakor ie politična špekulacija SLS povzročila kandidaturo gospoda Jelačina, je pa tudi špekulacija gospoda Jelačina zavedla njega v območje SLS. Razlika je morda samo v tem. da zasleduje SLS svoje strankarske interese, g. Jelačin pa je računal, da ga bo moč SLS dvignila na prvo mesto. Tako sta se našla g. Jelačin tn SLS v eni fronti v boju proti stanovskim trgovskim in obrtniškim organizacijam. Ni neznana stvar, da so klerikalci že od nekdaj nasprotniki vseh organizacij, ki se ne vodijo po njihovih interesih in njihovih direktnih ali indirektnih ukazih. Klerikalci so razbijali in uničevali še vsako organizacijo, ki ni posredno ali neposredno služila njihovim namenom. Tako je bilo pri kmečki, tako pri delavski, tako pri učiteljski in tako je pri obrtniški in trgovski organizaciji. Klerikalci so uničili »Slovensko Matico®, z zahrbtnostjo in izdajstvom okupirali ljubljanski »Narodni dom». skušali uničiti «Družbo sv. Cirila in Metoda». se vsem starejšim je živo v spominu, da so iz gledališča napravili kino. ker so raje imeli kino v svojih rokah, kakor pa gledali gledališče v nevtralnih rokah. V sedanji volilni borbi za zbornico vadijo klerkalci boj proti stanovskim organizacijam trgovcev in obrtnikov, ki so še mlade in so se šele v Jugoslaviji z jako energijo začele razvijati. Da bi trgovci in obrtniki ne videli tega zahrbtnega boja, govore in pišejo, da gre njihov boj le proti SDS. Za slepilo trgovcev še kaj posebno radi pov-dariajo, da je boj namenjen samo dr. Žerjavu, kakor da bi kandidiral v Trgovsko zbornico on in ne trgovci, obrtniki in industrijalci, ki so jih postavile stanovske organizacije po svoji svobodni volji. Politično geslo proti SDS so izdali tudi zato, da bi pristaši SLS, ki so trgovci in obrtnki, ne videli, da njihova stranka ne privošči trgovini in obrti neodvisnega stanovskega zastopstva. Kakor da bi šlo za stanovsko zadevo duhovščine, so leteli ponekod župniki in kaplani za glasovnicami trgovcev in obrtnikov. Huda in težka je bila borba, ki so jo prevzele mlade trgovske in obrtniške organizacije s celokupnim političnim aparatom SLS. kateremu služijo kot žalostni dobrovoljci razn; zagrizeni ra-dičevci in nazovi radikali ter nekateri Nemci, ki se nočejo sprijazniti z razmerami v naši novi državi ln ne vidijo nujne potrebe, da se nemški trgovec in obrtnik ob strani strokovno organiziranega slovenskega trgovca in obrtnika bori za svoie stanovske in gospo-aarske interese. SLS se je v svoj:h na-dah. da bo že v prvem navalu strla neodvisno trgovstvo in obrtništvo ter že v kali zadušila njegove stanovske organizacije, silno zmotila. O tem jo bodo poučile volitve še ta teden in klerikalcem ter njihovim pomagačem bo .še žal. da so tako lahkomiselno in brezvestno računali na mladost organiziranega stanovskega pokreta trgovcev in obrtnikov. Nejasna situacija v Beogradu Konferenca pri Uzunoviču. — Vesti o poslabšanju Pašičevega zdravja. — Pod katerim pogojem bi mogli klerikalci v vlado. Beograd, 20. septembra p. V politični situaciji danes ni nobenih posebnih dogodkov. Dopoldne je posetil ministrskega predsednika Uzunoviča prvi kra- Napetost med Francijo in Italijo ijevi adiutamt general Hadžič, ki je ostal pri njem zelo dolgo. Razen tega so Uzunoviča posetili tudi ministri Vaša Jovanovič, dr. Nikič, Maksimovič in Tr funovič ter češkoslovaški poslanik Šeba. Ker se je nrslilo. da je dr. Nikič prišel k Uzunoviču radi svojega položaja kot minister, so ga novinarji po avdijenci o tem vprašali, a dr. Nikič je izjavil, da ie šel k predsedniku samo zato. da z njim razpravlja o pre-mogokopih Enako je tudi Uzunovič izjavil novinariem. da Nikičev poset ni imel političnega znača.ia Temu nasproti je notorično. da ie Nikičev položaj v vladi postal jako nejasen. Ne ve se še. na katero stran se odloč;jo radikali, katerim se zdi najcenejše, da se še enkrat pnbotaio z Radičem. Radičevci so zadovoljni, da ostanejo v vladi ter ne postavljalo nobenih stvarnih zahtev. Njihova politika je dobila sedaj pre-gnantno ime »portfeliska politika« in je naravno, da taka pol;tika radika^m na.iboli priia Verietno je. da je dr Nikič danes skusil od g. Uzunoviča dobiti noiasnilo. kako stališče zavzema on, a gotovo ie. da ni dobil točnega od- govora. Vse čaka, kako se razvijejo odnošaji v NRS in kako se bodo razčistili spori med posameznimi radikalskimi grupami. Pašičevci še vedno napovedujejo velike in odločilne akcije N. Pašiča, a so bili danes zelo vznemirjeni, ker so se po Beosrradu raznesle vesti, da je Pašič znova zbolel in moral v posteljo. Izgleda pa, da te vesti niso točne. Uzunovič je že v soboto obvestil novinarje, da jim da popoldne izjavo o političnem položaju, a je potem preložil ta sestanek na danes popoldne. Ko so danes prišli novinarji k min. predsedniku, je g. Uzunovič rekel, da jim obljubljene izjave ne more dati in jih je prosil, nai potrpijo do jutri popoldne. Informacije o zaupnem sestanku ministra Sršk'ča z dr. Korošcem se potrjujejo. Sestanek se je vršil na željo dr. Korošca, ki se je informiral, nod kakšnimi pogoji bi hoteli radikali v koalicijo z SLS. Dr. Srškič je izjavil, da bi se mogla event. pogajania vršiti samo na osnovi brezpogojnega priznanja vidovdanske ustave s strani klerikalne stranke. Dr. Korošec je odšel v Ljubljano. da se o tem posvetuje s svoiimi ljudmi Če se vrne s poz;t!vnim odgovorom. bi se pogajanja nadaljevala. Trumbičevci o potrebi rešitve hrvatstva pred Rad čem ... Revizija ustave ni aktualna, oač pa je potrebno zbiranje vseh pametnih, da se hrvatstve soasi iz Radičevih rok. Pij pišejo iz krogov Hrvatske federalistične stranke: Vesti beograjskih listov o pogajanjih za fuzijo nikičevcev in federalistov niso točne in ne morejo biti točne, ker ni objektivnih pogojev za to, da se spojita Hrvatski federalistični klub in tn-kozvani Nikičev hrvatski seljaški klub Te vesti so uastale tako, ker se je v vrstah Hrvat, federalističnega kluba pojavila potreba rim jačjega pobijanja radičevščine, kakor je to prvi jx>vedal v javnosti dr. Zivko Ber-tič. Ta potreba je posledica razornega delovanja Radiča ter njegovih prijateljev v širokih hrvatskih masah. Dasi je Radič na vladi, se ni izpremenii in to kar on dela s svojimi ljudmi, pomenja utšenje vsake avtoritete in vsake civilizacije, da ne govorimo o kulturi. Njegova teorija, da je vsa gospoda pokvarjena, in da seljaki ne potrebujejo inteligence, ker seljak vse, kar potrebuje, najbolje dobi samo pri seljaku, je enostavno boljševiziranje seljaštva in ako se temu z vsemi silami ne napravi konec, bodo posledice takega napačnega dela zadele našo inteligenco in meščansko prebivalstvo, nato pa seljake same. To sf>ozna-nje zahteva zbiranje antiradičevskih hrvatskih skupin za obrambo današnjih kulturnih in civilizacijskih pridobitev, ua drugi strani pa za reparacijo dobrega glasu Hrvatstva, katerega Radič stalno izpostavlja zasmehovanju. Vprašanje revizije ustave danes ni aktualno, kakor ni aktualno vprašanje ureditve hiše. kadar gori, ali kadar jo zaliva poplava. Danes je najaktualneje reševati hišo pred požirom administrativne anarhije in poplavo korupcije ter je dolžnost vsake stranke, da čim najbolje pomaga pri urejevanju državne uprave in olajševanju gospodarske krize. Zato je tudi HFS pripravljena na sodelovanje z vsako drugo skupino ali stranko, ki hoče resno delovati za ureditev naših notranjih razmer.> Pribičevičeva ofenziva v Vojvodini V nedeljo se je vršil v Somboru veličasten shod posl. Sveto-zarja Pribičeviča. — Vtis na beograjsko javnost. Sombor, 20. septembra r. Včeraj se je vršil tu veličasten shod Samostojne demokratske stranke, na katerem je kot glavni govornik nastopil njen vedja Svetozar Pri-bičevič, ki se ie pripeljal semkaj dopoldne ob 10. v spremstvu poslanca Jurija Deme-troviča in bivšega somborskega velikega župana Paja Dobanovačkega Prebivalstvo ■mu je priredilo impozanten sprejem. Ob vhodu v mesto je ljudstvo z zastavami, godbami in konjeniki ustavilo avtomobil in ga potem svečano spremilo v mesto. Pred mestno hiši na trgu sv. Jurija se je četrt ure kasneje začelo jborovanje, ki ga je otvoril predsednik krajevne organizacije SDS dr Grigorijevič Svetozar Prtiičevič, ki ga je takoj v začetku govora okrog 6000 poslušalcev bro-.ieča množica navdušeno aklamirala, je v kratkih, a markantnih potezah, kakor je to niegova navada, očrta! politični položaj. Pribičevič je v svojih izvajanjih najprej ugotovil, da ie sedanja vlada dovladala in da se bo morala v par tednih umakniti. Nadalje je dejal, da ie zunanji minister^ dr. Ninčič njemu samemu povedal, da je poslal Stepana Radiča v Ženevo 'e zato. ker je zagrozil, da bodo radičevci napravili vprašanje in vrgli vlado, ako njihov šef ne bi šel v Švico. Sedaj imamo na cehi vlade osebo, ki je navaden referent šefa svoje stranke. G. Uzunovič je dober človek, on je dober patrijot, na drugi strani pa zagrizen strankar In še večji radikal. Te dni Je bil ponesel na Bled ?e napisan ukaz, s katerim nai bi se izločil iz vlade minister dr. Nikič. da bi vstopil vanjo Radič. Kasneje naj bi izpadel iz nje tudi Maksimovič. da bi bil zadovoljen Pašič. A tli mogel. Pri-bičevič ie potem govoril o kombinacijah za razširjenje današnje koalicije, da bi si vlada na ta način podaljšala življenje. Radikali bi hoteli tako kombinacijo, v kateri bi kot stranka najmanj imibili, torej z radičevci, ker sta d dve stranki ra-zdelili med seboj svoie Interesne sfere. Eni naj bi vladal: nad srbskim delom našega naroda, drugi pa nad hrvatskim. Ako država pri tem trpi, to ni njihova stvar Z dr. Korošcem bi bila stvar podefena. Najtežji bi bi! radikalom sporazum z davidovičevci, ker bi skem, ampak celo v srbiianskem delu našega naroda. Po mnenju govornika se ta sporazum gotovo ne bc dal izvesti, ker radikali nočejo ničesar žrtvovati. Glede Radiča je dejal Pribičevič, da je ta politik že meseca februarja I 1919 zbiral podpise za spomenico mirovni konferenci proti naši državi S takimi politiki vodi vlada danes državni čolnlček v razburkanem morju. Vladni ljudje se povsod poslužujejo le praznih fraz, ne vidijo pa jedra današnjemu zlu, ker ga nočejo videti. Današnja vladna koalicija, radikali in radičevci, se grizejo med seboj In se koljejo kakor najljutejši sovražniki. Ali je potem čudno, da smo prišli tako daleč? Končno je Pribičevič plediral za nove volitve, da bi se vendar enkrat videlo pravo razjpolo-ženje naroda. Končal Je svoj govor z vzklikom: »2ivio narod, živio kralj!. Poslušalci so burno ploskaJl PrihfKinji govornik, poslanec Juraj De-metrovič, je razpravljal o Hrvatih v SDS in povdarjal, da Pribičevič s svojo stranko edino vodi pravilno politiko. Govori! je nadalje tudi o gospodarski krizi in o draginji in končno o zakonu o izenačenju davkov, ki ga ie predložila vlada. To Izenačenje n! znižanje, ampak povišanje davkov. Beograd 20. septembra r. Današnji beograjski listi prinašajo obširna poročila o včerajšnjem sijajnem shodu g. Pribičeviča v Somboru, »Politika« piše, da spada to zborovanje med »največje in najbolj obiskane politične shode v tem letu«. »Vreme« pravi, da »je bilo zborovanje izredno dobro obiskano«. Vseslovanski zdravniški kongres Beograd, 20. septembra, n. Danes je vse« slovanski zdravniški kongres nadaljeval svoje delo. Razpravljali so o tuberkulozi pri Slovanih. Poročal je dr. Rumenov, pred sednik vrhovnega medicinskega sveta iz Sofije in dr. Gerdanov, urednik bolgarske, ga «Zdravniškega vestnika«. Nato sta o tuberkulozi v Češkoslovaški poročala dr. Jedlička in dr. Immer. Demonstraciji proti Franciji v siki. — Mussolinijev Pariz, 20. septembra (brž.) »Chicago Tribune« poroča, da so izbruhnile v Fircnzi resne protifrancoske demonstracije. Velike množice fašistov so skušale vdretj v fran-coski konzulat in zažgati poslopje. Končno je policija obkolila poslopje. Med policijo in fašisti je prišlo do spopada in streljanja, pri čemer je bila neka oseba ubita in več ranjenih. Francoski poslanik v Rimu je zahteval zaščito za svojega konzula v Fircnzi proti iašiitovskim napadom. »Chicago Tribune« poroča, da se demonstracije proti tujcem in posebno proti Francozom nadaljujejo z nezmanjšano siio. Pariz. 20 septembra (brž.) V francoski luki Bastia na Korziki so bile velike proti-fašistovske demonstracije. Demonstranti so metali kamenje na italijanski konzulat m prisilili italijanske ladje, da so razobesile poleg italijanske tudi francosko zastavo. Pariz, 20. septembra s. Listi, med njimi tudi »L' Information«, poročajo iz Rima, d.i Firenzi in proti Italiji na Kor-načrt proti Franciji. postaja pisava italijanskih listov proti Franciji vedno ostrejša. Ciicijo7.no naziranje v Rimu jc tako, da sc nanašajo razgovori med Parizom in Rimom na celokupne politične odnošaje med Francijo in Italijo iii ne samo ua incidente po atentatu na Mussoli-nija. Gotovo je, da bo Mussolini vztrajal pri svojem nabiranju, da 11; dopustljivo, da bi se svobodno vršila pro i njemu osebna kampanja v tuji državi. Zahteval bo, da naj fraucoska vladi to propagandi pobija. Ce bi njegovo zahtevo odklonila, zanj ni dvoma, da bo italijansko politiko proti Franciji nanovo organiziral Pariz, 20. septembra k Na Uuui d' Or-sayu potrjujejo vest o aretaciji atentatorja ua francoski konzulat v Trstu. Italijanski pravosodni minister jc zagotovil francoskemu poslaniku v Rimu, da bodo prejela pristojna mesta navodila, ki bodo preprečila nadaljnje demonstracije pred francoskimi konzulati v Italiji. Pred popolnim sporazumom med Francijo in Nemčijo Nesoglasja v francoski vladi radi sporazuma z Nemčijo? — Dr. Stresemann bo osebno nadaljeval pogajanja s francosko vlado v Parizu. Berlin, 20. septembra (brž.). V četrtek se bo bavil nemški ministrski svet z razgovori Brianda z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom v Thoiryju. Kakor se izve, bo ministrski svet odobril politiko dr. Stresemanna. London, 20. septembra (brž.). Akoravno ni še znana vsebina razgovorov Brianda s Stresemannom, vendar jim pripisujejo tukajšnji listi veliko važnost. Splošno sc domneva, da je bil dosežen v Thoiryju da-lekosežen sporazum o vseli spornih točkah med Nemčijo in Francijo »Observer« pravi, da v slučaju sporazuma med Nemci in Francozi niso bile žrtve zapadne Evrope zaman. Pariz, 20. septembra, s. »Ouotidien« potrjuje vest o nasprotjih v francoskem kabinetu radi Briandove politike napram Nemčiji. Sedai ie vse odvisno od tega, kai bo storil Poincare. »Nouvelle Siecle« smatra izjave »Ouotidiena« za umestne in domne- va, da so Marin in Barthou. pa tudi Tar-dieu nasprotniki Briandove politike. »Ave-nir« zahteva, naj se stranke nacijonalnega bloka vrnejo k prejšnji akcijski svobodi. Neka oiicijozna francoska nota označuje govorice, po katerih vladajo v vladi radi nemško - francoskega zhližanja nasprot-stva, za izmišljene. V francoskih parlamentarnih krogih domnevajo, da bi se mogla morebitna nasprotja nanašati samo na for-meina vprašanja, ne pa na temeljna. Pariz, 20. septembra, s. >Fxcc!sior« trdi po informacijah iz zanesljivega vira, da bo v primeru, ako bi francoski ministrski svet že prihodnji torek ratificiral prve razgovore med Briandom in dr. Streseiiiaiinoni v Tciryjn, prišel dr. Stresemann Ze prve dni oktobra v Pariz radi nadaljevanja pogajanj. Če bi bil dr. Stresemann zadržan, bi se vršil prihodnji sestanek po zasedanju Društva narodov v decembru.. Strahovit orkan na Floridi 2000 hiš porušenih. — Nad 2000 ljudi ubitih, 9500 ranjenih. — Veliko število ladij uničenih in poškodovanih. — Ogromno škodo cenijo nad 150 milijonov dolarjev. Keywest (Florida), 20. septembra (brž.). Strahovit orkan, ki le divjal včeraj zjutraj nad južno Florido, je zrušil 2000 hiš. Mesto Miami je poplavljeno in železniška zveza pretrgana. Po zadnjih poročilih je katastrofa zavzela velikanske dimenzije. Dosedaj ie zahtevala nesreča 2000 mrtvili, 9500 ranjenih, 100 ladij je uničenih in 150 težko poškodovanih. New York, 20. septembra, s. Orkan na otoku Floridi, ki je divjal s hitrostjo 320 milj na uro, ie trajal devet ur. Vsi kraji ob 60 milj dolgi cesti med mestoma Miamiiem in West Palm Beachom so popolnoma razrušeni. West Palm Beach, 20. septembra, s. Število smrtnih žrtev, ki Jih ie zahteval orkan v Miamiju, cenijo na več sto. Nad krajem Ford Lauderbale ie bil proglašen pre-ki sod. Čete, zdravniki in strežnice so odpotovale v prizadete kraje. Obala ie 60 milj daleč opustošena. Washington, 20. septembra, s. Šerif iz Jacksonvilleja je naprosil guvernerja, naj pošlje 500 mož policije za ojačenje, ker vladajo tamkaj strašne razmere. Voda iz rek ie med divjanjem orkana 4 čevlje visoko preplavila ceste. Po cestah ležijo kosi avtumo-bilov, pohištva in drugo. 250 ladij, jaht in čolnov, ki so se nahajali v pristanišču. ;e poškodovanih. Rim, 20. septembra, o. »Piccolu Uiornale d' Italia« je prejel iz Ne\v Vorka kablogram o strahovitem orkanu, ki ie divjal ua otoku Floridi. Ker so bila ua Floridi uničena vsa sredstva za poročanje, so sc poročila zakasnila. Po poslednjih brezžičnih brzojavkah je bilo v mestu Miamiju 150 oseb usmr-čenih ter nad 30011 ranjenfii. Mesto Miami je štelo 2000 hiš iu mnogo bančnih zavodov, ki jih ie orkan popolnoma porušil. Uničeno je tudi pristanišče in vsa pristaniška skladišča. Povzročena škoda znaša nad 150 milijonov dolarjev. Ladie. ki so se nahajale \ pristanišču Miamiju, so se potopile. Vojne ladje, ki so križarile med Ne\v Yorkom in Florido, so prejele nalog, da takoj odidejo v prizadete kraje. New Vork, 20. septembra, s. Vesti iz Floride zatrjujejo, da se ceni škoda, ki jo- ie povzročil orkan, na 50 do 12-! milijonov dolarjev. Po poročilih observatorija v Mobile divja vihar danes v Pensacoli s hitrostjo sto milj na uro. Kakor poročajo iz Miamija, so biie davi s pomočjo letal, avtomobilov in pomožnih vlakov postavljene prve zveze z mestom. Število žrtev v miamskein okraju še ni določeno i:i se giblje med 600 do 1500. -SS- Pangalosovi blazni načrti Atene, 20. septembra, r. Neki novinar je imel priliko govoriti z bivšim grškim diktatorjem Pang-alosom v njegovem za* poru v Izedinu. Pangalos mu jc podal ob tej priliki senzacijonalno izjavo, da je nai meraval 25. avgusta napovedati vojno Tur. čiji ter zavzeti vzhodno Tracijo in tako uresničiti nacijonalni sen Grške. Toda par dni prej, 22. avgusta, je bil strmoglavljen. Povod za vojno bi bila zahteva, naj se vre nejo konfiscirana imetja grškim begun, cem. Za ta njegov načrt ni vedel nihče, niti sam zunanji minister. Vse je bilo v njegovih rokah. Njegove vojne priprave, municija, topovi, vojne ladje in vse drugo je imelo za cilj presenečati neprijatelje. Pangalos je izjavil, da bo svet še iznenas dil, ko bo govoril pred sodiščem. Nadaljo je izjavil, da je vse pripravil, da se 25 av. gusta podpiše v Atenah albanski ofenzivi ni pakt, ki bi zajamčil nove grške meje. Del zavezniških čet bi bil poslan v Trati, jo, da bi podpiral grške operacijc. Atene, 20. septembra, s. Izjava bivšega diktatorja Pangalosa, da je samo njegov padec preprečil, da ni napovedal Turčiji vojne in zasedel Tracijo, je izzvala v Ate= nah največjo senzacijo. V tukajšnjih po= litičnih krogih smatrajo ta odkritja biv. šega diktatorja za popolnoma verjetna. V zvezi s tem se omenjajo žc prej razširje. ne govorice, da jc Pangalos že dalje časa skušal /. osebnim vplivom doseči, da bi pripravil Italijo za »kupen korak proti Turčiji. Nemški parlamentarci v Jugoslaviji Beograd, 20. septembra, n. Nemški po> slanec von Loach in njegovi tovariši, ki po tujejo sedaj po Jugoslaviji, so se s svojc= ga potovanja po Vojvodini vrnili v Beo= grad Bili so v Bučki, Baranji. Sremu i:i v enem delu Bauata. Novinarjem, ki so jih vprašali za mnenje u tem, kar so videli, so Nemci odgovorili, da v naših krajih le; ži ogromno bogastvo. Oni so prepričani, da bo v kratkem času Dunav od Regens. burgii do Oršovc služil kot najboljša zve. za med Nemčijo iu Jugoslavijo. V Nem= čiji vlada še kriza, Nemčija pa si bo po= lagoma opomogla in sc spravila s svojimi nekdanjimi sovražniki. Na Beograd sc gle« da kot na točko, v kateri sc nemški into lesi na Balkanu nc bodo več dovcdli v spor. Enkrat se je napravila napaka, dru. gič sc uc bo več. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Danes in jutri zadnji dan! — Velika udeležba. — Šlo bo za razlike par odstotkov. — Opomin zamudnikom, resen poziv vsem trgovcem in obrtnikom in njihovim prijateljem vseh stanov. Danes in jutri sredo 22. t. m. še do 6. ure zvečer sprejema Volilna komisija glasovnice po pošti, jutri se jih pa tudi osebno lahko oddaja komisiji. Kar bo torej prišlo po poštah ali po selih. n. pr. do srede opoldan v Ljubljano, se bo moglo še pravočasno oddati. Kdor pa hoče priti osebno pred komisijo, to stori lahko še do 6. ure zvečer. Do včeraj je bilo komisiji oddanih 18.654 kuvert z glasovnicami, od teh je 5787 modrih (trgovina), 12.657 rdečih (obrt), 210 belih industrijskih. Udeležba je torej velika in lahko zraste še za par tisoč. Veliko volilcev je odposlalo, kakor se vidi iz njihovega pripovedovanja. glasovnice žal tako. da so v veliki mori nepravilno izpolnjene ali pogreš-no zalepljene, vsled česar jih bo pač mnogo neveljavnih. Pošiljanje glasovnic brez revizije po dobro poučenih zaupnikih je zelo opas-na stvar, ker se ob največji pazljivosti lahko spregleda kakšno malenkost in glas je neveljaven. Zato naj vsakdo dostavi glasovnico našim pisarnam (Aleksandrova cesta št. 2), oziroma naj izroči zanesljivim zaupnikom in agitatorjem svoje listine (izkaznico in glasovnico itd.), da jih pred oddajo vidijo ln uredijo. Ako sc kdo zave, da se je kaj pomotil ali da .ie napačno glasoval, ali n. pr. kako društvo ali družba, zadruga, občina ni priložila pooblastila, naj še danes pride v tajništvo, da se tam stvar ugotovi in more svetovati, kar je potrebno. Ako je kdo izgubil glasovnico, brez dvoma lahko takoj zahteva pri komisiji duplikat. V to svrho naj, kdor potrebuje, pride v pisarno na Aleksandrovi cesti št. 2 ali pa ga spremi kak zaupnik k glavnemu volilnemu odboru. Nesolidno triumfiranje klerikalcev ne sme nikogar spraviti v zmoto! Ko še ni bilo pri Volilni komisiji oddanih niti 6000 glasov so že raznesli glas, da so «že zmagali®, da na ta lim sedejo omah-ljivci. Nesramno so se zlagali zlasti, da bi bil dr. Žerjav kjerkoli izjavil, da je zmaga SLS gotova ali kaj sličnega. To je bila tolažba in farbarija, ki pa je kakor je videti, malo koristila SLS. Danes je že jasno, da je SLS s svojim Jelnčinom prav slab posel napravila. Kdor reče danes, da je že popolnoma zmagal, jc nesoliden prevarant. Ne glede na to, da je radi kompliciranosti volilnega postopanja sploh nemogoče kaj takega trditi, pride tudi še to v poštev, da nitna nihče sigurnosti, koliko je med glasovnicami morda neveljavnih vsled pomot. Eno pa je gotovo, da so gremiji in zadruge s svojo listo daleč naprej, ako nasprotnik še zadnji dan ne navali Zadnji poziv! Vsi, katerih naloga je, da sodelujejo za zmago stanovske liste trgovskih gremijev, in obrtniških zadrug, so dolžni, da danes pregledajo volilni imenik svojega okoliša in da takoj stopijo še od hiše do hiše, da prido be zadnjega vo!ilca katerekoli trgovske in obrtniške kategorije za stanovsko listo. Nihče ne sme danes počivati in vsi pojdite z združenimi močmi na delo; kajti odločitev v nekaterih kategorijah zavisi lahko samo od par glasov. V sredo dopoldne morajo brezpogojno biti vse glasovnice in legitimacije v Ljubljani. Noben kraj v Sloveniji danes ne sme ostati brez odziva na naš zadnji poziv! Volilni odbor. Klerikalni falzifikatorji Morala klerikalcev se kaže predvsem v tem, da se vestno drže starega jezuitskega načela: Namen posvečuje sredstva! Zato je povsem naravno, da se ti ljudje, ki v svojem farizejstvu nosijo neprestano krščanstvo na jeziku, poslužujejo v boju napram političnemu nasprotniku najogabnej-ših laii, mistifikacij in celo falzifikacij. Obenem seveda hinavsko zavijajo oči in govore, da mora po krščanskih načelih tudi v javnosti, v političnem življenju veljati ista morala kakor v zasebnem življenju in sicer še v večji meri. Če pa so klerikalci taki tudi v zasebnem življenju, kakor se kažejo v javnosti, predvsem v svojih listfh, potom moramo reči, da bolj moralno pokvarjene družbe ni na svetu kakor so ti ljudje, ki jih ni niti sram, ako se jim dokažejo njihove lopovščine. Tipičen primer njihove morale je bilo znano potvorjeno dr. Žerjavovo pismo na dr. Ninčiča, objavljeno po dr. Kulovcu v »Slovencu«, na podlagi katerega so klerikalci napadali dr. Žerjava kot Izdajalca slovenstva, češ da je pisal o »slovenskem dialektu«, dasi je v resnici pisal o slovenskem pismenem jeziku. ZnaSilno za klerikalno moralo v tem slučaju je bilo dejstvo, da dr. Kulovec nI tožil, ko smo mu očitali laž. In je dr. Kulovec katoliški duhovnik ter hoče biti baje ponovno. Gotovo je, da se po došlih poročilih iz poedinih volilnih okrajev razvija boj med obema listama malone v vseh trgovskih in obrtniških kategorijah, tako da gre v splošnem le za razliko nekaj odstotkov, ki se dajo v zadnjih dveh dneh še osigurati v prid stanovski listi gremijev ln zadrug. Zato pa resno opominjamo gg. trgovce in obrtnike, tudi žene: 1.) Kdor je dobil glasovnico, naj voli, in sicer stanovsko listo trgovskih gremijev in obrtnih zadrug. To stori najbolje s tem, da sam odda najbližjemu našemu zaupniku ali pisarni listine v pregled in ekspedicijo. 2.) Bodite z agitatorji, ki vrše delo za Vaš stan, prijazni. Ne jezite se, če Vas ponovno opominjajo. Vi pa ste morda glas že oddali. Pojdite jim v delu na roko, pomagajte jim, povejti jim zlasti, če Vam je bila glasovnica izvablje-na, da se more kaj ukreniti. 3.) Sami bodite danes in jutri agitatorji vsi, ker za Vas gre in za ugled Vašega stanu! 4.) Vsi prijatelji naši, ki vidijo, da gre za obupen poskus SLS, da se Zbornica premeni v filialko Gospodarske zveze, pomagajte trgovcem in obrtnikom s tem, da vprašate volilce. ali so že volili in jim svetujte, kako naj to store. Pri tem izvajamo geslo: Kdor ni z nami, je proti nam! Vsaka lenoba, popustljivost, omahljivost, alstinenca, po-tuhnjenost in dvojna igra se bo grdo maščevala! Kdor je za Jelačina, hoče SLS pripomoči, da zlorabi Zbornico za svojo zavoženo politiko. Kdor voli konzumarsko listo, pljune na svoj trgovski in obrtniški stan. pljune v obraz samemu sebi! Dobro naj si vsakdo premisli, oredno bo to storil, a pomisli naj tudi, da po volitvah nič ne pomaga obžalovanj? In tarnanje. Slovenski trgovec in obrtnik se mora zavedati, da velja zanj pri teh volitvah izrek: «Kakor si boš ooslal, tako boš ležal.* Zato proč z vsemi pomislek'! Pred očmi imejte le to. da mora z vašo last-no močjo zmagati lista trgovskih gremijev in obrtnišk:h zadrug, a da mora v interesu obstoja teh trgovsk'h in obrtniških organizacij v interesu Va5e"' r, p iv o Novos'i». Razcep v c"ski rar. socijal- i. stranki Pc~bn-c Sir;brny in tovariši vi :j -„eai iz stranke Praga. 20. septembra, s. \ soboto in vče raj se je vršil v Brnu izredni kongres če-škoslov. sorijnliftične (narodno socijalnel stranke. Na tem kongresu se je imela raz čistiti afera S!ribrny - Klofač Na sobotni konferenci delegatov je bilo navzočih okoli 200 zastopnikov strankinih organizacij, katerim je bil predložen predlog, d;« se dol goletnega voditelja stranke poslanca Stri-bernega, nadalje poslanca Trnobrauskega. bivšega glavnega tajnika stranke ministeri jalnega svetnika Simeka in bivšega glavne ga urednika strankinega službenega glasila iCeske Slovo* švarca izključi iz stranke, ker da so prvi z objavo svojega znanega spisa proti Klofaču, ostali trije pa s podpiranjem poslanca Stribemega sovražno ravnali proti stranki O tem predlogu se je vršila dolga jako ostra debata, v katero je posegal tudi poslanec Stfibrny, v polnem obsegu vzdržujoč svoje očitke proti Klofaču. Končno je zbor delegatov s 95 t roti 42 glasovom izključil poslanca Stfibrnega in tovariše iz narodno socijalne stranke. Okrog 20 delegatov se je vzdržalo glasovanja. Rezultat glasovanja je napravil silno mučen vtis, ker je jasno, da pomenja pričetek razkroja in razcepa te nekdaj močne politične organizacije. Včerajšnji glavni zbor stianke je sklepe sobotne konference sicer odobril, a se je razšel po.i vtisom usodepol ne krize v stranki. Kakor se zatrjuje, bo poslanec Stfibruv z enim delom dosedanjih pristašev stranke osnoval novo politično organizacijo, s katero se namerava znatno približati vedno moč nejšemu nacijonalističnemu gibanju v ČSI! Med staro stranko pod vodstvom senatorja Klofača in med stranko Narodnega dela, ki je pri zadnjih volitvah prvič nastopila pod vodstvom dr. Stranskega, a ni dosegla nobenega mandata, se vrše razgovori" za fuzijo. Oficijelna narodno - socijalna stranka je, kakor vse kaže, pripravljena zopet vstopiti v vlado in pomenja včerajšnji brnski zbor znatno oslabitev takozvanega socijali6'ičnega bloka. Izključena poslanca Stribrny in Trno-branski izgubita po veljavnem volilnem zakonu svoj poslanski mandat, ako stranka to s posebno tožbo zahteva. Smatra se, da bosta mandat prostovoljno odložila ter se je poslanec Stfibrny tudi v tem oziru izjavil. Poslanec Stfibrnv si je, kakor se zatrjuj«, že zasigural svojo posebno glasilo in prevzame v to svrho znani praški dnevnik <28. Rijen>. Dr. Beneš o letošnjem zasedanju Društva narodov Izjava češkoslovaškega zunanjega ministra našemu posebnemu poročevalcu. Ijenje garancijski sistem v onem delu Ev« rope, ki je bila na.bolj od vojne prizadeta. vf, Ženeva, 18. septembra. Ponovna izvolitev Češkoslovaške v Svet Društva narodov poleg Rumunije kot za« stopnice Male antante je izzvala živahne komentarje v Ženevi, a pokazala, kako ve« | lik ugled uživa v Društvu narodov bratska : češkoslovaška republika in osebno njen predstavnik dr. Beneš. Zato je Vaš dopis« nik smatral za svojo dolžnost, da poseti dr. Beneša in ga prosi, da mu poda svoje misli o letošnjem zasedanju Društva na« rodov. Češkoslovaški zunanji minister je vašega dopisnika prav ljubeznivo sprejel in mu tekom razgovora podal zanimive iz« jave, od katerih so sledeče namenjene jav« nos ti : «Zdi sc, da so imeli prav oni, ki so bili optimisti pred sedanjim zasedanjem Dru« štva narodov. Razvoj dogodkov j splo« šnem potrdil njihovo naziranje naj ocenim dosedanji rezultat letošnje^- zase« danja, morem reči, da je glavna njegova črta nova utrditev Društva narodov. Vstop Nemčije pomenja razširjenje sfere Dru« štva narodov v Evropi v smislu univerzal, nosti, pomenja definitivno aplikacijo lo« carnskih pogodb. S tem je priveden v živ« To znači mnogo * vse srednjeevropske države: zasiguranje miru in notranjega raz voja za dolgo dobo. S tem seveda ni re« čeno, da nc bo težav in konfliktov in to ne znači, da je vse že popolno. Tudi ne vemo dosedaj kako bo vse to fungiralo. Pomenja pa, da imamo utemeljene nadeje na lepšo in sigurnejšo bodočnost. Ravno tako se je pri vprašanju reorg-a« nizacije Sveta pokazalo, da je vse člane Društva obvladala trdna volja zasigurati organizacijo Društva in kar najbolj poja« čati njegovo avtoriteto. Ako primerjamo dobiček z izgubami in neugodnostmi pri rešenju vprašanja reorganizacije Sveta, moramo reči, da dobiček za Društvo naro« dov znatno odtehta izgubo. Volitve v Svet so pokazale, da je vo« dilna tendenca vseh bila zasigurati sode« lovanje vseh, dati zastopstvo kolikor mož« no vsem interesom v Svetu. Te volitve po« menjajo tudi uspeh za našo skupno poli« tiko Male antante. Verujmo torej v bodočnost Društva na« rodov in delajmo za njo.» Po izvolitvi novega Sveta Društva narodov (Stališče jugoslovenske delegacije.) vf. Ženeva, 17. septembra. Ker je dr. Ninčič pred par dnevi izjavil, da bo Rumunija izvoljena v Svet Društva narodov najbrž za dve leti. a se je včeraj njen mandat nepričakovano določil na dobo treh let in da se obvesti o razlogih za ponovno izvolitev Češkoslovaške. se je vaš dopisnik že včeraj obrnil za pojasnilo na našo delegacijo. Toda naša delegacija je dala to pojasnilo šele danes. V sledečem prinašamo tozadevno pismeno izjavo delegata dr. Lazarja Markoviča. Izjava delegata dr. L. Markoviča. »Izvolitev članov v Svet Lige narodov je prinesla rezultate, ki jih je razlagati z volilnim sistemom in z zvišanjem števila stalnih članov na devet, kar se je vse storilo v želji, da se zadovolji Brazilija Španija in Poljska. Ker pa sta Brazilija in Španija izstopili iz Društva narodov je prvo zamenila druga južnoameriška država, dočim je v zadevi španskega mesta nastopila neka težava. Vedeti je treba, da je z ozirom na regijonalni sistem, ki ga je v glavnem sprejela velika večina članov Društva narodov. Evropi rezerviranih pet nepermanentnih mest. tri za Južno Ameriko in eno za Azijo. Za Azijo je bila izvoljena Kitajska, južno-ameriške države so se sporazumele zelo težko, vendar %o se z večino glasov odločile, da Kolumbija. Čile in Salvador dobe zastopstvo v Svetu. Za Evropo se je sklenilo, da dobita Španija in Poljska na vsak način sedež, ki bi s stalnim obnavljanjem imel značaj takorekoč stalnega zastopstva Za Belgijo je z ozirom na njen posebni politični značaj in njene zveze v Evropi tudi bilo gotovo, da bo zopet izvoljena in pri zvišanju števila nepermanentnih članov se je posebej upoštevala Belgija. Ravno tako se je za Malo antanto. ki jo je dosedaj zastopala Češka, rezerviral en sedež in en sedež za severne države. Pri volitvi za severne države je bila mesto dosedanje Švedske izvoljena Nizozemska. Belgija je dobila svoj sedež. Poljska je dobila svoj sedež, za Malo antanto pa je namesto Češkoslovaške sporazumno in po že prej določeni vrsti bila izvoljena Rumunija. Potrebno ie bilo samo še zasesti za Španijo rezervirani sedež. Splošno se upa. da odhod Španije ni de-finitiven in veruje se da se bo našla pot, da spremeni španska vlada svoj sklep. Zato je bilo treba izvoliti državo, ki bi začasno ostala v Svetu Društva narodov. Prerešetavale so se razne kombinacije in prihajali sta v poštev: ena evrropska država. Portugalska, in ena azijska država. Perzija. Ker pa se za Azijo ni dalo skleniti, da bi dve njeni državi vstopili kot nestalni članici v Svet. je v začetku izgledala kombinacija s Portugalsko kot najostvarljivejša. Vendar ta predlog ni dobil popolnega odobravanja kakor tudi ne predlog, da bi neka severna država začasno zamenila Španijo. Tako je prišlo do nove kombinacije, da se izvoli Češkoslovaška samo za leto dni. ker bo taka kombinacija delala drugo leto najmanj težav, ko ima Mala antanta že svojo zastopnico v Rumuniji. Z druge strani pa je izvolitev Češkoslovaške v zvezi tudi z osebno pozornostjo napram g. Be-nešu, ki je bil letos predsednik Sveta Društva narodov in si je tudi sicer s svojim delom v Društvu narodov pridobil mnogo osebnih prijateljev. Za to kombinacijo se je dobilo največ glasov in g. Beneš je bil izvoljen sicer ne pri prvem, pač pa pri ponovnem glasovanju. Izvolitev g. Beneša je znatno po-jačala politični položaj držav centralne Evrope v Društvu narodov. Nasprotno s tendencami severnih držav, ki niso tako direktno angažirane v glavnih evropskih vprašanjih, je prevladal letos vpliv srednje-evropskih in zapadnih sil, čemur se moremo samo veseliti, ker verujemo, da bo Svet Društva narodov s tako sestavo popolnoma zagotovil uspešno izvrševanje svoje politične misije. Pogrešno je shvačanje. ki sem ga čul od nekaterih, češ da izvolitev Češkoslovaške bilo v čemu zmanjšuje značaj izvolitve Rumunske in da so radi tega bila nekaka nesoglasja med tema dvema državama, našima zaveznicama. Vsaka od njih sedi v Svetu Društva narodov vsled posebnih vzrokov. Rumunija je predstavnik Male antante. Češkoslovaška pa začasno predstavlja samo Češkoslovaško iz razlogov, ki sem jih že navedel. S tem odgovarjam tudi na vprašanje, ki mi ga je postavil eden od Vaših kolegov: da-li smo tudi mi mogli postaviti našo kandidaturo. Mi tega nismo mogli storiti, ker je kandidat Male antante bila po sklenjenem sporazumu Rumunija. Izvolitev Češkoslovaške je prišla kot posledica težkoč. da se začasno zasede mesto Španije. Kar se tiče trajanja mandata, je bila Rumunija izvoljena na tri leta, čeprav se je v začetku mislilo, da bo njen mandat trajal dve leti. Z gotovega stališča bi se lahko mislilo, da se je s tem storilo nekaj, kar ne odgovarja našim interesom. ker moramo zdaj čakati tri leta namesto dveh. da pridemo na vrsto za vstop v Svet Društva narodov, toda ne sme se gledati na stvar tako malenkostno. Predvsem je Rumunija dobila triletni mandat več ali manj slučajno radi odsotnosti Španije. Nadalje predstavlja Rumunija celo Malo antanto in mora braniti tudi naše in češkoslovaške interese v Društvu narodov. Dalje traja vsak mandat po novem volilnem sistemu tri leta. razen te prehodne dobe za prihodnji dve leti in ker bomo mi sedeli tri leta v Svetu Društva narodov, ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi Ru-muni sedeli tri leta. Končno naj opomnim, da more po določbi o volitvi članov plenum Društva narodov z dve-tretjinsko večino menjati cel Svet Lige glede nestalnih članov. Kakor vidite, imamo dovolj razlogov, da smo zadovoljni tem prej. ker je naša država dobila visoko počaščenje, da je bil njen zastopnik g. Ninčič izvoljen za predsednika letošnje skupščine Društva porodov. To je velika čast. ki se nika-op ar uitju 33 'ijBAaruaopod auis au jo>( ugleda naše države.» Na vprašanje Vašega dopisnika, ali ie Rumunija dolžna sporazumeti se predhodno z Jugoslavijo in Češkoslovaško o vseh vprašanjih, ki pridejo na vrsto v Svetu Društva narodov, je gospod Markovič odgovoril, da Rumunija tega ni dolžna storiti. Predstavnik Rumunije je popolnoma suveren in odgovarja za svoje držanje v Svetu samo bukareški vladi. Ker pa imamo z Ru-munijo politično zvezo, zahteva skupni interes, da se politične misli o problemih. ki se tičejo cele Male antante, predhodno izmenjajo. Izjava dr. Ninčiča. Vaš dopisnik se je obrnil nato še na našega zunanjega ministra dr. Nina~a. da čuje še njegovo mnenje o včerajšnjih volitvah v Svet Društva narodov. Dr. Ninčič je v celoti potrdil izjavo dr. Markoviča. Dostavil je še. da se tri-ietna izvolitev Rumunije prvotno ni pričakovala, marveč se .ie računalo samo na dve leti. Dr. Ninčič smatra, da je s tem utrjena pozicija in ugled Male antante. čeprav bi morda za Jugoslavijo bilo najbolje, da bi bila Rumunija izvoljena samo za 1 leto. ker bi mi v tem primeru morali čakati samo eno leto na svojo izvolitev v Svet. Pomisliti pa moramo, da bomo čez tri leta mi izvoljeni in bomo tudi mi cela tri leta predstavljali Malo antanto. Na blejski konferenci je Mitilineu izjavil, da zahteva Rumunija najmanj dveletno zastopstvo in da ne sprejme kandidature za eno samo leto. Na vprašanje, zakaj je ravno Jugoslavija zadnja na vrsti, da zastopa Malo antanto v Svetu Društva narodov, ji odgovoril dr. Ninčič: Jugoslavija je kandidirala že I. 192 Ker pa Mala antanta ni bila tedaj še d< volj močan faktor in vsled posebnih p litičnih razmer, ta kandidatura ni mo prodreti. Nato je prišla na vrsto Češk slovaška in sedaj Rumunija. Končno je Vaš dopisnik vprašal na šega zunanjega ministra, ali je gotovo da bo Jugoslavija izvoljena čez tri leta. Dr. Ninčič je odgovoril, da je to sklenjena stvar v Mali antanti. Novinarski kongres Včeraj se je vršila v Zagrebu zadnja seja sedanjega vodstva Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Seja je bila v prvi vrsti posvečena pripravam za letošnjo glavno skupščino, ki se vrši 27., 28. in 29. t. m. na Cetrnju. Prvotni načrt, da sc vrši novinarski kongres v Dubrovniku, deloma na Cetiniu, ie bil opuščen, ker bi zahteval preveč časa, ki ga pa večina novinarjev nim:i. Ravno tako ie bila opuščena tudi namera, da bi se vršil povratek preko Italije. Povodom cetinjskega kongresa si bodo novinarji ugledali tudi druge važnejše in zanimivejše kraje v Črni gori, zlasti Nitk-šič in Podgorico. Koristili bodo s tem sebi, ker bodo spoznali nove pokrajine naše domovine, koristili pa tudi Črni gori, ker bodo \i lastnega izkustva lahko opozarjali najširšo javnost na njene skrbi in njene potrebe. Novinarji se .'berejo v nedeljo 26. t. m. zjutraj v Zagrebu, od koder odpotujejo z dnevnim brzovlakom ob 8.35 do Splita in od tam z ladjo v Kotor. Sarajevski in juž-nosrbski novinarji pridejo z bosansko železnico naravnost v Kotor. Glavna skupščina JNU se bo vršila na Cetiiriu v dvorani nekdanjega črnogorskega parlamenta Otvoritveni seji bodo prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki večjih mestnih občin iz Črne gore. Glavna skupščina bo poleg notranjih organizacijskih zadev razipravtiala predvsem o nevzdržnih razmerah, ki jih je povzročil sedanji tiskovni zakon, in o vedno hujši krizi, v kateri se nahaja naše novinarstvo. Stavila bo tudi konkretne predloge za novelo k tiskovnemu zakonu, katere potreba se priznava danes tudi že v vladnih krogih samih. * Iz tehničnih razlogov se letošnji novinarski kongres ne bo vršil tudi v Dubrovniku, ampak samo na Cetinju. Ako bi se kdo Izmed priglašenih tovarišev radi tega ali pa iz kakega drugega razloga kongresa ne udeležil, naj to nemudoma javi predsedniku. ker mora Centralna uprava radi prevoznih sredstev že par dni prej točno vedeti število udeležencev. Danes popoldne ob 5. se vrši v kavarni Emona članski sestanek ljubljanskih novinarjev, da dobe udeleženci kongresa točna navodila, kakšno stališče naj zavzamejo v posameznih važnih zadevah, ki so na dnevnem redu. Odbor. Vseslovanski zdravniški kongres v Beogradu Navzoči delegati vseh slovanskih narodov. — Ustanovitev vseslovanskega zdravniškega saveza. Ob veliki udeležbi zdravnikov iz vseh slovanskih držav je bil otvorjen v nedeljo v veliki dvorani beograjske univerze vseslovanski zdravniški kongres, ki je bil sklican na inicijativo Jugoslovenskega zdravniškega udruženja. Predsednik dr. Momčilo Ivkovič je v svojem pozdravnem govoru pozdravil navzoče delegate, posebno zastopnike bratskih slovanskih drtžav, nakar je podal takoj besedo burno pozdravljenemu ministru za narodno zdravje dr. Slavku Mi-letiču. G. minister se je zahvalil Jugoslo-venskemu zdravniškemu udruženju, da je prevzelo inicijativo za ustanovitev vseslo-vanske zdravniške zveze in naglašal potrebo kulturnega in duhovnega edinstva vseh Slovanov. Podpredsednik beograjske občine dr. Kasta Jovanovič je izražal imenom občine izredno zadovoljstvo, da se vrši to velevažno zborovanje v Beogradu, ki postaja vedno bolj tudi kulturni cetrtrum države. Za njim je pozdravil kongres predsednik bolgarskega zdravniškega društva dr. Ki-rov, ki je plediral za iskreno zbli-žanie vseh Slovanov od Baltišikega do Jadranskega in Belega do Črnega morja ln naglašal posebno nujno potrebo zbližanja inteligence, kar bo omogočilo tudi zbližani e širokih narodnih mas vseh slovanskih narodov. Njegov govor je bil sprejet z viharnim aplavzom in so zborovalci priredili dr. Kirovu ponovno navdušene ovacije. Imenom češkoslovaških zdravnikov je govoril dr. Jedlička Iz Prage, imenom Poljakov dr. Gružinski iz Varšave, ki sta povdarjala važnost vseslovan-ske zdravniške zveze. Za ruske zdravnike v emigraciji je pozdravil kongres dr. C'stro-govski .imenom ukrajinskih zdravnikov v emigraciji pa dr. Matjušenko, ki jc v kratkih črtah opisal težaven položaj ukrajinskega naroda, naglašajoč potrebo čim boljšega medsebojnega upoznavanja Veliko navdušenje je vzbudila posebno sledeča pozdravna brzojavka slavnega ruskega učenjaka zdravnika dr. Behtjereva iž Moskve: »Obžalujoč, da ne morem prisostvovati kongresu, pozdravljam vse kolege, ki so sc zbrali v Beogradu, in jim pošiljam najlepše želie za ustanovitev vseslovanskega zdravniškega saveza.« Na popoldanski seji ie bil izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Momčilom Ivko-vičem na čelu. Iz Slovenije so v odboru: dr. I.apaine. dr. Pintar. dr. Klasinc, dr. Matko, dr. Dernovšek, dr Roje in dr. De-reani Kralju ic bila poslana udanostna brzojavka Pn zaklinčitvi kongresa so se odpeljali gostje z avtomobili na Avalo, kjer so položil1 venec na grob Neznanega junaka. Zvečer ie priredila občina udeležencem kongresa v hotelu »Srpski kralj« slavnosten banket. Občni zbsr Profesorskega bistva (Naraščanje Planov. — Vsestransko »posvetno in strokovno delovanje. — Vprašanje slovenskih učnih knjig. — Nova srednja šola. — Žalostni izgledi za slovenske filozofe in siiplente.) V nedeljo se ie vršil nn učiteljišču v Ljubljani občni zbor ljubljanske sekcije Profesorskega društva. V lepem številu so bili na njem zastopani ne samo člani iz Ljubljane, temveč ludi iz ostalih srednjih šol liublianske iti mariborske oblasti. Občni zbor je otvoril gosp. prof. Jeran, predsednik sekcije. Čitanju zapisnika o lanskem, mariborskem, občnem zboru ie sledilo poročilo o društvenem delovanju, ki je bilo zelo intenzivno iu mnogostransko. Društvo ie imelo v minulem poslovnem letu 14 pododborov. in sicer v ljubljanski oblasti tO (Libija mi f.. TT„ TTT. drž. gimnazija, mestna ženska realna gimnazija, realka, učiteljišče, Kočevje. Kranj, Novo mesto. trg. akad.) iu v mariborski 4 (Maribor, Celie. Ptui. Murska Sobota). Članov je bilo 2-15 (v ljubljanski 160, v mariborski Po). V primeri z lanskim letom (222 članov), ie število članov porastlo za 23 članov. Umrl je en čl-in. ravnatelj A. Jeršinovic Društveno premoženje izkazuje v denarju in blagu 34.834 Din, podporni fond pa 98.756 Din. Na občnem zboru so se prerešetavala različna važna stanovska in šolska vprašanja. Sklenilo se je, pristopili Osrednji zvezi uraduištva in pobirati v ta namen mesečno posebno članarino 1.50 Din. Čim bolje bo uradništvo organizirano, tem lažje se bo borilo za svoje pravice. Zahteve, ki jih ie stavil občili zbor, so bile že ponovno stavljene, pa ne vedno uspešno. Odbor je storil vse. kar ie bilo v nierrovi moči in zelo T-ino«"> krat interveniral pri pristojni višji oblasti ter tudi opozarjal na razne nedostatke. Občni zbor zahteva, naj izda ministrstvo prosvete shematizem profesorjev za vso državo; v njem naj bi bilo označeno, kdo je član Profesorskega društva. Ljubljanska sekcija Profesorskega društva je izdala tak shematizem za Slovenijo z naslovom Stalež srednjih iu strokovnih šol v Sloveniji za šolsko leto 1925./26. Natisnil se je v 500 izvodih, od katerih je 301 izvod že prodan. Občni zbor zahteva, da se vsa izpraznjena službena mesta profesorjev in direktorjev v maju razpišejo in do 31. julija oddajo konkurenčnim potoni. To je stalna zahteva profesorjev, kajti le na ta način bo mogoče, da se začetkom novega šolskega leta pouk redno in nemoteno začne. Edino tako bodo tudi premeščeni, oziroma novo imenovani profesorji v počitnicah imeli čas, da si poiščejo stanovanje, se preselijo in rodbinske zadeve uredijo. Učna obveznost profesorjev naj se zniža na prejšnjo višino. Kako naj se honorira razredništvo po nasprotujočih si odredbah, menda za enkrat ni čisto jasno. Skoraj gotovo bo honorar znižan za 30 odstotkov. Nagrada direktorjem in poslovodjem naj se ne zniža, ker imajo vedno več dela. Profesorjem zemljepisja in narodnega jezika naj se v času počitnic dovoli zastonj vožnja po državi v študijske svrhe. V državni tiskarni v Beogradu naj se nastavi dobor slovenski korektor, da ne bo v slovenskih tiskovinah kar mrgolelo napak. Če bi se na splošnem kongresu, ki se vrši prihodnjo uedeljo v Novem Sadu, sklenila ustanovitev Kreditne Zadruge, naj bo članstvo neobvezno. Sploh stoji ljubljanska sekcija enoglasno na stališču, da se Profesorski Fond pod nobenim pogojem ne odda drugam, lemveČ ostane v Ljubljani v upravi sekcije. Občni zbor zahteva za Slovenijo zgraditev oveli novih srednješolskih poslopij, in sicer v Murski Soboti in za III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. Slednja je nameščena v dveh, med seboj precej oddaljenih poslopjih, ki ue ustrezata zahtevam v nobenem oziru, zlasti ne v zdravstvenem. Zelo pereče je vprašanje učnih knjig za slovenske srednje šole. S koncem letošnjega šolskega leta bodo namreč izenačene vse nižje srednje šole (do vštetega 4. razreda) in se s prihodnjim šolskim letom 1927./28. začne v petem razredu trifurkacija (razdeli-lev na humanistični, realni in realno - gimnazijski oddelek). Treba bo torej novih učnih knjig za višje razrede srednjih šol, kajti dosedanje bodo deloma ueporabiie. Tako bo d. pr. nemogoče poučevali začetne pojme latinščine v 5. razredu po vadnici, ki je spisana za 1. razred. Za marsikatere naučne predmete bo torej treba že za prihodnjo jesen novih knjig. Nepremostljiva težava pa obstoja v tem, da novega učnega načrta za višje razrede še ni, knjig pa ni mogoče začeti pisati, predno ni načrta. Glavni Upravi Profesorskega društva se naroča, naj najkasneje do 15. decembra izdela ta novi načrt. Ljubljanska sekcija je svoj predlog za na- ■wva momenta z nedeljskega medklubskega teniškega tur-Atena : Ilirija, nirja o katerem bomo šc ooročali. — Na levi: g. Miron Bleivveis (Ilirija), prvak Slove« nije, nao desni Servis g. Boža Kramaršiča (Atena). Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 21.: Dramatsko meloplastični večer plesalke gne. Mirjane Dragane Janečko« ve. Izv Sreda. 22.: «Figarova svatba«. A. Četrtek. 23.: «Tosca». Gostujeta ga. Vika Čaleta in baritonist g. Rudolf Bukšek. D Petek. 24.: Zaprto. Sobota, 25.: «\Vally». E. Spored torkovega plesnega Tefera gdč. Janečkovc v ljubljanski operi. Danes, v torek ob 8. zvečer pleše v ljubljanski operi gdč. Mirjana Dragana Janečkova. Spored: Rahmaninov: Preludij; Janeček: Življenje, umetniška koncepcija po i r: venci ji plesalke. Sestavni deli <2ivljenja> so: detinstvo, na skladbo Karganove kompozicije -'Scherzl-no->; ljubezen, na Smetanovo glasbo; materinstvo. na skladbo Griegove , burja življenja, na Borthijevičevo skladbo --Temna soba ; borba in resignacija, na skladbo Nedbalovega tžalobnega valčka*; smrt, na glasbo Griega. Drugi del sporeda obsega izvajanje Schuberfove kompozicije cMoment inus"ical», Dvofakov Slovanski ples št. 3. in Pospišilove narodne motive. Plesalko bo spremljal pri klavirju kapelnik dr. Danilo Švara. Vstopnice pri operni blagajni. Gostovanje gosp. Bukšeka v ljubljanski operi. V četrtek, dne 23. t. m. nastopi v naši operi baritonist gosp. Rudolf Bukšek, bivši član osiješke opere. Gosp. Bukšek je eden naših najboljših baritonistov in je izšel iz ljubljanskega gledališča. Njegov glas, bolj basovskega značaja, je izredno mehak. Poleg njega nastopi tudi ga. Čaletova, na?a ijuba in dobra znanka iz lanske sezone. Oba ;x>jeta v Puccinijevi operi Tosca'. Predstava se vrši za red D. Ljubljanska gledališka uprava obvešča p. n. občinstvo, ki se želi abonirati za gledališko sezono 1926./27., da se priglasi za gledališki abonma še nadalje sprejemajo v Veži dramskega gledališča, in sicer dnevni od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne. Cene abonmaja so lanske. Celotni abonma se lahko plača v osmih obrokih prvi obrok vsekakor pri vpisu. Gledališka sezona 192,5. 27. v ljubljanskem Narodnem gledališču se prične v soboto 2.. odnosno v nedeljo 3. oktobra. Otvoritvene predstave in tedenski red objavimo tekom tedna. Meloplasfičen večer gdč. Janečkove v Mariboru. Naš mariborski gledališki poročevalec dr. I. V. javlja: V soboto, dne IS. t m. je priredila plesalka gdč. Janečkova zanimiv plesni večer v prostorih Narodnega gledališča. Plesi mlade umetnice se odlikujejo manj po originalnosti kakor po plemeniti liniji; so pa globoko občuteni ter izredno estetični in 'epi. Enotno zamišljena koncepcija -Življenje® predstavlja v celoti uspel poizkus plastično - dekorativnega tolmačenja euvstvovanja posameznih življen-skih dob. Posebno sta ugajali prisrčni idili Detinstvo-; in Materinstvo*, pa tudi strastna Burja živlienja:, ter najgloblja in najzanimivejša Smrt:. Zelo so ugajale tudi točke: Moment musical, Slovanski ples ia Narodni motivi. Plesalko je spremljala na klavirju koncertna pianistka gdč. Apihova zelo diskretno, besedilo pa je recitiral član mariborske drame gosp. Pirnat. Pohvala občinstva .je bila močna in iskrena. Umetnica je dobila v dar venec, katerega sta ji poklonila Slovensko žensko društvo in Ju-goslov. - češkoslov. Liga. iz lož pa je bila obsuta s cvetjem. Ga. Glisti Danilova, znana gledališka umetnica, ki se je letos vrnila iz Amerike v domovino, je uvrščena med redne člane ljubljanske drame. Tenorist Raičev v Beogradu. V soboto, dne 18. t. m. je pel v Beogradu ulogo de Grieuxa v Massenetovi ;'č; anji ne» upravičenim osebam Prodanih je bilo sa« mo Katarini Hren b Device Marije v Po= lju 139 klobas. t— Osebna vest. Na dopust je odšel ob* činski tajnik g. Kajtna. Vojaški referent na občini g. Podrenik pa je bil poklican k orožnim vajam. t— Našla se je 17. t. m. na cesti pred šolo pri Trbovljah II. zlata zapestnica. Dobi se pri g. Fisigarju, lastniku Pogreb« nega zavoda. ..A* , ,-u) Kdo bi si mislil, če ju vidi tako vesela in kako izgledata dobio, da sta že učakaia sedemdeseto leto? Stvar je čisto lahka, skrivnost piiprosta. Prebavni aparat se z eti postara in v starejši dobi ni več sposoben za funkcije, katerim je služil v moški dobi. To opešanie prebavnih iunkcij je treba nadomestiti s koncentrirano in lažje azimiliraiočo hrano. koncentrirana hrana napravljena iz mleka, jajc, sladkorja in kakava, je ona hrana ki naibolje služi te: svrhi. Skodelica OVOMALTINE, redno zavžita pri zaj rku zagotavlja nam dolgo in čilo starost. Ovomaltine se dobi v vsak* apoteki in dronerii po ceni: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36*25 Din, 500 gr 63*25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklikajoč se na ta lis', od Dr. A. (DANDER D. 1 tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB, JlIRJEVSKA UL. 37 1 M\ onstran granit p— Premeščen je iz Tolmina v Gorico znani inž. Rodolfo Machnitsch. Služboval je v Tolminu dolgo let pod starim in novim režimom. V Gorici bo vodil tehnični urad. Inženjer Machnitsch je fašist . Tolminski fašisti so mu priredili odhodnicj, pri kateri je Machnitsch proslavljal fašizem. drugi govorniki pa so hvalili Macli-nitscha, kako je rad podpiral fašistovsko delovanje med ?21e-n< Ano Trsteniakovo iz Vodranc in njenim ljubokom 19'em,;m Mnr-finom Ivanušo posestnikovim sinom >z Ša-lovc ter njegov'm bratom. 211etnim Vin-cencerr Ivanušo. v klet eosoodaria Leopolda Prateria v Vitane Mislil-' s-o, di ie šel Toodar ?e spa*. kakor ie reke' pri večerji Prater pa ie posta1 tfst-o n^ ž.rtev -vo-le nevredne deVle in pa svoje lirbezni Na-mesu- cjpat, ie šel Prater na obisk k svoji liubi. r.ti H.i i Kozarjevi v Vuzmetince, kjer se ie poslovil o oolnoč' Bila je tema in deževno. zato je dala Ko cd že znanega uzmoviča . Mencrnger.ia, katerega so priče baš tistega dne videle pohajati po Gleichenbergu. Pozneje je tudi ljub ljanska policija daktiloskoptično dognala, da so odtisi prstov na steklenici sorodni prstom Mencingerja, ki pa krivdo taji in dokazuje po svojih pričah alibi, da je bii od 6. do 19 marca v Jugoslaviji Priče pa so ga pustile na cedilu. Porotniki so soglasno potrdili krivdo, senat pa je obsodil Mencingerja z ozirom na predkazni ln trdovratno zanikanje na 5 le-težke ječe Gospodarstvo Hmeljarjem Hmelj je obran in sko'-o tudi že prodan. Hmeljsko leto je končano in že se je pričelo novo. Umestno je torej, da opozarjamo hmeljarje na najnuineša opravila že sedaj. Minulo leto je bila leto raznovrstnih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Hoteli so r,am želii"- '■• ridelek uničiti iu nas prikrajšati pri našib dohodkih. Bogu hvala, da v tem boni nismo podlegli in da smo vsaj deloma rešili naš nridelek in ca spravili v denar. Ker pa hmeliski škodljivci ne mirujej.i in nam bodo v večji ali manjši meri zop^t napovedali boj. je nujno potrebno, da z mobilizacijo od naše strani že sedaj začenjamo Kaj nam ie storiti? Ker se bo^ači. uši. škržati, stenice in še mnogo drugih škodljivcev nahaja v 9tanju ;ajčic. ličink, bub ali v stanju doraslih žuželk na hmeliskih listih in trtah, na njivskem plevelu in na drugih odpadkih, je nujno potrebno, da vse to spravljamo na kupe in sežigamo. S sežisraniem. ki bi se moralo od ministrstva za kmetijstvo in vode obvezno naroči ti. bi se uničevali tudi trosi pogubljive pe-ronospore. ki nam je že tri leta zaporedo m a povzrofpvala •'iid«« nreclavice. Ker pa prezimuie vsa hmelju škodili va golazen tudi v razpoklitiah in pod skor jo hmeliskih drogov, io je 'reba tudi tu zasledovati in pokončavati z ognjem in vodu. kakor se ie to priporočalo hmeljarjem na obilih poučnih s^rMih v tekočem letu. Naibnliše sredstvo v zatiranju živalskih škodliivcev so pa na žico. za katere se naši hmeljarji ne ogrevajo preveč — pa so vendar nujno notrebni in nrinoročljivt j;p mi- • . letos ves veliki tiud in vse prizadevanje povodom ^bdelovania hrr.eliskih nasadov še precej nonlaenla in umestno ie. ^a -e jim modro ravnanje s svojimi dohodki prav toplo pri poroča Hmeljarstvo ie nod<.bno igri na bor zi: dobiš pa tudi izgubiš. Za dobrimi leti pridejo slaba ter prav slaba in nujno potrebno je. da imamo za slabe čase nekaj orihraniene^a Hpnaria. s l.aterim krijemo naše izdatke in ki nns obenem vzposobi. la vzdržuiemo naše nasade ^udi v slabili letih. Nespametno je torej. nko hmeliar ne ravna modro s svojimi dohodki in jih izda .ia za nepotrebne stvari, zlasti ra nesmiselno zabavo iu pijačo. T " ia ooročila Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Pšenica: baška. 1 vagon 255; baška, 3 v gonov 257 5D 260: baška, 5 vagonov 165. Turščica: banatska. 3 vagoni 153: baška. glavna proga. 2 vagona 155—157.50: sremska, 3 vagoni 157.50 Moka: baška, .'.0». 4 vrgoni 420; baška, <6>, t vagon 265: baška. <;8». 1 vagon 130. Tendenca mirna. = Ljubljanska kreditna banka in Sla venska, banka Včeraj so bile po mestu razširjene vesti, ki so jih očividno izzvale in-form-cije borznih krogov iz Zagreba, da pride med Liubljansko kreditno banko in Slavensko banko do fuzije in da so tozadevna pogajanja že perfektna. Te vesti je zabeležil tudi včerajšnji tSlovenski Narod. Medtem se je pokazalo, da so govorice slonele sicer na pozitivnih dejstvih, a so bile časovno preuranjene. stvarno pa deloma netočne. O tem nam sporoča Ljubljanska kreditna banka sledeče: «:Z ozirom na poročilo rSlovenskesa Naroda« o predstoječi fuziji Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s Slavensko banko d. d. v Zagrebu, sporočamo. da o kaki f u z i j i ni govora, pač pa se vrše pogajanja med imenovanima zavodoma glede prevzema SlavensRe banke po Ljubljanski kreditni banki.» = Tudi v aveustn t. 1. je indeks cen na debelo popustil. Indeks cen v trgovini na debelo, ki ea sestavlja beograjski ešta 0.0795—0.0796. Italija 206—207, London 274.75—274.8. New York 56.47_56.49. Pariz 159—160, Praga 167.7—167.75. Švica 1093.5 do 1094. CURIH. Beograd 9.1475. Berlin 123.2375. Ne\v Vork 517.50. London 25.1225. Partz 14.40. Milan 18.7375, Praga 15.3375. Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.73. Sofija 3.74. Dunaj 73. TRST. Radi državnega praznika borza n: poslovala. DUNAJ. Devize: Beograd 12.5025 di 12.5425, Berlin 168.53—169.03, Budimpešta 99.11—99.41, Bukarešta 3.7750-3.7950, Lon don 34.3625-34.4625, Milan .25.69—25.70. New York 707.65—710.15, Pariz 19.75—19.85 Praga 20.9625-21.0425, Sofija 5.1250-5.1650 Varšava 78.40—78.90. Curih 136.73—137.25: valute: dinarji 12.47—12.53. dolarji 704.59-706.50. Dt-viza Beograd na ostalih bonah: v Pragi 59.59, v Berlinu 7.413, v Londona (popoldne) 274. ZTV 60ietnica utopista Wellsa Danes praznuje šestdesetletnico rojstva angleški oisatelj Herbert George Wells, avtor fantastičnih utopij in romanov. Šestdesetletnik je prišel na svet v Bromleyu (Kent) dne 21. septembra 1866. in je postal znan šele po svojem tridesetem letu. Po prvih poskusih je izšlo njegovo delo «The tirne machine», dve leti pozneje pa .The invisible man». Po L 1900. so sledili realistični romani, zajeti iz življenja srednilt slojev: Love and Mr. Levvisham, Kipps. Passionate friends, vojni roman «Mr. Britling sees it troi!gh», med to dobo pa polno knjig socijalno-politične vsebine in spisov, propagiraiočih versko obnovo. Vrhunec tovrstnih Wellsovih spisov tvori delo pacifistične vsebine «Salvaging of ci-vilisation». izišlo leta 1921. \Yells. ki je tip publicističnega romanopisca. ie izdal kratko pred svojim jubilejem nekak zaključni roman z naslovom »The World of Williatn Elissod». To knjigo naravnost otipljivo odlikuje vrlina, ki je lastna več ali manj vsem \Veilsovim spisom: odkritost do skrajnosti. Romanopisec, ki jc vedno ljubil upodabljanje in risanje živih osebnosti, je v poslednjem romanu stopil docela na plan in ic sprostil svojo pisateljsko metodo v toliko, da je opustil celo nastopanje oseb pod maskiranimi imeni. Junaki in stranske osebe tega dela se imenujejo kar s pravimi imeni. Med njimi so: švicarski psihoanalitik doktor Jung, dramatik Bernard Shaw. nacijo-nalni ekonom Kevnes in mr. Clissold. Poslednji ie centralna oseba dejanja in govori odkrito in rezko o problemih, ki vznemirjajo duha sodobnega človeka. Pisateli-jubilant spada med ljudi, ki jim je resnica nad vse sveta. Angleška javnost se ima njemu v nemali meri zahvaliti. da ic tako dobro poučena o mar-sikakšnem časovnem problemu. Zadnja leta je Welis ponovno obiskal Rusijo in jc podal angleški publiki točne opise teh ekskurzij v več knjigah. in sveta Komunistična kolonija v Avstriji Na Dunaju je že del.i časa obstojalo društvo «Kolonien in der Heimat», ki ga je vodil bivši deželni poslanec Wag-ner. Čiani organizacije so bili po mišljenju levičarski socijalisti. Večinoma so pripadali slojem, ki nimajo sredstev za dostojno in pošteno preživljanje. Zvesti svojim ideološkim principom, da je proletarčeva last vse, česar kapitalist ne izkorišča popolnoma, so člani kolonij že dolgo aspirirali na okupacijo pogozdovanega ozemlja v Oberauu pri Ortiiu ob Donavi. Večkrat so zahtevali od avstrijske vlade, da jim to ozemlje odstopi za končno nastanitev. Toda avstrijska vlada, lastnica ozemlja, ki je prej pripadalo umorjenemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu, ki je hodil semkaj na lov. se ni dala omehčati. Nasprotno, oddala ie lovišče v najem za kakih 10 let. Poleg tega je vlada utemeljevala svoj razlog, da ne more odstopiti tega ozemlja kolonistom brez sredstev z izgovorom, da je ozemlje nezdravo, ker leži približno pol leta pod vodo in mu torej preti nevarnost epi-demičnih bolezni, zlasti nevarnost tifusa. V noči od petka na soboto so izvršili komunistični kolonisti svoj udar. Okoli polnoči so se spravili na noge moški in ženske s culami. Konji so vlekli vozove s hišno opremo, kuhinjami, štedilniki in šotori. Izgledalo ie. kakor da se ponavlja preseljevanje ljudstva. Seveda so bili v službi kolonistov tudi tovorni avtomobili, ki so v par urah privlekli v Oberau vse imetje komunističnih kolonistov. Zjutraj na vse zgodaj je doznala lokalna oblast za nočne dogodke. Staro in mlado je hitelo proti zemljišču, da se na lastne oči uveri o revoluciji, ki je predstavnike državne uprave zelo presenetila in osupnila. Prišla je tudi žan-darmerija, da bi koloniste odstranila, a novi prebivalci oberauskega gozda se niso dali omajati in so zabijali kline svojih šotorov mirno naprej v zemljo kakor da se jih opomin ne tiče. Avstrijska vlada skuša sedaj za vsako ceno pregovoriti komuniste in jim dopovedati, da se z njihovim nasiljem ne sklada. Obljublja jim celo 50.000 šilingov podpore, če se izselijo. Vendar kolonija vztraja pri tem, da ne zapusti ozemlja, katerega je zasedla, čeprav pride nad njo 400 napovedanih orožnikov. Kako se bo reč razvila, borno poročali. Dogodek je vsekakor originalen in tudi kompliciran. zdaj je prišel črni duh nad njo v obliki prešiča itd. Slednjič ji je neka soseda povedala, da se bo satana iznebila samo na ta način, če se — obesi. Nasvet je takoj zalegel. Lahkoverna ženska je šla v svisli, vzela močno vrv, jo pritrdila na klin in si jo zadrgnila okrog vratu. In hudič se je res izselil iz nje. Ljudje so jo našli čez par ur mrtvo. Linčanje v Italiji Odkar jc bil izvršen zadnji atentat na Mussolinija. so se strasti fašistov strašno razpihnile. Ves fašistovski tisk zahteva, da se čimprej uvede smrtna kazen. Toda prenapetežem smrtna kazen šc ni dovolj. Pristaši znanega eks-tremista Farinaccija zahtevajo, da se atentatorji v bodoče sploh nc izročajo sodišču, marveč, da se prepuste kar množici, ki bo takoj obračunala z njimi ter jih na mestu linčala. Seveda ne more biti govora o tem, da bi zmerni elementi sprejeli tak predlog, ki ie dokaz absolutne podivjanosti. Večina fašistov bo to odklonila, pač pa ni sedaj dvoma, da bo parlament, ki bo sklican 1. oktobra, odobril zakon o zo-petni uvedbi smrtne kazni, ki bo stopila v veljavo še pred letošnjo obletnico fašistovskega pohoda na Rim. Hudič jo je obsedel Primitivnega človeka težko prepričaš, da je vraža le izrodek ljudske domišljije. vezana na čudne elemente bojazni. Tako verujejo preprosti ljudje še danes ponekod v hudiča in coprnice, če pa teh manjka, pride na vrsto mora ali kaj drugega. Čestokrat je v takih primerih velike važnosti tudi religijozna dispozicija človeka. V Scarperiji poleg Florence si je neka ženska ubila v glavo, da jo je obsedel hudič. Skušala je panati nesnago, pa ni uspela. Iskala je pomoči pri duhovniku in zdravniku, a ne ta. ne oni je ni mogel prepričati, da je le žrtev fiksne ideje. Pripovedovala je ljudem neprestano nove pravljice, ki si jih je izmišljala njena bolna fantazija. Zdaj jo je hudič pograbil in jo nesel nad oblake. Ludendoriiova druga žena, dr. Matilda von Kemnitz, s katero se je stari Ludendorff pred dnevi poročil. Pri vedeševaiki —ž— Pariz, v septembru. Madaine Picard ima majhen salon. Obiečena je v moder crepe de cliine in je silno namazana po obrazu. Njeni nohti se lesketajo in so koničasti kot kremplji. — Trideset, štirideset ali petdeset? me vpraša, medtem ko z izurjeno roko meša karte. — Petdeset kart? vprašam začudeno. — Petdeset frankov! — To je drago. Zadovoljil sc bom s tridesetimi franki Kaj mi nudite za trideset frankov? — Trikrat bom vrgla karte in čitala vam bom z dlani. — Na vaši vizitki stoji tudi «somnam-bule». Ali razlagate bodočnost v spanju? — Za manj kot sto frankov sc ne uspavam, mi reče madame razžaljena. In vi mi tega nc mislite plačati, ka.i ne da ne? Ne. tako bedast nisem, pa menda marsikdo drugi tudi ne, toda na vizitki se tak naslov prav lepo čita . . . Vedeževalka ine prosi, naj dvignem karte z levico in naj potegnem iz šopa trinajst poljubnih. Vzame jih v roko in pregleduje, potem začne govoriti z naravnost občudovanja vredno zgovornostjo, kot bi se bila naučila svojo lekcijo na izust. Rad bi malo natančneje razmišljal o stavkih, ki si sledijo z neverjetno naglico, rad bi večkrat vprašal kaj pomenijo, toda nemogoče mi je, ustaviti ta hudournik . . , Napeto poslušam, da ujamem slikovite formule, ki so večkrat izražene v nepravilni francoščini Medtem ko nehote razmišljam o slovniških napakah, ki jih dela madame (saj nisem zaman profesor za francoski jezik!), ona hiti in hiti pripovedovat z vrtoglavo naglico. Mislim si, da od Sibile pač ni mogoče zahtevati, da pozna obenem bodočnost in slovnico . . . Njena prerokovanja so precej splošna in si sledkio brez vsake zveze: — Vaše življenje je zelo burno . . . Nemirni ste in v skrbeh radi neke osebe s konstanjevimi lasmi ... V teku treh mesecev boste napravili malo potovanje . . Vraga, tisti mora že biti velik revež, ki danes v teku treh mesecev ne napravi vsaj ^malega» potovanja ... no, jaz bom napravil precej veliko potovanje že prihodnji teden: iz Pariza nazaj v Ljubljano! — Kar se tiče finančne strani (lep izraz!), vidim veliko povečanje . . . Tu ga je vedeževalka pošteno polomila. kajti jedva prišedšemu v Ljubljano sem zvedel, da mi je, kot ostalim sotrpnom državnim uradnikom, »poplava* odnesla skoraj četrtino plače! — Tu pa vidim moč in zmago ... in veliko pretekcijo . . . To-le pa res rabim, si mislim; brez nje v Jugoslaviji ni nič! — Zvedeli boste skrivnost, nadaljuje vedeževalka v naglici. Vidim dva otroka .. . mrtvaško krsto? — Kaj je z dvema otrokoma? si upam vprašati, toda madame Picard me oši-ne z divjim pogledom in, ne da bi odgovorila, nadaljuje: — Krsto ... to se pravi, da se pripeti v teku prihodnjih let v vaši rodbini smrtni slučaj ali bolezen . . . — Vse vaše želje se bodo uresničile, celo najdrznejše . . . Ravnokar ste prišli pod okrilje zelo dobrega planeta. — Imam dosti kart, rnadame . . . Madame Picard ozlovoljena preneha, me prime za roko in ogleduje mojo dlan s povečalnim steklom. — Občutljivi ste, torej nervozen . . . čudno, čudno . . . med štiridesetim in petdesetim letom boste zboleli. — Zbolel bom? — O, nič hudega, nič hudega! me skuša pomiriti vedeževalka. Pri tem pa pozabi, da drži mojo roko. Zagleda se v strop in nadaljuje: — Nek gospod vas protežira ... Vidim velikanski uspeh v vaših načrtih.. Tu opazi, da sem postal raztresen; zato se zopet skloni nad mojo roko. — Iluzijonist ste. — Iluzijonist? — Da. delate si iluzije, imate poetična čustva, toda postali boste bolj materialističen . . . zato vam želim vso srečo! Optimistična dama pri teh besedah vstane, vtakne mojih trideset frankov v predal in me s sladkim nasmeškom skomplimentira iz salona. Jaz sem pa za trideset frankov lažji. Prihodnjič bom morda tudi pametnejši. Da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji John A. Stevvart, predsednik ne\v.vor-ške Trust Companv in starosta ameriških bankirjev, je pred dnevi slavil 104. obletnico svojega rojstva. Ob slič-nih prilikah je navada, da poseti slav-Ijenca tropa novinarjev z beležnicami in ošpičenimi svinčniki. Toda Stevrarta ni posetil nihče; kajti zakrknjena starina je že ob svoji stoletnici izjavil, da ne sprejme nobenega žurnalista in je v podkrepitev svoje izjave zaloputnil vrata pred novinarji, ki so se bili najavili. «Intervju,» je dejal, «utrudi človeka in mu krajša življenje . . .» Mogoče ima Ste\vart prav; toda kaj bodo porekli nesrečni novinarji, ki od intervjuvov takorekoč žive . . .? Pa to je postranska stvar; glavno je. da smo tudi brez intervjuva doznali za Stewartove zakone' makrobiotike, ki so bogme lapidarni in tehtni. Cujmo, kaj pravi g. Stevvart o pogojih za dolgo življenje;. 1.) Ne puši! 2.) Ne pij! 3.) Vozi se kar največ z avtom! Torej vožnia z avtomobilom spada med bistvene zahteve makrobiotike? Že mogoče; samo nesreč bi bilo priporočljivo se izogibati . . . Gospodu Stewartu želimo vse najboljše k njegovi 104 letnici, mnogo vožnje z avtom, nam samim pa mnogo avtomobilov. Kajti drugače nam je usojena zgodnja smrt . . . že maisikake svoje neprevidnosti, zato j in priporočamo, da naj bodo pri izberi dsmskih plaščev za tekočo sezijo pre.dneiše ter na: si jesenske in zimske plašče naiočijo in dajo izgotoviti špeciia nem ate ;eiu tvrdke Drago Sch\vab, Liublian.". Nesreča pri filmskem snimaniu V Lomzi poleg Varšave je neka francoska družba snimala film. prestavljajoč prizore iz vojne. Režiser je odredil atako cele konjenice, v kateri je bilo zaposlenih 1500 ulanov. Konjeniki so se zapodili v dir, da so se dvigali gosti oblaki prahu, filmski operaterji pa so vrteli svoje kljuke in niso bili opazili, da je konjenica zavzela napačno smer in je pridrvela do njih. Predno se je stvar pojasnila, so jezdeci s potegnjenimi sabljami zdrveli čez filmske operaterje in pomendrali ljudi in aparate. Štirje operaterji so težko ranjeni, gmotna škoda pa je neprecenljiva. X Banditstvo v Mehiki. Mehikanski banditi so ujeli in ubili ameriškega držav, ljana Jakoba Rosenthala, od I terega so zahtevali, da plačajo njegovi svojci 10 tis soč dolarjev odškodnine. Radi tega so se odnošaji med mehikansko in ameriško vla do zelo poostrili. Poslanik Zedinjenih dr« žav je nastonil v Mehiki ^ r>rotestom in Callesova vlada bo morala banUite naj<&« čutneje kaznovati, da popravi krivico, ki se je zgodila državljanu Amerike. X Čuden pojav bibaiice na Angleškem. Prošlo soboto sc je na obali blizu \Vey« moutha fiužna Anglija) pojavil nenava« den, dotlej še ne opazovan slučaj bibavis ce, ki je prisotne kopalce nemalo vznemi« ril. Bilo je kmalu po dvanajsti uri, pol« drugo uro po plimi, ko je naenkrat morje zopet naraslo in poplavilo obrežje daleč naokrog. Pri tem se je razbil neki čoln, hujše nesreče pa ni bilo. Angleži si poj a* va ne vedo razlagati. X & Mi s America» — z dolgimi lasmi. Kakor vsako leto, so tudi letos izbrali v Ameriki najlepšo žensko Zedinjenik dr* žav. Letošnji krasotici je ime Norma Smalhvood, je stara 18 let in ni ostrižena na «hubi». Vzdevek «mis America» bo smela nositi eno leto, do prihodnjih vo« Iitev. CIRKUS smeha, veselja, zabave in humorja PAT in PATilCHOfl Opozarjamo Vas na razstavljene slike' IZVEN PROGRAMA: Izvrstna groteska z znanim komikom Monty Banksom. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8 in 9. Pri vseh predstavah svira novi JAZZ.BAND orkester najnovejše dunajske šla« gerje PREDN AZNANILO: Razkošno opremljeni salonski veiefilm »MLADA KRI. ali «Ljubezen 171etne ...». — V glavni vlogi temperamentna Lva dc Putti. ELITNI KINO MATICA - n^judobnejši kino v Ljubljani. Telefon 124. Impozantna skupščina CMD v logaški Slatini Ena najlepših dosedanjih skupščin družbe. der Kudovernik časten član. Notar Aleksan- V nedeljo se je vršila v Rogaški Slatini nadvse uspela intpozantna velika skupščina naše šolske Družbe Cirila in Metoda. Z vseh strani so se zbrali delegati njenih podružnic; zastopana je bila skrajna gorenjska in seveda tudi vsa ostala okrožja od Snežnika pa do avstrijske meje; po številu udeležencev je seveda prednjačila najbližja okolica Rog. Slatine, pa tudi Ljubljana iaj Celje sta odposlala mastno zastopstvo; lepo delegacijo jc poslala vrla Litiju, nadalje Jesenice, Konjice, Maribor, Ptuj itd. Tako lepe udeležbe ni imela po vojni še nobena velika skupščina, pa tudi pred vojno juh ni bilo dosti takih Udeležcnce. kj so prispeli večinoma z jutranjim vlakom, je na kolodvoru pozdravila šolska mladina in številna množica; z godbo na čelu je nato dolga povorka odkorakala pred Zdraviliški doin, kjer sta družbino vodstvo nagovorila v prisrčnih besedah deklica in deček ondotne šole. Ob 10. dopoldne se je vršilo v mali dvorani Zdrav doma zaupno zborovanje delegatov, ob 11. uri pa se je pričela v prikupno okinčani velik dvorani 37 veliku skupščina. Otvoritev in pozdravi Predsednik CMD Andrej Senekovič je ugotovil nadvse krasno udeležbo in pozdravil posebej še ravnatelja dr. Štera, ki je dal na razpolago lepe prostore za zborovanje, nadalje zastopnika ljubljanskega velikega župana dr Lončarja, zastopnika mariborskega velikega župana dr. Poljan-ca, srezka poglavarja dr. Hrašovca ii; dr. Trsteu.iaka, župana celjskega dr Hrašovca, župana brežiškega dr Zdolška, župana konjiškega notarja Jerebu, zastopnika sla-tins-kc občine dr. Kolterer.ia, ustanovitelja CMD župnika Ivana Vrhovnika, narodno ženstvo in sp!,>h vse zastopnike podružnic. Predsednik jt nato podal kratek histori-jat CMD od njene ustanovitve do danes in se's toplimi besedami spominjal vseh plemenitih Cirilmetodarjev, ki so se v svoji poslednji volji spominjali CMD, katerih število je izredno veliko in ki so stvorili družbi granitno osnovo za njeno delovanje. Njihovemu spominu so skupščinarji zaklicali trikratni »Slava!« Po poročilu predsednika, ki je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, je skupščino pozdravil v imenu zdraviliške uprave dr. Šter; prosvetna šefa dr. Lončar ln dr. P o 1 j a n e c sta v imenu velikih županov dr. Baitiča in dr. Pirkmajerja slavila v izbranih besedah družbino delo in njene cilje: dve sta poti, po katerih se narodi uveljavljajo, ena je pot nasilja, druga pa pot kulturnega dela in kulturnega sožitja. Družba si je izbrala drugo pot, zato na! živi družba, ki ljubi svoje, a spoštuje tuje. — Skupščinr sta pozdravila še srezki poglavar iz Šmari.i pri Jelšah dr. H r a š o -v e c in dr. K o 11 e r e r v imenu občine slatinske. Sokola in Čitalnice. Koroška brez slovenskih šol Tajniško poročilo je podal glavni tajnik ing. J Mačkovšek, ki je uvodoma orisal razvoj družbinega delovanja in njenih uspehov. Povdarial je, da se je na prvi veliki skupščini obravnavalo in sklepalo o istih problemih, kot sedaj na zaupnih zborovanjih in velikih skupščinah po preteku 40 let; že samo to kaže, da družba ni bila ustanovljena radi efemernih pojavov Ako bi ves naš rod sprejel cilje in ideje naše družbe, bi bilo tud'" za časa prevrata po nekaterih krajih naše domovine delo vse lažje. Tako pa je bil koroški plebiscit izgubljen že pred 30 leti, ko sc je največja slovenska stranka dvignila proti idejam naše družbe. Od 85 šol, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju Koroške, ima iaktično velika večina popolnoma nemški pouk in na ostalih je slovenščina le za dekoracijo in to kljub raznim proklamacijam, da so te šole utra-kvistične. Po teh šolah -uče ljudje, ki slovenski sploh ne znajo: one učitelje, ki so služili na Koroškem pod jugoslovensko upravo ,pa se koroška deželna vlada brani vzeti v službovanje V koroških šolah slovenskega otroka še vedno ubijajo m mu skušajo materinščino pristuditi. Slovenski otroci se na koroških šolah ne naučijo niti slovensko čitati, niti pisati. Devetdeset tisočem koroških Slovencev hočejo vzeti možnost čitanja knjig in časopisov in to je glavni smoter avstrijske šolske uprave. V Sloveniji pride na Nemce relativno večje število šol kot na Slovence, v Vojvodini pa je nemško šolstvo nastalo šele po prevratu v naši lastni državi in z našimi državnimi sredstvi. Tragedija naše mladine v Primoriu Onstran Snežnika, do katerega so prišli z belimi zastavami, se vršijo nad našim naTodom nečuvena nasilja. Razen 40 privatnih naših šol, ki so bile zatvorjene takoj ob zasedbi in od katerih je bila pozneje samo ena otvorjena, so naši bratje izgubili z Gentilijevo reformo zadnje ostan- ke svojega uaroduega šolstva; tu sc pravi, da so naš jezin pognali iz 1S& naših šol na Goriškem, iz 15 na Tržaškem, 222 v Istri in 05 nu Notranjskem, skupaj torej čez 490 naših ljudsk-li šol. kjer se je ob pričetku svetovne vojne poučevala naša deca v našem jeziku. lil tako sc je izvršilo' in sc še vedno ponavlja tu v sredini Evrope eno na.iogab-nejših kulturnih nasilij Toda prešerni oblastnik. naj vedo, da narodi ne poginjajo vsled naredb iu dekretov; njih že davno več nc bo, izginjal bo cclo gnjev in spomin na njihova uasilstva, ostal pa bo na svoji zemlji narod naš, vkoreninjen na več kot tisočletnih svojih bivališčih In v svoji Iju-bavi do rodne grude nepremagljiv. Blagajniško poročilo Skrbno sestavljeno blagajniško poročilo ie podal dolgoletni blagajnik, notar g. Aleksander Hudovernik, ki je izvajal: Denarni efekt lanskega leta ni bil nič kaj povoljen. Družbeni dohodki so znašali v preteklem letu 878.632 Din in so se torej proti letu 1924 zmanjšali za 75.176 Din, izdatki pa 992.284 Din, torej za 110.177 Din več nego leta 1924. Izdatki prekašajo tedaj dohodke- la 113.652 Din Tudi dohodki podružnic si padli. Leta 1924 so le ti znašali 171.269 Din, preteklo leto pa le 157.369 Din, so se torej zmanjšali za 13.900 Din. Prvenstvo med podružnicami pristoja tudi v preteklem letu šentpetrski podružnici v Ljubljani, ki je prispevala družbi 36.645 Din — največja vsota, katero je kdaj dosegla kaka podružnica —, za nio prcdn.ia-či mestna ženska podružnica v Ljubljani s prispevkom 33.524 Din. Nadalje so prispevale podružnice: šenipetrska moška v Ljubljani s 8661 Din, Brežice s S60S Din, moška podružnica Maribor 8300 Din, podružnica Grobelno. Slivnica 'in Št. Vid s 7660 Din, šentjakobska moška podružnica v Ljubljani s 7592 Din, moška Ptuj 6650 Din, Sava, Javornik in Koroška Bela 6519 Din, ženska v Ptuju 6500 Din, šentjakobska -trnovska ženska 4327 Din, moška v Šiški 5200 Din, Celi e ženska 4000 Din, ženska v Novem mestu 2955 Din Čez 2000 Din jc prispevalo 5 podružnic, čez 1000 Din 16 podružnic, vsp druge pa pod 1000 Din. Padli so dohodki, katere redno dobivamo iz družbenih nabiralnikov, iz prodaje družbenih razglednic in računskih listov. Podpore občin in denarnih zavodov so padle za 6695 Din, ravno tako razni darovi za 79.147 Din. Dohodek iz družbenih vžigalic je znašal 31.900 Din, za 2720 Din več nego leta 1924 Tudi za narodni kolek ni pravega zanimania, prodaja istega nam je do-nesla le 712 Din Sedaj, kf imamo kovani denar, bi morali družbeni nabiralnik: veliko več nesti. Zato naprošamo naši prdružnicc, da jih zopet mnog ob roj no uvedejo v vseli javnih prostorih iti gostilnah, kjer se zbirajo prijatelji družbe Razveseljivo je dejstvo, da so se nas čez doigo časa zopet spomnili Amc-rikanci-Slovenci. Prispevek 925 Din je sicer i skromen; opozoriti pa moramo naše brate v Ameriki na naše delovanje in bomo na ia način gotovo kaj več dosegli. Za ljudske šole in otroške vrtce ie družba izdala 520.137 Din. Iz te okolnosti pa morete sklepati, da se je družba zavedala svoje dolžnosti. Konjni efekt pa jc, da jc čista družbena imovina koncem leta 1925 znašala 1,306.544 Din in se ie torej pomnožila za 134.742 Din. Ta uspeh se je s tem dosegel, da ima družba svoje sklade dobro naložene. Blagajnik je omenjal nato stališče družbe do Jugosiovenske Matioe in podal obširno poročilo o delovanju nemških napadalnih društev na našem jugu. Volitve Pri volitvah so bili vsi dosedanji odborniki zopet izvoljeni, le mesto odstopivše gospe Šegove je bil izvoljen ravnatelj dr. Janko Kersnik, v nadzorstveni odbor pa je bil izvoljen proi. Albert Sič. Mesto umrlega dr. Trillerja je bil izvoljen v razsodišče dr. Janko 2 i r o v n i k. Aleksander Hudovernik — nov častni član CMD Na predlog predsednika i. Sunekoviča je bi! nato med viharnim ploskanjem imenovan društveni blagajnik, notar Aleksander Hudovernik, za njegovo 201etno izredno požrtvovalno delovanje v prid družbe za č.istnega člana, nakar je predsednik zaključil krasno uspelo skupščino. Po skupščini se je vršil skupen obed, pri katerem je g. Hudovernik nazdravil popularnemu borcu za CMD, župniku v pok. g. Vrhov nik u iz Ljubljane, ki je v svoji zahvali izrazil željo, da bi še rad doživel, da bi se v naših cerkvah slišal jezik sv. bratov Cirila in Metoda. Predsednik Senekovič je napil požrtvovalnosti članic CMD z gospo dr. Tavčarjevo na čelu, ravnatelj dr. Šter pa je nazdravil vodstvu in odboru CMD. Nedeljski nogomet v Sloveniji \ nedeljo se je pričela v Ljubljani je* senika prvenstvena sez.ina. Borbe z« toč« ke so se udeležili razen dveh vsi ljubljan« ski klubi, preostala dva pa sta izkoristila pro:-t termin za odigranje prijateljskih te« kero. Primorje je imelo v gosteh Derbvja Ur Zagreba, drugorazredna Slavija pa" je odigrala tekmo z rezervo Primorja. Prvenstvene tekme. Na igrišču Ilirije so absolvirali tekme za prvenstvo prvorazredni klubi Dopol« dne je rezerva Ilirije odpravila rezervo Hermesa s 6 : 2. Tekma med rezervami Slovana in Jadrana, ki bi se tudi morali odigrati dopoldne, jc bila na prošnjo Slo« vana preložena na poznejši čas. Popoldne so nastopila prva moštva. Jadran : Slovan 4 : 2 (3 : 0) Moštvi sta nastopili kompletni, igrali pa sta dokaj primitiven nogomet. Slovan je imel nekoliko \xč od igre, bil je skoro ves čas do tik pred konec drugega polčasa v lahni premoči, ni pa znal izkoristiti ugod« rih šans. V Slovanovem moštvu so zado» voljili desni branilec Marchiotti, srednji krilec Globelnik in srednji napadalec Či« njvič. obe krili nesposobni. Jadran je pa ubral koristnejšo taktiko na prodore, iz katere rezultirata dva gola, en gol ima na vesti Slovanov vratar, enega je zabil levi krilec Marchiotti. V Jadranovem moštvu sta se odlikovala predvsem Kern in Rape, dober je bil tudi Zomcr v desni zvezi. Vratarju se pozna, da je brez treninga. Ilirija : Hermes 8 : 2 (l : 1) Ilirija je nastopila s Krečoro 1. v golu, desnega branilca je igral Jenko, med kril« ci se je pojavil po dolgem času Milan Zu« pančič. Hermes je bil kompleten. V prvem polčasu je bila igra prccej odprta, Herme« žani so sc uspešno brauili in s tem znova dokazali, da so dobro defenzivno moštvo Vendar se vrzel, ki jo je zapustil odhod Tleša, še ni dala povsem ekvivalentno iz* polniti. Moštvu se pozna, da je treniralb, vkljub visokemu porazu, ki ga je doživelo od Ilirije, utegne postati ostalim prvoraz« rednim klubom opasen konkurent. Ilirija ni predvedla svoje najboljše igre. Najboljši je bil Herman na desnem krilu, Gabe se je trudil, vendar ni pokazal svo« je nekdanje forme. Oman je zopet začel streljati visoko preko cilja. V obrambi je bil Beltram boljši od svojega partnerja, ki se mu pozna, da ne igra mnogo v prvem moštvu. Vratar ni bil mnogo zaposlen. Po poteku igre je rezultat vsekakor ne« koliko previsok. Precej krivde gre na ro* vaš Hermesovega vratarja. Publike okoli 150. Drugorazredni klubi so nastopili pred« poldne na igrišču Primorja. Reka je zaslu« ženo zmagala nad šibkejšo Svobodo v razmerju 3 ; 1. Tekma Krekovo : Panonis ja pa je ostala neodločena (5 : 5). Ta tek« ma je bila ves čas razmeroma zelo nape« ta, moštvi sta se do konca borili za zma« go, vendar pa je trenoten uspeh enega moštva pariralo drugo s takojšnjim svo« jim uspehom, pri čemer ie Panonija predvedla za oko lepšo, Krakovo pa ostrejšo igro. Končno sta se morali moštvi zado« volj i ti z delitvijo točk. Primorje : Derby 6 : 3 (6 : 2) Ta tekma je bili brezdvoma najlepša nogometna prireditev minule nedelje. Pri« morje je izkoristilo prost termin ter po« vabilo na prijateljske tekmo zagrebškega Derbvja, ki si je šele letos priboril prvo« razrednost. Derby je v zadnjem času do« segel par prav lepih uspehov, zato se je z zanimanjem pričakoval izid tega srečanja, tembolj ker je moštvo Primorja po pone« srečenem startu v jesenski sezoni in s svojo mlačno igro proti B reprezentanci za pustilo vtis nezanesljivosti. Z nedeljsko igro pa se mu je v precejšnji meri posre« čilo popraviti svoj nedavni neuspeh v Ma« ribo-ru Primorjani so predvedli zlasti v prvem polčasu efektno igro, vse akcije so premi« šljeno usmerili proti cilju, ustvarili so si ugodne šanse za strel in te šanse po večini tudi izkoristili. Ko so si tako zagotovili v prvem polčasu precejšen naskok pred nasprotnikom, so se v drugem polčasu omejili v glavnem na defenzivno igro, kar je bilo iz taktičnih razlogov glede na niz« ko stoječe solnce vsekakor priporočljivo. Deloma pa gre ta defenzivna igra tudi na rovaš izčrpanosti, ker niso vzdržali ostre« ga tempa do konca. V tehničnem pogledu je omeniti precejšen napredek. Stoping je pri večini čist, igra z glavo lepa in ko« ristna. Vratar je branil svoje svetišče s si« gurnostjo, zakrivil ni nobenega od treh golov. Branilca še nista povsem sigurna, v halfih Buljevič najboljši, igral je ves čas zelo požrtvovalno, Zemljak dober, vendar je bil že boljši, Vindiš v prvem polčasu nesiguren, v dn:gem boljši. V napadu se je deana plat Erman«Čamernik boljše raz« tunela od leve Glavič«Uršič, najboljši mož v napadu je bil Uršič, Erman je zopet pri. čel uspešno streljati na gol. Čamernik na desnem krilu je bil zelo dober, trije goli so bili uspešen zaključek akcij, ki jim je bil on iniciator. Dramičanin je razmeroma dobro vodil napad, vendar je precej poča« sen, dodajanje ni bilo vedno točno, vča« sih se je spuščal v nepotrebne dvoboje z nasprotnikom, iz katerih ni vedno izšel kot zmagovalec. Tudi tehnično še ni na višini. Glavič na nenavajenem mestu, na levem krilu, mnogo prepočasen, bil je naj« šibkejši mož v napadu in obenem najšib« kejša točka v moštvu. Gostje so s svojo lepo, hitro polvisoko gro prijetno iznenadili. Videti je, da bo« do igrali v zagrebškem nogometu šc pre« cejšnjo vlogo. Predvsem je-omeniti njiho« vo veliko vzdržljivost, v čemur so doma« čine znatno prekašali, in naglico, s katero so osvajali teren. Niso si pa znali ustva. riti čistih situacij. Za uspešne zaključke ofenzivnih akcij, dva gola so dosegli iz gnieč, le tretji je bil krasen eksempel pre« mišljeno izvedenega in uspešno zaključe« nega napada. Dasi so v splošnem zapustili simpatičen vtis, vendar je treba grajati njih nesimptično medsebojno prerekanje in oponiranje sodniku. Od poedincev se je posebno odlikoval vodja napada Leinert, reprezentativen igrač Zagreba, ki smo ga že videli v tekmi Zagreb : Beograd. Ne« umorno je pošiljal svoje tovariše naprej, pomagal v obrambi, sploh videti ga je bi« to povsod, kjer je bila njegova prisotnost potrebna. S svojo premišljeno igro, po« žrtvovalnostjo in lepo tehniko je dokazal, da je bil brezdvomno najboljši mož na polju. Ostali napadalci so bili znatno šib« Šport kejši, vendar so ustvarili marsikatero ne« varno pozicijo pred nasprotnim golom. Halfi so bili nekoliko šibkejši od svojih nasprotnikov, držali so pa dobro vez med napadom in obrambo, česar pri nasprot« nikih v drugem polčasu ni bilo vedno opa« žiti. Branilca sta bila znatno boljša od svojih nasprotnikov, razdrla sta nebroj na« padov, zlasti sta bila sigurna v drugem polčasu, ko je bilo treba vedno znova pa« rirati nasprotnikove prodore. Vratar je bil najšibkejši mož v moštvu, vendar težko da bi bil tudi boljši golman ubranil kate« rega od prejetih golov. Gostje so bili v toliko handicapirani, ker so nastopili z re« zervami za vratarja in levega halfa. Moštvi sta nastopili v sledečih posta« vah: Primorje: Erman I.SIamič, J«nčigaj«Zem ljak, Buljevič, Vindiš«Čamernik, Erman IT, Dramičanin, Uršič, Glavič. Derby: Balenovič«GIobočnik, Majcen« Halapir, Sep, Filipčič»Bevc, Buble, Leinert, Pelin, Andželo. Početni udarec ima Derby, ki igra proti solncu. Začne takoj z ostrim tempom in že v prvi minuti reši obramba Primorja komaj v komer. Komer ostane ndizrab« ljen vendar se igra šc nadalje v prostoru Primorja. Iz serumage pred golom Primor« ja zabije Bevc v 6. min. prvi gol za D. Od« slej se Primorje znajde in vzame inicia« tivo v svoje roke. Čamernik zbeži po kri« Iu in lepo centrira, žogo pošlje Dramiča« nin z glavo v mrežo; prvi gol za P. v 10. min. Takoj nato pošlje Buljevič zopet Ca« mernika v boj, njegov predložek zabije Erman neubranljivo. Gostje se znajdejo in začenjajo s protinapadi. V tej fazi igre tempo nekoliko pojenja, žoga prehaja s polja na polje, obe stranki dosežeta po dva koroerja. V 26. min. se Uršič prebije skozi nasprotno obrambo in pošlje iz da« Ijave 20 m efektno v mrežo. Derby ne klo« ne, nasprotno preide takoj v vehementen napad in Ermanu se nudi prilika, da v le« pem stilu ubrani razanten strel. V 35. min. zbeži Čamernik po krilu, njegov center ujame Uršič z glavo in spremeni v gol. Protinapad privede goste pred nasprotni gol, Erman odbije, iz gnječe, ki nato na« stane, zniža Pelin na 4 : 2. Igra je v tem času zelo živa. Primorje z lepimi kombina« cijami pridobiva na terenu, v 39. min po« da Dramičanin Ermanu na nogo in že sedi žoga v mreži. Tik pred koncem polčasa poviša Erman na 6 : 2. V drugem polčasu začne D. takoj z ener gičnim napadom in doseže v prvih sekun« dah s krasno plasiranim Leinertovim stre« lom svoj tretji gol. Prvih deset minut je D. stalno v premoči potem se za kratek čas osvobodi Pr. nasprotnikovega pritiska, nakar poteče ves ostali čas v premoči go« stov. Serija kornerjev. ki jih izsili D je ves izkupiček teh napadov Pred koncem igre ima še D priliko, da s prostim stre« lom s kazenske črte zboljša rezultat, ven« dar gre žoga preko prečke Do konca osta« ne rezultat neizpremenjen. Sodnik g Fink je sodil korektno. V greh bi mu šteli le. da je dovolil nekoliko pre« ostro igro z obeh strani, ki je sledila Ca« mernikovemu foulu na golmana ISSK. Maribor : SD Rapid 3 : 0 (2 : 0) Po daljšem presledku sta se v nedeljo srečala na zelenem polju stara mariborska športna rivala ISSK Maribor in SD Rapid Tekma je bila prijateljska in se je vršila v svrho ocenitve sil obeh klubov za pred« stoječe jesensko prvenstveno tekmovanje. Igra je privabila na športni prostor precej mariborskega občinstva, ki sledi vedno z največjim zanimanjem tekmam obeh do« mačih klubov Krasno nedeljsko vreme pa je pripomoglo k še lepšemu športnemu užitku. Tekma je bila ves čas zelo ostra in na« peta, vršila pa se je popolnoma fair V prvem polčasu je bila igra še dokaj odpr« ta, vendar je bila že opažati lahki premoč Maribora. V drugem polčasu pa je im.el Maribor igro absolutno v svojih rokah in je neprestano oblegal Rapidova vrata Le izborili defenzivni igri svoje obrambe se ima Rapid zahvaliti, da Maribor ni dose« gel še mnogo večjega seora Maribor je povsem upravičeno zmagal. Njegova krilska vrsta je bila na višku in sploh so se vsi igralci izkazali zlasti z le« pim startom na žogo ter lepo igro z glavo. V tem pogledu je Maribor znatno napre« doval. Tudi v kombinacijskem in tehničnem oziru je Maribor daleko nadkriljeval svo« jega nasprotnika, ki je skušal svoje uspe« he doseči večinoma le s prodori. Mariboru se pozna, da se pod vodstvom svojega no« vega trenerja NVeninga prav lepo razvija. Napad je predvedel lepo in koristno igro. Krilska vrsta je bila to pot izvrstna in so v njej nastopili starejši rutinirani igralci, katere je Maribor zopet postavi] v svoj prvi tim Rapid je odpovedal Napad je igral ne« zmiselno in brez prave kombinacije Tudi krilska vrsta je bila v ofenzivnem pogledu slaba, boljša v defenzivi. Izvrstna pa je bi« la obramba. Tekmo je sodil dobro g. Nemec. Publi« ke je bilo okoli 600, ki je živahno pozdrav« Ijala zmagovalca. Ostali nedeljski nogomet MARIBOR: Maribor IL : Merkur I. na. raščaj 7 : 0, Maribor rez. : Merkur komb. 12 : 1. BRE2ICE: SK Eltn (Novo mesto) : re« prezentanca Brežic 1 : 1. Rezultat je po igri realen. Moštvo Brežic ima zelo do« bro obrambo, Elan pa je igral z večjo požrtvovalnostjo. Obe napadalni vrsti sta pred golom odpovedali. Poset je bil do« ber. Prišlo je tudi nekaj «drukerjev» iz Novega mesta. BEOGRAD: Prijateljska: Soko : Jedin« stvo 4 : 3 (2 : 3). ZAGREB: Gradjanski : BAC 2 : 1 (0 : 1) Moštvo BAC je zopet pokazalo, da igra brez vsakega sistema in da glede tehnike in taktike precej zaostaja za drugimi dunajskimi moštvi. Oba gola za domačine je zabil Urbanke. BUKAREŠTA: Beograd .- Bukarešta 3 : 2 (1 : 2). Po tej zmagi dobi Beograd de« finitivno v svojo posest pokal kraljice Marije. Tekma je bila zelo težka, ker so Rumuni napeli vse sile, da bi zmagali. V prvem polčasi! so Beograjčani skoraj sa« mo branili, šele v drugem polčasu so pri« šli do premoči Koliko je bilo Rumunom ležeče na tem, da zmagajo, se vidi iz te« ga, da so tik pred tekmo verificirali ne« kaj izvenbukareških igračev, največ ma« džarskih vojakov, kot igrače iz Bukarešte. Radi tega se lahko reče, da je beograjska reprezentanca pravzaprav zmagala nad rumunsko in ne nad bukareško reprezen« ti?nco. Za Beograd so scortali Luburič. Sc« kulič in Jovanovič Publike 20.000. OSIJEK: Hašk : reprezentanca Osijeka 6 : 2 (1 : 1). SISAK: Sparta (Zagreb) : Segesta*Grad« janski komb. 5 : 2. SARAJEVO: Sašk : Hajduk (Sarajevo) 2 : 1 (1 : 1). DUNAJ: Madžarska : Avstrija 3 : 2 (1 : 0). Zaslužena zmaga Madžarov, ki so bili zelo dobri v obrambi in v krilski vrsti. — Nižja Avstrija : reprez. Sopronja 2 : 1, Hakoah : Slovan 6:2. BUDIMPEŠTA: Budimpešta Dunaj 4 : 2 (1 : 1). GRADEC: III. garnitura Dunaja : repr. Gradca 4 : 2. PRAGA: Juventus (Turin) : Viktorija Žižkov 3 : 1 (1 : 0). Vse tri gole za Itali« jane je zabil Madžar Hirzer. BRNO: Brno : Plzenj 3 : 3. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za dame v Zagrebu Lepi uspehi slovenskih atletinj V soboto in nedeljo so se vršila v Za« grebu na igrišču Ccmcordije tekmovanja za lahkoatletsko državno prvenstvo za da« me ob dosedaj najmočnejši konkurenci, ker so nastopili s svojimi najboljšimi at« Ietinjami klubi Zašk iz Zemuna, Ašk in Concordija iz Zagreba ter Ilirija in Pri« morje iz Ljubljane. Organizacija samega tekmovanja je bila dobra, tekališče pa znatno zaostaja za našimi v Ljubljani v pogledu kvalitete, da ne govorimo o te« renu pri metih in skokih, ki je bil izrazito slab. Kljub temu so rezultati nadvse raz« veseljivi, ker so bila postavljena po Šant« lovi v skoku v daljavo in Bernikovi v n\e« tu krogle dva nova jugosl. rekorda, do« čim je štafeta SK Ilirije izenačila rekord. Tudi rezultat Križeve v metu kopja (800 gramov) je zelo dober. Opaziti je bilo, aa so atletinje Ilirije v polni formi, do« čim se je pri večini atletinj Primorja vi« delo pomanjkanje treninga, posebno pri Križevi in Zannerjevi. To je tudi vzrok, da jih je Ilirija v štafeti gladko odpravila, ker je imela predaje zelo dobre, dočim so predaje Primorjank bile izrazito slabe. Ugotoviti moramo tudi razveseljivo dej« stvo, da se nahaja Slovenija v damski lah« ki atletiki daleč pred ostalimi podsavezi ir. sta se le dve zelo talentirani tekmoval« ki drugih podsavezov, Nikolčičeva iz Ze« muna in Pervanova iz Zagreba v tej ostri konkurenci mogli plasirati. Omeniti mora« mo tudi, da se tekmovanja za prvenstvo države kakor tudi prvenstvo podsavezov vršijo Ie kot poedinična prvenstva, dočim sc v dvomatenih med dvema najmočnej« šima kluboma v vsakem podsavezu ugo« tavljajo podsavezna prvenstva za klube. V naslednjem rezultati: Prvi dan: Predteki 60 m: 1. 1. Preveč S.7, 2. Sojat (Ask), 3. Šantel (Primorje). II 1. Nikolčič (Zašk, Zemun)) 10.2, 2. Bemik (Ilirija). III. 1. Šetina (Ask), 2. Jer« mol S. (Ilirija), 3. Gršetič (Concordija). Semifinale 60 m: I. Nikolčič (Zemun) 8.3, 2 Preveč (Primorje), 3. Gršetič (Con« cordia); II. 1. Sojat (Ask) 13.7, 2. Šantel (Primorje), 3. Bemik (Ilirija). Met krogle 5 kg: 1. Bemik (Ilirija) 9.15 ml (nov jug. rekord), 2. Jermol S. (Ilirija), 3 Križ (Primorje) 7.82 m. Skok v daljavo z zaletom: 1. Santel (Pri morje) 4.935 m (nov jug. rekord), 2 Per« van V. (Ask), 3. Tratnik (Ilirija) 4.64 m. Šantlova je z majhnim prestopom dosegla 5 m. Predteki 200 m: 1. 1. Bobinski (Concor. dia) 31.4, 2. Jermol M. (Ilirija). IL Trat. nik (Ilirija) 30.9, 2. Zanner (Primorje), 3. Pavič (Ask). Predteki 100 m: I. 1. Santel, 2. Preveč Primorje); II. 1. Bernik (Ilirija), 2. Pervan V (Ask). III. 1. Gršetič (Concordia) 2. Jermol S. (Ilirija). Drugi dan. Finale 200 m: 1 Jermol M. 29.3, 2. Trat. nik (obe Ilirija), 3. Zanner (Primorje). Met diska kg: 1 Tratnik (Ilirija) 23 m, 2. Križ (Primorje) 22.675 m, 3. Jermol S. (Ilirija) 2221 m. Obe prvi atletinji sta vrgli znatno boljše od rekorda, kar se pa ne bo priznalo, ker sta se nahajali iz« ven sektorja. Finale 60 m: 1. Santel (Primorje) 8.5, 2. Nikolčič (Zašk, Zemun), 3. Preveč (Pri. morje). Sigurna zmaga rutinirane Sant. love. Skok v višino z zaletom: 1. Tratnik (Ili. rija) 135.25, 2 Pervan V. (Ask) 130, 3. šantel (Primorje) 125, v borbi za mesto 131 cm. Vsled slabe skakalnice je izostalo pričakovano zboljšanje rekorda po Trat« nikovi. Finale 100 m: 1. Santel 13.2, 2. Preveč (obe Primorje), 3. Bemik (Ilirija). Met kopja 800 g: 1. Križ (Pnmorle) 27.31 m! 2 Bemik 22.22, 3. Tratnik (obe Ilirija). Štafeta 4 X 60 m: 1. Ilirija (Tratnik, Jermol S„ Jermol M., Bemik) 33.4 (izena« čen jug. rek.), 2. Ask Primorje (Zanner, Gregorin, Preveč, Šantel) 33.9, 3. Zašk (Zemun). Lepe predaje štafete Ilirije, pri Primorju slabe, posebno Drva. Po točkah so dosegle: Ilirija 43, Primor« je 36, ASK 6. Zašk 5. II. internacionalni lawn-tenis turnir v Mariboru Naš obmejni Maribor je doživel po zad« r.jem lepo uspelem nacionalnem turnirju, ki ga je priredil I. SSK Maribor zopet iz« reden športni užitek s prireditvijo II. inter nacionalnega lawn«tenis turnirja, ki ga je priredila tenis sekcija SD Rapida. Turnir, ja so se udeležili odlični igralci ia Gradca, Zagreba in Maribora Od domačinov so se zlasti odlikovali gg. Levrer, dr. Blanke in Hietzl ter gg Mayer (prvak Celovca), dr. Bohm, Riekh, Geimayer, Wolf in gdč. Kakhs, vsi iz Gradca, člani GAK. Leyrer je v krasnem stilu premagal svo« ja domača rivala dr. Blankeja (6:3, 6:2) in Hietzla (6:3, 6:0) ter v družbi z g. Mayer. jem iz Gradca dosegel prvenstvo v igri v dvoje. Domačinka ga. Schweighardt pa je po lepih igrah dosegla prvenstvo v singlu dame. Rezultati: i. gospodje single: 1. Maver (GAK). 2. dr. Bohm (GAK), 3. Levrer (TSK Zagreb). II. gospodje double: 1. Mav-er.Levrer, 2. Riekh«\VoIf. 3 Šamberg.Loos (ISSK Mari« bor). III. Dapie single: 1. Schweighardt (Ra. pid), 2. Kakhs (GAK), 3. Sterger (Mari« bor). IV. Mixte double: 1. Mayer-Kakhs (GAK). 2. Geimayer«Gries (GAK). 3. Sterger=Beneš (Maribor). Po končanem turnirju, ki se jc pričel že v petek, nadaljeval v soboto in končal v nedeljo, sta gospoda dr. Blanke in dr. Fel« ber na igrišču po lepih pozdravnih nago= vorih razdelila zmagovalcem lepe nagrade. Zmagovalcem so nadalje čestitali in iz« rekli prirediteljem svojo zahvalo v imenu I. SSK Maribor g Verstovšek. v imenu GAK g. dr. Bohm ter v imenu SK Ptuja g. Oberlintner. Hazena. V Ljubljani se je mesto pr« venstvene tekme vršila med družinama Atene in Primorja prijateljska tekma, ki jc končala z zmago Primorja s 5 : 4 (2 : I) V Ptuju je v prvenstveni tekmi zmagala družina ISSK Maribora nad SK Ptuj s 12:5. Finalna tekma za prvenstvo Zagreba je končala z zmago ASKa nad Concordijo s 10 : 7. Vesna : Uskok 6 : 0 (par forfait). Lacoste — ameriški teniški prvak. Fo» rest«HilIs, 19 sept. (brž.) Semifinale za pr« venstvo Amerike. Lacoste : Cochet 2:6 4:6, 6:4. 6:4, 6:3; Borotra : Richards 3:6, 6:4, 4:6, 8:6, 6:2. — Finale: Lacoste : Bo« rotra 6:4, 6:0, 6:4. Izreden uspeh ISSK Maribor. ISSK Maribor je v nedeljo dosegel izredno lep uspeh. Na vseh nogometnih tekmah in na hazena tekmi v Ptuju je zabil 34 golov, prejel jih je pa samo 6. Nurmi na Dunaju. Slavni Finec Nur. mi je v nedeljo startal na Dunaju Žali« bog ni imel resnih nasprotnikov. Vendar pa je bil prav užitek gledati, kako je po« tolkel vseh svojih 20 konkurentov. Zmagal je v teku na 3000 m v 8:27.6. LLAP. Danes ob 18.30 seja u. o. v Emoni. — Tajnik. LLAP. Atletinje Preveč, Zore, Zanner Jermol, Tratnik in Bemik se opozarjajo na današnio sejo LLAP ob 18.30. kamor so vabljene. — Tajnik I. SK Jadran. Danes ob 20. seja uprav« nega odbora v restavraciji Mrak Prosim sigurne udeležbe. — Predsednik. Motoklub ^Slovenija*. Odborova seja se vrši danes v torek, dne 21. t m., v re« stavraciji «.Miklič», Kolodvorska ulica — Udeležba vseh gg. odbornikov nujna ASK Primorje. Danes v torek seja centralnega odbora odpade ter se vrši dne 23. t. m. in redno vsak četrtek ob 20. Lo« kal se bo objavil. — Tajnik. ASK Primorje (Uprava sp. prostorov) Seja danes v torek odpade in se vrši v če« trtek ob 19.30 — Predsednik. ASK Primorje (kolesarska sekcija) ima danes ob 19. uri v restavraciji pri Uranu odborovo sejo. — Tajnik II. ASK Primorje (Hazena sekcija). Da« nes ob 17. trening za sledeče igralke: Kai« ser, Podboj II, Jerina, Vatovac, Sajovic, K I in II, Jerina II — Načelnik. ..KlIUC" najboljše.najtrp&tnejse. zato najccrvejše za Slovenijo agilne, ki lahko kupujejo na lasten račun. Pisalni stroji ,UNDERWOODu, Zagreb, Mesnička u ica 1. Sezijska senzacija! — Mala Undeiwood štirivrstna, z enim pretačn'kom pride! Zahvala. Ob bridki izgubi iskreno ljubljenega soproga Gustava Hofmanna zrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in sožalie čč. duhovščini g. ravnateliema, madn -stvu in mojstrom tvrdke .Jugočeška" v Kranju Nadalje sc zahvaljujem vsen darovalcem cvetja ter vsem, ki so ranjkemu izkazali zadnjo čast in ga spremili na zadnji poti. Kranj, 17. septembra 1926. I 6709 Hofmann Marija - IL;lji itn.ii" i Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket, hrastovih in bukovih deščic. Popravi'a in struženje starih podov Delo solidno 189 Cene zmerne -M i II lllO-PXlLH.O II I H .1 ULJLUZLllJmg Na dunajskem jesenskem sejmu Po obisku pro\ im-ijalne, a skrbno zbrane graške razstave me je še bolj zanimal dunajski jesenski veleseiem, katerega so otvo-rili 3. septembra. Kaj more nuditi velemesto Dunaj, hivš.-i centrala avslro - ogrske monarhije, ki ie s prevratom izgubila glavne dovodne žile, Češkoslovaško, Galicijo. Ogrsko in ,l'ir••■•s,o» ' Vsakdo je mislil, da mora la kolos velemesta oveneti in polagoma pasti na stopnjo provinrijalizma. Videli pa smo ravno nasprotno. V dneh konjunkture ni bi'o nikjer toliko razkošnosti kakor baš na Dunaju, kamor *o privreli iz vse Evrope bogatini z dobrimi valutami, d.i se naužijejo vel ese i m skega življenja. Pozneje v dneh gospodarske krize, ki je udarila s svojo uničujočo silo čez celo Evropo, smo sicer culi tudi o dunajskih težkih katastrofah v industriji in denarnih zavodih, brezposelnost je pognala stotisoče lačnih na ulico, toda Dunaj je ostal evropski center težkega kapitala, mesto neprestanih mednarodnih kongresov in kupčij. Čeprav je pretreslo po prevratu Dunaj pravo preseljevanje narodov, je vendar tudi Dunaj vsa ta le'-> Pritiskala stanovanjska beda, ki ni danes, ko so socijalisti vrgli težke milijone v grndho ogromnih občinskih hiš, prav nič manjša. Dunaj se je znal prilagoditi sm-^menjeiv situaciji. EkspIoa'i-ra kulturne dobrine, ki so ,ih stoletja ustvarila državnemu središču- prometne zveze, hotele, palače, gledali!."' !m nebroj drugih prosvetnih zikladov, konfort, ki ga more nuditi le velemesto in ki ga rabi kulturen človek. Iu tako je tudi sedanji jesenski sejera natrpal Dunaj s tujci iz Evrope in preko ocenna. Dunaj je republika zase, prav malo ie v njem Avstrije in onega nemštva, i katerim smo se svoj čas bojevali za obstanek. Zadnji pri pro?! Dunaičan =e pač zaveda, da more živeti le od tniine. V Gradcu smo Se videli par fia"'-' ' v. »•' Dunaju pa so visele samo oficijelne zastave, pred vele-sejmom so ponujali češke i-odnike po mestu. V nedeljo smo morali že zvečer odpotovati, ker se nismo pravočasno pobrigali za prenočišče. Vsi hoteli »o bili že za par dni naprej zasedeni. Sejem sam je ogromen, skoro nepregleden. Dominira p>i industrija, ki edina more vzdržati Dunaj in Avstrijo. Vse drugo Je bolj v okras velesejmu. Razloženo je preJ-vsein v mogočni stavbi 'Rotunde., v novem dvoru in sejmsl.i palači bivših dvorskih hlevov. V dveh debelih katalogih na 400 straneh so drobno natisnjeni razstavljale). Pot skozi to gnjefo obiskovalcev je zelo poučna in vzbuja vedno novo občudovanje razvoja tehnike, ki nai r'«v,o:'vi olajša in osla-ii življenje in prinese blagostanje. Pogled v te obložene sejmske koje nam na vsak korak kaže. kako daleč smo mi v vsem zaostali in v svoji sicer tako slepi, mnogo bogatejši domovini odvisni od tujine. Pri nas bi ne smelo biti r-ot-"-^^ obrtnika, trgovca in industrijca, ki bi si ne ogledal vsako leto par takšnih gospodarskih razstav. Ako ne bomo sledili razvoju tehnike iu vsega gospodarstva v tujini, bomo pač njeni suZ-nji. To je prvo in glavno spoznanje Jugoslo-\ena, ko hodi »kozi tuje razstave. Dunaj pa se ie ta teden tudi potrudil, la nudi tujcem poleg cenene avtomobilske vožnje po razkošno razsvetljenih ulicah ob toplih večerih ■ > "^'"vtlnih nočnih zabav 'udi izbrano ^'lšovno hrano visoke, mednarodne. umetniške V operi so dajali Wagnerja. Smetanovo , 'Netopirja*, v drami Shakespearja, Bjornso-na, Wildeia. Časopisi so prinašali temeljite članke inozemskih sotrudnikov o tamošnjih gospodarskih stikih z Dunajem. Alexander, predsednik Zveze industrijcev iz Zagreba, ie n. pr. pisal o Jugoslaviji ln srednjeevropskih problemih. Lepo in potrebno je da ljubimo svojo majhno domovino. Če pa jo hočemo dvigni-'i. moramo v svet, da si razširimo obzorje. To dž tudi notranjo moč. Čer. mejo pa je seve treba iti r velP-o dozo dobre volje m odprtimi oč">! do "h ne za stre neprijetna napitnina z brihtnimi natakarji ali celo slabo prenočišče. In na: ne biti pri tem slep za lastne napake. Potem se vrnete iz tujin« bogatejši, kakor so se nedavno neki ozlovo-lieni Slovenci iz Pariza. Dr. A. Reisman. KOKS plavžarski kosovec za kovačije, livarne in centralne kurjave po 75 Din 100 kg Dom. Čebin, Ljubljana, IVolfova 1/11. Telil. 56 Skladišče Metelkova ulica 19. Preknjeno svinjsko meso prvovrstne kanovost po izredno nizki cent Prešane ocvlrlie od slanine po 5 Oin kg, in I3 domačo svinlsho mast znamke J. P. v sodih po 50, 100 in '200 kilogramov po najnižjih dnevnih cenah prodaja tvrdka Cvold Popovlr, Ljubljano nt jqj[ 1'maaannnamnnnrricDDnjGL oinoveiSa znaidba Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Selciibuigova ulica .VI Glince - Vir 16 69-3 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■i Prodajo se iz konkurznega sklada C. Malhape 4 steklene omare 1 stekleni pult Poizvedbe pri dr. Rudolf Krivicu, advokat, Ljubljana, Dunajska cesta č. 6705 a tmnaiMHiiiiniiiiiiii 'o M urnik: Velikonočna darila (Koncc.) Zaprta mati razkačeno bunkajo po durcnh in razgrajajo: «Krače ni nikjer! , Ko malo ponehajo, rečem prijazno: «Oče Šiinen so bili tukaj, pa so vas zaklenili, češ da prehudo razsajate, ker bi r;:di hlače nosili. Nato so šli spet pod oreh ležat.» Mati globoko oimejo v ječi in prosijo bulj potfbama: «Odkleni mi, alo. brž, brž! eptembra t. L v gasilnem ,Litvi veliko iu bogato j dobro vpeljano, več let ob-,;„si.n frrritov 1 ""ječo, prodam radi opu-\ .Ili-itO j-tine. Ponudbe na oglasni H-".' lu 7 v»«elieo. I ,,.id.-!.-k .Jutra, pod šifro K oblini udeležbi vabi . _ls,ivnica 30». 26714 odbor. 26730 Splošno glasbeno teorijo i ti t n [m-ijo veiba t.lubn> in ;k. vir poučuje učiteljica.. A ■ v Kolodvorski ulici 23 — vsak dan razen ponedeljku in četrtka. 260S4 Nemščino in francoščino iuii.u!-: temeljito učiteljica S&alOT \ oglasnem oddelku .Jntra-. 267U> Pozor! Pozor! K'ro.ino učilišče Ljubljana. Stari trg St. 19. Kroji«.-k S*i'r -"-i". go-i ik ■ ■ e, dijaki- i. Si.. . '-rili tečaj luoškeg. ■ -kega i.ro- j-iijit a krojače, Šivilje. l'o=eben večerni tečaj za • "i-pe. gosi. .Nahaja se v bližini . . bi bila pripravna tudi . kakšno drugo obrt. Ivan < >resnik, Trbovlje U7. Učenca iz boljSi hiše sprejmem v trgovino z meš. blagom. Hrano in stanovanje bo imel v liiši. Ponudbe je poslati na tvrdko Josip Š k e r 1. Sevnica ob Savi. 26671 Oamska frizerka v stroki dobro izvezbana se sprejme takoj ali pozneje. Pogoji po dogovoru. — Ponudbe na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana. Čopova št. 2i;m. 26686 Gospodična ki bi se mogla porabiti za lažje pisarniško in manjše hižno delo, naj se ponudi na naslov: M. Cvetkovič. Brod na Savi. 26673 Postrežnica za dvakrat na dan, se iŠ?6 v Beethovnovi ulici št. 16, vrata 6. 2669S Obratovodjo r.a veliko cementno tovarno s prakso pri parnih turbinah in električnih naprawh sprejmem. — Ponudbe na poštni predal 167, Ljubljana. 26696 V preciz. mehaniko spa-iajuča dela izvršuje An-' • Kozina, Cegnerjeva ul. ? 12 (blizu dež. bolnice';. 20210 Alhusn modernega pohištva ?» id planila 20 Din i i ta F.rraan & Arhar, mi". S t. Vid na-1 Liu! jan; 26556 Zastopnice i.ii obisk privatnih odjemalcev sprejme takoj ob možnosti velikega zaslužka «DamoW-. Beethovnova ul. št. i> II. 26" Pisarniška moč se sprejme za Ljubljano pod pogoji: brzo pisanje na stroj, popolno obvladanje srbohrvaščine, znanje slovenščine in nemščine. Natančne ponudbe z navedbo prakse, zmožnosti in zahtevkov plače poslati na • Poštni predal 113», Ljubljana 26710 Dober zaslužek zasiguran. V vsakem trgu in mestu se iščejo gospodje za razprodajo že vpeljanega in dobro idočega predmeta. Prevzame lahko vsak, ki je agilen, brez posebnega znanja. Potreben kapital 400 Din. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro cDober zaslužeks« 26692 Trg. pomočnik I Enovprežno kočijo Brusnice (natek) prvovrstne razpošilja v poljubni množini po 11 Din kg tvrdka Lobrek & Komn.. Mislinje. 26519 Špinačo letošnjega pridelka, uija-einte. tulpe. narcise in kro kuse smo pravkar prejeli Sever & Konip. Ljubi iana •?6279 Jabolka I a se dobe <">d 1—5. ure pop. v skladišču, na dvorišču restavracije Miklič pred južnim kolodvorom. Cena od 3—3.50 Din v zabojih od 10—50 kg. — Sprejmemo prodajalko. 26701 Gostilničarji in vinski kupci — pozor! Imam 70 hI dobrega, belega haloškega vina po ugodni ceni naprodaj. Nadalje iščem dobrih zvez v svrho uakupovanja vina. — Ne zahtevam nikakršne provizije za morebitna p^ta ali kupljena vina. Torej naj izrabi vsak to ugodnost! Naslov: Franjo Stumberger. trgovec. Sv. Barbara v ložah. meš. stroke, mlajša moč, ki prime za vsaku delo, vešč tudi v lesni trgovini, želi službe za takoj. Cenj. ponudbe na naslov: Lah. Krčevina 16. Ptuj. 2667Š Mladenka s popolno meščansko in gospodinjsko šolo. išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod obro situiran*. 26719 Trg. pomočnik i !• .-ai in agilen, ki se razume vsaj deloma pri vre-zavanju in vdelovanju Šip. se takoj sprejme. — Trg. firma J. Kušlan. Kranj — Slovenija. 26728 Za graščino l na Dolenjskem, k samostojnemu gospodu veleposest-| niku se išč dobra kuharja ki l»i razumela tudi vse gospodinjske posle. Predpogoj: poštenje. resBOst in fino vedenje. Nastop službe takoj. Ponudbe v-slati na oglasni oddelek ' 'tra» pod Šifro «Pobra ba> vštetega dne t. m. i Reflektantlnje naj • javi i jo s spričevali u: • 25. t , m. (t. j. v soboto) ob 15. i uri pri portirju hotela Slon 26731 crre šivat takoj na dom. — Naslov v oglasnem oddelku * Jutra*. 26722 1000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi službo čevljarskega pomočnika ali sluge. Naslov v oglasnem oddelku . 26685 Soba se odda 2 gospodoma i zajtrkom takoj ali s 1 oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku po 'u. Naslov v ogl oddelku cjutra». 26711 Stanovanje (prazno) 1—2 sob ir kuhinje "iščem. Plačam nekaj naprej. Ponudbe pod šifro »Takoj 2* na oglasni oddelek . 20745 Stanovanje v Rimskih Toplicah, ob-' ^-ječe iz 3 sob, predsobe, rase iu pritiklin. z v. :a konfortom. kopališče, elektrika. vodovod, se po jako ugodi ceni odda. Vselitev takoj. Vila Irena. 26729 Opremljeno sobo veliko in zračno, z elektr. razsvetljavo, poleg kavarne »Evropa* oddam takoj izključno solidnemu go-podu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26726 Na stanovanje vzamem par ljudi brez otrok v novi hiši. Soba s kuhinjo, zraven vrt za zelenjavo. Vižmarje štev 88, St. Vd nad Ljubljano. 26724 Za sostanovalko grem, event. z lastno posteljo. Ponudbe tod šifro »Kotiček* na oglasni oddelek »Jutra*. 26733 Sobo z vhodom iz stopnic, elektr. lučjo, oddam takoj v Tavčarjevi (Sodni) ulici. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 26734 Dijakinjo ali gdč. sprejmem v dobro oskrbo. Eventuelno oddam krasno separlrano sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26740 2 sobi s kuhinjo iščem event. tudi ob periferiji. Ponudbe pod <1001» na oglasni oddelek «Jutra» 26743 Oobičkanosno podjetje ielim ustanoviti, ali se udeležiti pri že obstoječem z večjim kapitalom Ideje ali ponndbe na oglasni oddelek .Jutra, pod cPodjetnost. 26574 ; Trgovec na deželi išče posojila 10—15.000 Din, ker je momentano v zadre-i gi. Vrnitev in obresti po I dogovoru Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod Iifro Družabnika . namestnika, inteligentnega, za realitetno prometno pisalno s 6000 Din pristopnine za Ljubljano iiče takoj Zagorski. Maribor. Tatten-tacbova ulica 19. 26683 i Katera gospodična ■ ali vdova starejših let M bila voljna p potrebnim k.i-pitalom lodelovati pri pekarski obrti. Eksistenca iu dober zasluiek zagotovljena. Naslov pore uprava .Jutra* v Mariboru. 26737 Mladenič let rtar. -talen državni Uslužbenee. želi znanja z do 26 let staro gospodično neomadeževane preteklosti in iz poštene rodbine. Dopise prosim na ogl. oddelek .Jntra* pod .Iskrenost 76* 26676 Orehi iz Baoke dozoreli, dobri za zobanje. 25732 Modigfka Mila Hutter Dunalska c 6/1. se pr poroča cenitn m damam Imam goio.e klobuke v za logi, spitjmem popravila Več jopic se je izgubilo v nedeljo okrog 8. ure zvečer v bližini cerkve sv. Petra. — Najditelj se vljudno na-: proša, da vrne proti na-i gradi v oglasnem oddelku . Enako se naproša tudi tisti, ki je bil tako prijazen, da me je opozoril na izgubljeno, da javi svoj naslov, ker temu gospodu je gotovo znano, kdo da je pobral. 26699 >") Restavracija «Zvezda» Ljubljana priporoča izbomo domačo Kuhinjo in dobro pijačo. Prvovrstna postrežba. Sprejme abonente na brano Dnevno koncert pozimi v restavraciji in kleti prvovrstni salonski orkester. . Ob nedeljah in praznikih dopoldanski koncert. 3650S Strojepisno delo sprejmem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «Regina». 26744 Lepo, vitko postavo povzroči samo trebušni pas, zdelan v ateljeju steznrkov A. H0TTEB, Ounaiska c 6 II. ■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■a Čevlje za šolsko mladino 2i-30 31-35 36-3M 60.1,1 „ PETO VIA" zaloga čevlje« Dunajska cesta 1' Krasno stanovanje * Mariboru dobi lahko takoj ;i'i pozneje, kdor ga zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani Ponudbe pod ,3 sobe s pritiklinami" na oglasni oddelek »Jutrau v Ljubljani. Urejuje Franc Puo. Izdaji za Konzorcij cjutraa Adoii Rib nikar. Za Narodne tiskamo dd. kot tiakarnarja Fran Jczeršt* Za inaeratni del Je odgovores Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani