Posamezna številka 3 din. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA Državno prvenstvo v smuških tekih li ^eta y» Sfey. 7* Ljubljana, J$» februarja 1949, ' FIZKULTURNI TEDNIK H« Plenum Telovadne zveze Slovenije Telovadna organizacija mora vzgaiati nove množice, zlasti iz vrst delavskega razreda rl j • ' «i/ Ljubljana, 13. febr. Danes dopoldne 66 je pričel y dvorani Doma. Zveze Sindikatov na Miklošičevi cesti,'li. plenum TZS. Plenumu so prisostvovali delegati iz vseh društev in okrajev Slovenije, okoli 250 po številu ter zastopniki masovnih organizacij. Plenum je otvoril predsednik TZS tov, France Lubej. Potem ko je pozdravil sekretarja TŽJ, tov. Nedo Krmpotičevo, predsednika FZS tov. Zorana Poliča, ministra Viktorja Repiča in ostale, je orisal razvoj Telovadne zveze Slovenije od njene ustanovitve do danes ter poudaril pomen fi. plenuma za nadaljnje delo telovadna organizacije $ Sloveniji. ramo iskati y> nepravilnem odnosu do fizkultume aktivnosti v množičnih organizacijah, katero 'smo po II. Kongresu FISAJ-a z administrativnimi ukrepi zavrli. Zato je potrebno, da fiz-kulturne aktive ponovno oživimo, jih vsestransko podpiramo in seveda, kar je treba poudariti, vključujemo v telovadna društva. Za razvoj fizkulturne dejavnosti v množičnih organizacijah je potrebno čimprej podvzeti sledeče ukrepe: a) aktive po tovarnah, ustanovah in šolah organizacijsko povezati na TD; b) fizkulturne aktive po vaseh dvigniti na višino TD; c) organizirati za aktive razna športna tekmovanja, usmeriti njihovo | Delovno predsedstvo II. plenuma TZS t |Ph°°tVTPltVr^ g°v"ru predsednika delo in ga dvigati na višjo stopnjo, T7S tov ''Grudnt1 /n " sekretaria pošiljati inštruktorje in vodnike kate-TZS tov. Grudna. Ko je analiziral do- gorij v aktive, pomagati pri tekmo-sedanji razvoj Telovadne organizacije vanju za značko fizkulturnika, na rano-v Sloveniji, katera je dosegla že lepe žičnih prireditvah in posebno pri pri-uspehe, saj je danes v LRS že v 205 pratah za okrajne zlete-društvih vključenih preko 23.000 fiz- d) ustanoviti vodstvo aktivov in ga kulturnikov, je prešel na ugotavljanje povezati na TD, dati jim funkcije v raznih napak. Ena naših največjih TD in dvigati njihovo tehnično znanje" slabosti v dosedanjem delu je pomanj- e) iz članstva aktiva stalno večati kanje množičnosti. Vzrok temu mo- članstvo društva. V nadaljnem svojem izvajanju je sekretar Gruden ožigosal nazadnjaška naziranja, da je telovadna organizacija naslednica »Sokola«. O tem je med drugim dejal tole: Telovadna zveza je morala tudi odstranjevati precej široko razširjeno, toda napačno mnenje, da si je Sokolska organizacija v Sloveniji in to posebno kot v celoti, v nasprotju z Sokolstvom v ostalih republikah a!i Slovanskih državah pridobila kako zasebno zaslugo za zmago ljudske demokracije in s tem za njen obstoj ali toleriranje v socialistični državi, zaradi udeležbe demokratičnega dela Sokolstva v narodno-osvobodilni borbi v Osvobodilni fronti. Telovadna zveza je morala najprej v svojem vrhu in potem postopoma vse do korenin razkrinkati pravo iviogo buržuaznih strank in tudi sokolske organizacije kot njenega priveska ter ji odrediti mesto, ki ji gre v slovanskem svetu in v vrstah buržuaznih ustanov. Ločiti je morala zrno od plevela ter tudi to posebnost v Sloveniji postaviti na pravo mesto in napovedati boj zaljubljenosti v izjemnost Sokolstva v Sloveniji, v telovadne tradicije na Slovenskem, za katere ni razloga, da bi bilo delovno ljudstvo danes nanje ponosno, a da mora Telovadna zveza Slovenije šele na podlagi takega raz-čiščenja pojmov in vlog vključiti v novo življenje od starega vse tisto, kar se je dalo vključiti brez škode, a mora novi socialistični fizkuituri količkaj koristili. Nato je še’ poudaril pomen pravilne vzgoje v telovadni organizaciji, katero dosegamo predvsem s pravilno izvajano splošno telesno vzgojo. Ob zaključku je orisal še strukturo nove telovadne organizacije, v kateri ni več razlike med »politiki« in »strokovnjaki«, med sekretariati in načelništvi, temveč je po novi strukturi vse združeno v enotnem vodstvu in sicer predstavlja to vodstvo v društvih društvena uprava, v višjih organizacijah pa izvršni odbor.’ Sledil je referat načelnika TZS tov. Tomaža Savnika. Ko je uvodoma orisal dosedanje delo, uspehe in napake, se je ustavil podrobneje pri nalogah, katere bo morala telovadna organizacija izvesti v letu 1949. Kot eno najvažnejših nalog je postavil izvedbo društvenih nastopov in okrajnih zletov. Te prireditve morajo biti čimbolj množične in pestre, biti morajo resničen prikaz prave, splošne telesne vzgoje. Po tem referatu se je razvila precej plodna diskusija. Diskutanti so obravnavali razna pereča organizacijska, strokovna, politično-vzgojna, gospodarska in druga vprašanja. Po diskusiji, ki se je končala šele popoldne, je plenum sprejel resolucijo zaključkov, ki bodo organizaciji služili kot smernica za bodoče delo. Obenem, je bil v smislu sklepov I. plenuma TZJ izvoljen nov izvršni odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik: France Lubej;* podpredsedniki: Vlado Jurančič, Vlado Žorž, Stane Terček; sekretar: Maks Gruden; načelnik: Tomaž Savnik; načelnica: Jelica Vazzaz; sekretar za propagando: Igor Prešern; sekretar za kadre: Vlado Košiček; namestnik načelnika: Rasto Poljšak; namestnica načelnice: Mira Vakselj; sekretar za materialno-fmanc. poslovanje: Viktor Hojkar in še Oskar Lavrač, Marjan Jeiočnik, Mara Stanič, Janez Bergant, Božena Sikošek, Boris Gregorka. Pred zaključkom plenumi je spregovoril še sekretar Telovadne zveze Jugoslavije, tov. Neda Krmpotičeva. Poudarita je uspehe, katere je telovadna organizacija v Sloveniji dosegla od svoje ustanovitve, istočasno pa je še enkrat, jasno očrtala . hibe in pomanjkljivosti, ki so bile že prej razvidne iz referatov in diskusij. Na koncu je plenum ob navdušenem ploskanju odposlal tri pozdravne resolucije in sicer predsedniku vlade FLRJ, maršalu Josipu Brozu-Titu, CK KPS ter Gimnastičkemu savezu Jugoslavije. S tem je bilo zasedanje II. plenuma TZS končano in delegati so se razšli na svoje domove, kjer booo prenašali smernice II. plenuma Telovadne zveze Slovenije. Naše smučarske tekmovalke se iz leta v leto kvalitetno izboljšujejo Uspeh naših smučarjev v Švici in Italiji St. Moritz, 12. februarja. Danes so se začele v St. Moritzu v Švici tradicionalne smučarske tekme za beli trak Poleg velikega Števila domačinov so se tekem udeležili najboljši alpski smučarji iz Jugoslavije, Anglije in Italije. Največ uspeha so na današnjem tekmo-vanju imeli Švicarji, ki so zasedli večino prvih 10 mest, nato pa Jugoslovani, ki so se v strnjeni vrsti plasirali od 11. do 17. mesta. Z doseženim uspehom so nedvomno dokazali, da spadajo v mednarodni razred alpskih smučarjev, čeprav jim manjka še izkušenj na težkih tekmah Naše moštvo so sestavljali mlajši tekmovalci, ki so se po večini prvič udeležili tekmovanja s tako hudo mednarodno konkurenco. Svojo nalogo, da častno zastopajo jugoslovanski smučarski šport, 80 V polni meri izpolnili in lahko od njih pričakujemo če novih uspehov. L Schneider (S) 2:06.2, 2. Alvera Silvo 2:06,6, 3. Nogler 2:10.8, 4. Alvera Albino (vsi I) 2:12.9, 5. Graf (S) 2:15.2, 6. Lukane Slavko 2:17.1, 7. Mulej Tipe (oba Jug.) 2:19.2, 8.,Perner (S) 2:20.3, 13. Magušar 2:25.0, 14. Hladnik 22:38.0, 15. Cvenkelj (vsi Jug.) 2:40.0. Sledijo vsi Angleži in ostali Švicarji ter Italijani. Lukane Matevž (J), ki je bil sedmi, je bil diskvalificiran zaradi rušenja vratc. Rezultati alpske kombinacije, ko to poročamo, še niso znani, ker bodo izračunani šele pozno v noč. Prvenstvo Slovenije v odsotnosti najboljših smučarjev V Kranj.sk* sort in Planici, kjer so Praček Ciril lt.64. 4. Demič Janko 7. Rožič (Gorie) 1 20 34 8 Deklevo nrt bile zaradi neugodnih snežnih razmer 11.72, 5. Sevčnikar Ivan 14 64 6 Hu- i V>n « ito Je; EJU.J4, #. lieKleva 20.09; 5. Dobrine (železničar, sposobnostih ude " goro ob slovenskem prvenstvu v alpski Maribor) 21.14, 6. Benedikt (Udarnik) V smuku sta zmagala kombinaciji, je zajel danes planiško 2E19, 7" Kristančič (U) 21.21, 8. Jam- Bizjak ill Lukančeva dolino. V Planici je bil namreč za- n‘k IG) 21.29. 9. Jug (E) 21.45, 10. Er- 17 ^___m to n,to n« snoredu ključni del smučarskega prvenstva man Anica <Št. Vid) 22.12. tekmovanje °v°smuku. Razen naših re- Slovenije — teki in skoki. Skoki so Med ženskami so nastopila samo že prezentantov, ki so trenutno v Švici, se začeli ob 11., medtem pa so v Ra- znana imena. Mlajših ni bilo. c*r\ c* o t, n i H o 1 lčl 4STY111 f tpclzi /1 r, 11" — f X— i_ i • ■ ■ v ■ . , _ _ - . v ki so Klasična kombinacija (17 tekmoval- Prvenstvo Slovenije v hokeju Jesenice, 13. febr. V okviru tekmovanja za prvenstvo Slovenije v hokeju so bile odigrane naslednje tekme: Udarnik ; Razlag 7:4 (1:1, 3:1, 3:2), Gregorčič ; Udarnik 9:0 (1:0, 4:0, 4:0), Ljubljana : KlatPvar 9:0 (3:0, 2:0, 4:0), prezentantov, m so irmiuu™ • -v*™ ---—• so se pomerili vsi najboljši smučarji teški dolini že brzeli tekači v tej alpski disciplini. Uspehi, ki so začeli tekmnranL o ■ ■ ’ jih dosegli, v večini primerov ustreza- novanje ob 9. m sicei musjii oe»j; i. viuiu 41-4 eu».v točk, z. kozic jo s sposobnostim tekmovalcev, bilo “a 10 Km dolgi progi, ženske pa na (Rateče) 394.3, 3. Knific (G) 391.5, pa je tudi nekaj presenečenj in zato 5 km dolgi progi. Start in cilj sta bila 4. Kordež G. (K) 3911 5 Klinar (G) vrstni red tekmujočih morda ni docela pri hotelu Molnar. 3777 Kavčič m «« v. 7 n»v Iva takšen, kakor smo ga pričakovali. Pri tp>], _ , J77-7> b- Kavčič (E) 365.8, 7. Dekleva Vsekakor pa je kvaliteta naših alpskih . a kra s*a se dobro od- (E) 365.2, 8. Grilc (Kranjska gora) Smučarjev precej izenačena in je pias- rezala mladi Kordež in Girandou, če 364.1, 3. Erman (St. Vid) 362 8 10 Do-man posameznikov mnogokrat odvisen ne upoštevamo favorita Knifica ki ie lene (K) 347 spremljala, naTekmah”1016' “ ^ ^ zmagal' Z-a gensko prvenstvo 'v sko- Tekmovanje se je odvijalo hitro in Proga za smuk je vodila z Vitranca kih niso nastopili naši skakalci, ki nas je bilo organizacija zelo dobra. Le pri Za m°ške je bila dolga reprezentirajo v Italiji. Na startu se skokih je gledalce motilo javljanje re-loOO m, za ženske pa 1200 m. Zalite- » ; . * — pa i^uu m. Lame- vala je mnogo tehničnega znanja. Vre-me je bilo ugodno in tudi organizatorji tekem so Pripomogli, da je bila prireditev zaključena v splošno zadovolj-stvo. Rezultati najboljših tekmovalcev . in tekmovalk so bili naslednji: moški: (i-61 prijavljenih) : 1. Bizjak Ljubo (Enotnost) 1:25 min, 2. Krmelj Janko (Tekstilec Tržič) 1:26,1, 3. Dernič Janko (k.)i l .4. Sevčnikar Ivo (Polet, Maribor) * Praček Ciril (Gregorčič) 1 “ Cetina Jan- ko (Kladivar) 1:32,1. 7. Čadež Lojze (T) 1:32,2, 8. Srečnlkar Pavlo (T) 1:32,4, 9. Prester Žiga (Kranjska g0 10 Hutar Zvone (Gr) 1 :34 ra) 1:33', Id Hutar zvone tor, i :34, 11. Bernot Fedor (F) I-80- T-Jiihn iEl 1:35.1. 13. bi bar Slavko 13. - Veble Dušan (E) Ljubo (E) 1 :36,1, (E) 1 :35,4, 14. do 15. . in Lang Vili (T) 1:36; ženske (28 prijavljenih): 1. Lukane Darinka (T) 1:38,1, 2. Katnik V‘da (Gr) 1:49, 3. Urbar Nada (L) 1 •56.4. A Torkar Pavla (Gr) 2 min., 5. Kozak Vlasta (E) 2:00.4. 6. Pohar Silva (ur) 2:01, 7. Krmelj Jožica (Slov. Bistrica) 2 :00,3, 8. Jamnik Zdenka (Udar-nik) 2:io, 9. Černič Staža (E) 2:15,2, 10- Oblak (Udarnik) 2:15,2. Krmelj in Lukančeva najboljša v slalomu Včeraj je bilo v Kranjski gori za- Kladivar ; Razlag 7:2 (5:1, 0:1, 2:0), Ljubljana : Gregorčič 4:3 (1:0, 1:0, 2:3). V finalni tekmi so ljubljanski igralci s tesnim rezultatom premagali hokejiste z Jesenic. Mladi igralci Gregorčiča so z ozirom na novo" ustanovljeno sekcijo zadovoljivo igrali. Pokazali so zlasti smisel za kombinacije, veliko borbenost ter so edini poleg Ljubljančanov obvladali drsanje. S sistematičnim treningom bodo lahko mnogo napredovali. V reprezentanci Ljubljane so nastopali le mlajši igralci drugega moštva. Na prvenstvu so se moštva zvrstila takole: 1. Ljubljana, 2. Gregorčič (Jesenice), 3. Udarnik (Kranj) 4. Kladivar (Celje), 5. Razlag (Brežice). Moštvo Ljubljane je na prvenstvu nastopilo v naslednji postavi: Saksida, Betetto, Mlakar, Jemec, Cesar, Jug, Čuček, Kolterer, Ošaben, Muršič in Longer. Danes je bil prvi del tekmovanja, ko so se udeleženci pomerili v smuku. Proga je bila 3300 m dolga, in je imela 800 m višinske razlike. Borba za posamezna mesta je bila izredno huda, saj je pri nekaterih feniovaleih le za desetinko sekunde razlike v doseženem času. Rezultati tekmovanja v smuku so bili naslednji: 1. Graf (Švica) 2:38,1 min., 2. lUr,ra.,(Ua|lJa) 2;3». $ Perner (Švica) ‘L3’,’1; Prvi med Jugoslovani je bil Tine Mulej, ki je s časom 2:46,2 zasedel -enajsto mesto, V nepretrgani vrsti mu slede nadaljnji jugoslovanski tekmovalci Matevž Lukane, Marijan Magušar, Slavko Lukane, Damjan Hladnik in Franc Cvenkelj. Jutri ob devetih bo drugi del tekmovanja za beli trak, in sicer tekme v slalomu. Naši tekmovalci se dobro počutijo in se nadejajo, da bodo tudi v slalomu potrdili visoko kvaliteto jugo slovanskega smučarskega športa. " LUKANC SLAVKO SESTI » V ST. MORITZU St. Moritz, 13. febr. Na tradicionalnem tekmovanju za »Beli trak« v St. Moritzu so jugoslovanski smučarji dosegli danes v drugem delu alpske kombinacije — slalomu, odlične rezultate. Proga je merila 650 m dolžine s 180 m višinske razlike, nastopilo pa je 50 tekmovalcev. Svojim včerajšnjim uspehom v smuku, kjer so med 50 najboljšimi alpskimi smučarji zasedli zaporedoma 11. do 17. mesto, so danes jugoslovanski tekmovalci dosegli še večji uspeh v slalomu. Med izbrano 50 torico tekmovalcev iz Švice, Italije in Anglije, sta jugoslovanska tekmovalca zasedla 6. in 7. mesto, ostali pa so se plasirali na 13., 14. in 15. mesto. Tehnični rezultati so bili: Lukane Slavko je v težki mednarodni konkurenci zasedel 6. mesto USPESEN NASTOP NA9IH SKAKAČEV V ITALIJI Trbiž, 13. febr. Na 70-metrski skakalnici so bili danes mednarodni smučarski skoki za pokal FIZI. Tekem so se udeležili poleg italijanskih skakalcev tudi štirje jugoslovanski tekmovalci in Avstrijec Bradi. Bradi je zmagal s sigurnim slogom in z najdaljšimi skoki, vendar naši tekmovalci niso v slogu dosti zaostajali za njim. Rezultati so bili naslednji: 1. Bradi (Avstrija) 222,3 (59,5, 61), 2. Klančnik (Jugosl.) 208,5 (55, 56,5). 3. Rizzi (Italija) 206,9 (56.55), 4. Polda (Jug.) 205,6 (55.5, 57,5), 5. Razboršek (Jug.) 194,5 (51,5, 50,5), 6. Langus (Jug.) 189,6 (48, 49), 7. Tascotti (Ital.) 172,7 i»3, 45,5), 8. Da Coli (Italija) 171,3 (42, 44). Zimski nogometni pokal mučeno tekrrTA v- ^lan-)sai Bon za- kovail Z lepim slugom m sigurnostjo kljuceno tekmovanje v alpskih discipll- r .„■« ciabe jn MandeJto v • nah. In sicer s tekmami v slalomu V Gašperšič, biaoe m Mandeljc. Zammi-moški m ženski skupini Je nastopilo vost tekmovanja je se povečala pri- lrolro™ -, r, ..i,,-, , . tri raž ia ^ to___ mmm Vidic Andrej, slovenski prvak v klasični kombinaciji je pojavila vrsta mladih skakalcev, od zultatov, ker niso bila hkrati objav-katerih so bili mnogi lani še mladinci, ijena tudi imena skakalcev. Pri tako Pokazali so- da niso več daleč od velikih prireditvah bi bilo vsekakor prvega razre a. redvsem so se odli- potrebno ozvočenje, kajti gledalci ho-kovali z lepim slogom in sigurnostjo čejo tudi vedeti kdo skače. Dušan Kuret , "-tvu pilil je 1JCVO 1UJJ11U » UUK - - — ±-l i. ±' "EiSEšrzr/zs,o,an •Rm,a- ženskami zmagala Lukančeva. pri mo- Skokl- PnbOSeKlLJ JZ/.l (44, ških pa se je povzpel na prvo mesto 44.5, 45.5); 2. Rogelj (E) 294.5 (43, 42, Krmelj Janko.Ppstal prvak 42.5); 3. Gašperšič (Kropa) 283.8, 38.5, i rbm^4tafi^m^navClLoPm°u 4°’ 38'5)= 4' Slabe ta delovali v Borovnici dve telovadni društvi, v katerih &<> bili zelo dobri telovadci in športniki Vsako leto je bilo nekaj telovadnih nastopov in precejšnje število nogometnih tekem. Z nastopom vojne je prenehala telovadba v obeh društvih. S tem je prenehalo tudi vsako igranje nogometnih tekem. Takoj po osvoboditvi pa .ie mladina in nekaj starejših tovarišev — telovadcev, sprožilo misel o ustanovitvi »Telesno vzgojnega društva« Glavni povod te ustanovitve pa je bil nogo-met, saj ie sam predsednik prvi meril in postavljal nogometno igrišče. Ravno on, tovariš Tortič Branko ima največ zaslug, da se je fizkululra v {iaši vasi sploh začela razvijati. Zato mu na tem mestu kot pionirju — graditelju našega društva — izrekam najtoplejšo zahvalo. V novo ustanovljenem društvu je nastal problem, kje dobiti telovadno orodje, kajti obe telovadnici sta bili popolnoma prazni, čeprav je bilo v njih pred vojno precej orodja. Z vnetim poizvedovanjem smo dognali, da se vse to dobi na podstrešjih in drvarnicah pobeglih ljudi. Dobili smo ogrodja bradelj, drogov ter dva konja in nekaj uteži za dviganje. Žogo in nekaj čevljev pa so nam preskrbeli stari nogometaši. Žal, da nekaj tega ogrodja še danes leži na dežju. Čeprav bi bili z malim popravilom sposobni za »pronieit«. Na prigovarjanje k popravilu dobiš odgovor, da nam zadostuje orodie, ki je v telovadnici. Z lastnim trudom smo si napravili nekaj orodja, ki je še danes v rabi. Vodniki so zbirali telovadce in pričeli z redno telovadbo. Zat-o je v arhivu telovadnega društva zabeleženo kar lepo število _ telovadnih akademij, e združenih z raznimi proslavami. Orfcaniiirani so bili teki čez drn in stm«, razne manifesta-eijske štafete, hitrostni teki s podeljevanjem diplom, za vse oddelke in ob ostri konkurenci brigadnih tekmovalcev. Naši nogometaši so prav tako odigrali lepo število nogometnih tekem na domačem in tujih igriščih v svojo korist. Tudi telovadba na orodju ni zaostala. Tovariš Telban, profesor telovadbe v Ljubljani je celo sestavil kompletno vrsto telovadk na orodju .ki so žele povsod mnogo uspeha. Pod njegovim vodstvom so se vršili mnogi nastopi doma in drugje. Z odstopom tovariša Torti&a so fizkul-turniki popolnoma zaspali Edino delo ie bilo menjanje predsednikov in funkcionarjev. Društvo, je začelo spet dihati Oib preimenovanju v »Telovadno društvo«. Vadbene ure sicer tudi sedaj niso dobro obiskane zato. ker telovadnica* ni oskrbljen a tako kot bi morala biti. V prostorih Mladinskega doma. kjer se vrši telovadba. imajo na razpolago tudi druge organizacije, katerih prireditve se vrše v istih prostorih. Pri tem se kadilci ne drže predpisov o nekajenju, razen teffa pa tudi dvorana ne more ostati čista. Telovadci sami tudi ne morejo stalno čistiti prostorov. Oni hočeio telovadbe, ne pa »čiščenja dvorane«. Večkrat se to spominja na raznih razgovorih in urah; toda nič ne pomaga. Kaj sledi temu. si lahko mislimo. • Vodnik drži telovadce kakor na vrvici, »stopaj po prstih, da ne dvigneš prahu« toda telovadba brez skakanja in veselja ne gre -- telovadci pa sami zapuščajo vadbo .: . SMUČARJI SO NAJBOLJ AGILNI Fizkultura zaživi ob nedeljah, ko se zbero naši smučarji. Oni imajo-že svojo sekcijo. ki prednjači pred vsemi ostalimi panogami. Sicer ima največ težkoč, no, pa že gre. Vsem smučarjem so italijanski vojaki pobrali smučke. Toda kmalu po niihove-m odhodu so se že izdelovale druge in breg je spet zaživel. Lansko zimo so bili organizirani teki na S km in razne celodnevne ture po okoliških hribih Toda pri tem nikakor ni ostalo. Hotelo se .iim .ie skakanja na smučeh. Podvigi naših skakalcev v Planici so jih tako navdušili, da so sami gradili male* terenske skakalnice in postavljali prve »rekorde«. Naslednje leto so sklenili graditi 25 m skakalnico. Zelo •malo se ie govorilo o njej na sestankih. Prej so jo pričeli graditi. Nekaj nedelj vztrajnega — prostovoljnega dela in skakalnica je bila gotova. Gradilo jo ;ie oikoli dvajset i mučarjev. ki »o vsako nedeljo zaporedoma krampali m premetavali zemljo, da je skakalnica uporabna. Še večji uspeh pa je v. teni, da je načrt za skakalnico napravil eden izmed naših smučar ie v — gradbenikov, ki je bil obenem nekak delovodja pri samem de-lu.. Drugo leto bodo napravili še boljši zalet, celo skakalnico pa pokrili z rušo. da ne bo zemlje ob' deževju odnašalo. Duhhoviteži so se spomnili, kaj ko bi igrali — hokej? _ Takoj drugi dan je visel na krajevni lipi ^plakat o hokej tekmi, s pripombo, da se igra na — ledu. Palice in ploščico so hitro zbili skupaj. Padcev ni bilo preveč, ker je bila večina v goijza.rjih — brez drsalk. Sedaj imamo že precej parov drsalk, samo ledu še ni. Ko je zagledal plakat o tekmi sa.m podpredsednik smučarske zveze Jugoslavije, kapetan Švigelj Jože, se je nemalo začudil tako hitremu napredku fizkulture v rodni vasi. Obveze o izvedbi smučarskega dne ne bi mogli nikakor izpolniti, ker nam sneg ni naklonjen. Zato smo ga. šli iskat v snežne pokrajine. Smučarska sekcija je organizirala skupni izlet v Kranjsko goro in Planico Bilo nas je preko trideset Pionirjev je bilo seveda " največ in kar je najbolj razveseljivo — vsak s svojimi srmičmi. Veselje je bilo tolikšno, da jih nismo mogli nikakor pomiriti. Komaj se je vlak ustavil v Kranjski gorL že so. pripenjali smuči na noge in brneli proti .smučiščem. Seveda je bilo nekaj začetnih padcev, ki so ^se počasi izgubljali. Malo. časa so imeli plohce e na nogah, ko se je pričelo tekmovanje. Mladinci in pionirji so se pomerili v smuku in teku. Velika je bila borba med njimi, kdo bo prvi. Zmagali so seveda tisti, ki so redno obiskovali telovadbo Kmalu po tekmovanju smo odšli na smuške skoke v Planico. Mnogo pionirjev .ie prvič videlo naše skakalce. Bili so tako prevzeti od smelosti skakalcev, da so celo pozabili na lačne želodce. Naši bodoči skakalci so se spravili na 25 m skakalnico in izvedli nekaj nrav lepih skokov. Seveda jo bilo. precej padcev, ki na niso zahtevali, prevelikih »žrtev«. Dvoje smučk ie sicer . šlo po g^be, ker so skakali z navadnjmi plohci, ali z ma.lim popravilom bodo spet uporabne za smuk. - S težkim srcem smo zapustili zvečer Planico, toda z nado. da se kmalu vidimo. H3nte Obnovili so telovadni dom Celje 11 Telovadno društvo Celje II je svoj dom temeljito obnovilo m se ie pričela v januarju redna vadba Dom nudi sedaj s svojo veliko telovadnico, kjer so na razpolago vsi potrebni rekviziti zelo udobno zatočišče mladini in vsem željnim fizkulturnega udejstvovanja. Posebno telovadnica, ki je kazala še okupatorjevo žalostno dediščino s deskami zabiti in lepenko prelepljenimi okni. je prenovljena. in skozi velika okna pošilja s-once svoje žarke s katerimi telovadnico razsvetljuje in ji da ja zdravi zrak. V tem prostoru bodo našli po napornem delu naši fizični in duševni delavci potrebno razvedrilo, saj bo razen redne telovadbe, ki je vsak ponedeljek in četrtek za ženske in vsak torek in petek za. moške oddelke, še vsako sredo igrajo odbojke, ob nedelmh dopoldne pa. skupna orodna telovadba Za. obnovitev ie predvsem zasluga funkcionarjev OTO Celje mesto in okolica, ki so ,q svojim prizadevanjem pospešili obnovitev in načelnika TD. Celje TT tov. Peperka Rudija, kateri je s svojo lž-nnVlIBvostio in marljivnst.jn. ter Resnik Rnrnnnn. ki ie rar.ven dela y dvOTam tudi iz lastnih sredstev nabavil potrebni material k obnovi elektriko napel:,avo. Razven tega so obnov; mnogo pripomogli t.ndi Zveza sindikatov Slovemie 7 izdat-no denarno pomočjo. Nogomet Nova Gorica : Udarnik (Kranj) 2:0 (2:0) V nedeljo fi. t m. je bila v Šempetru pri Gorici prijateljska nogometna tekma md Udarnikom iz Kranja ter enaj-storico Nove Goitiee. Gostje so pokazali tehnično lepo Igro, niso pa uspeli s prodori. Moštvo Nove Gorice je igralo temperametno in je dalo v prvem polčasu 2 gola Proti koncu drugega polčasa so se igralci Udarnika zbrali, njih igra je bila lepo povezana ln že je kazalo, da bodo odnesli svoj častni gol, a zastonj ! Dobro znana goriška obramba je sproti čistila, vse nevarne napade in tako je ostal rezultat polčasa neizpremenjen. Vredno je omeniti, da so športniki in prijatelji gorlške ekipe odšli zjutraj na prostovoljno delo na igrišče, zvozili so več desetin kubičnih metrov zemlje ter izra.vna.li prostor, tako da ima daj šempetrsko igrišče pravilno širino in dolžino. K. B. Krim : Rudar (Trbovlje) 4:1 (2:1) V nedeljo 6 februarja 1949 je bila na igrišču Krima odigrana prijateljska nogometna tekma med moštvom Rudarja iz Trbovelj, prvaka jesenskega dela nogometnega prvenstva Slovenije in domačim moštvom. Rezultat te tekme 4 :1 v korist Krima je mogoče presenetil one športnike, ki se se spominjajo lanskoletne krize tega društva, ne pa onih športnikov, ki z veseljem in zanimanjem Zasledujejo zadnje uspehe in napredek tega društva. Saj je prav v zadnjem času nogometna sekcij Krima zabeležila že svoj peti uspeh in to z dobrimi, prvorazrednimi društvi. Po vseh teh uspehih lahko z gotovostjo trdimo, da je to mlado moštvo dokončno prebolelo svojo krizo 1n nam bo pripravilo še marsikatero presenečenje. za kar so ‘nam porok mladi, predani igralci, katerim se pozna, da se z vso resnostjo posvetili treningu Porok njihovih nadaljnjih uspehov je tudi dejstvo, da tvorijo vsi igralci brez izjpme eno samo družino, ki io preveva iskreno tovarištvo, ki ima zunanji odra.z ravno na gradbišču garderobe Krima na Rakovniku, kjer si igralci s sodelovanjem sindikatov gradijo svojo lastno garderobo. Pohvaliti je' tudi discipliniranost in tovariški duh. ki je prepletal celotni potek nedeljske tekme, ter je bila ta tekma, tekma dveh res prijateljskih moštev, tako da sodnik tov Kos ni imel težkega dela Želeti bi bilo še več takih nogometnih tekem. Ljubitelj nogometa Zborovanje ptujskega Avto-moto društva Konferenco, kateri je prisostvovalo okoli 100 članov, je otvoril predsednik Avto-moto društva Ptuj tov. Šegula Peter. V svojem referatu je naglasil predvsem velik pomen tako imenovanih akcij na vasi, ki dvigajo zanimanje kmečkega prebivalstva, zlasti mladine, za delo in uspehe Ljudske tehnike. Nadalje je govoril o dejavnosti celjskega, cetinjskega in beograjskega AM društva, ki spadajo med najboljše v naši državi Izrazil je tudi prepričanje, da bo tudi ptujsko društvo do 1. maja. praznika dela. Izpolnilo vse svoje obveznosti in plan 100-odstotno in ga po možnosti celo preseglo. Govoru tov predsednika so sledila poročila o delovanju posameznih krožkov, na terenu Prvi je povzel besedo tov Strafela. zastopnik krbžka Markovci niže Ptuja. Ustanovili so tečaj, katerega obiskuje okoli 40 članov. — Pouk se vrši/dva- do trikrat tedensko. toda samb teoretično, ker nimajo možnosti, da. si nabavijo kako vozilo . Naslednji delegat Biša je podal poročilo tamkajšnjega krožka. Njihov krožek šteje danes 30 članov, od katerih ijh 20 redno obiskejn tečaj. Pridobili so si precej teoretičnega znanja, katerega pa slično kot drugi krožki vsled pomanjkanja vozila ^aenkrat še niso mogli praktično Uporabiti Za letošnje leto so sl člani šd izven plana zadali sledeče delovne obveznosti: dvigniti število člano za 18. Nadalje bodo formirali svojo delovno brigado, ki bo dala 400 udarniških (delovnih) ur pri gradnji zadružnega doma. 15 članov bo napravilo šoferski Izpit, imeli bodo dv.e kulturni prireditvi Za svoje pionirsko delo pod najtežjimi pogoji je v imenu odbora AM društva tov. šunjevič podelil prehodno zastavico delegatu Bišu. Z resolucijo, v kateri pozdravljalo delo T kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije, so člani ptujskega Avto-moto društva za. Ključlll svojo konferenco. Vilko, . CIRIL PRAČEK: Nekaj o treningu smučarskih tekmovalcev Kolikšna je približtia sposobnost dnevnega dela za smučarja, ki je dobro treniran? To vprašanje me je zelo zanimalo. Naredil sem poizkuse. Nekako dva meseca sem hodil vsak dan v Črni vrh v zmernem smučarskem tempu. Pri tem sem opazil, da se mi kondicija izboljšuje, če prehodim dnevno v breg do 1200 m višinske razlike. S smučmi na- rami bi moral zmanjšati to tlelo na nekako 900 m viš. razlike. To je delo nekako 3 ur dnevno. Torej tri ure dnevno bi bila norma, vadbe na snegu vsak dan, kajti ta vadba sestoji itak v glavnem iz hoje navzgor. To seveda ne velja za vsakogar. Nekdo bo lahko vadil več, drugi manj. Sem in tja je potreben ves dan odmora, tedensko najmanj enkrat, še bolje dvakrat. To ni veljalo za tečaj, ki traja mesec dni. Kaj pa način vadbe sam? Tu se seveda lahko dela v lepi skupnosti. Tri ure vadbe dnevno, z žičnico 4 ure dnevno. Več časa se posveti vadbi smuka, kakor vadbi slaloma. Avstrijci pravijo, da pri vadbi smuka izuriš obenem že potrebno vztrajnost za slalom, zato lahko vadiš krajše slalome. Vadba slaloma mora biti tako izbrana, da je vseskozi zanimiva. Najprej se postavlja steze, ki so lahke, pozneje pa vse težje. Dolžina steze po avstrijskem vzorcu je do 200 m, s cca 30 vratc. Od časa do časa se postavi tudi dolg in naporen slalom, da se preizkusi odpornost tekmovalcev. Poznani avstrijski mojster Seelos je vadil n. pr. lik velike kače včasih dnevno po eno uro. Posamezni liki se vsaj enkrat tedensko temeljito obdelajo. Slalom se vadi mnogo v različnem snegu, z različno trdimi smučmi. V mehkem snegu z mehkimi, v trdem s trdimi smučmL Navadno se krmari vsako stezo dva do trikrat, le včasih se v mehkem snegu krmari ista steza velikokrat, to pa zato, da se tekmovalci privadijo lukenj. Krmarjenje po zluknjanem slalomu zahteva posebno pozornost in posebno tehniko. Dosedaj je držalo pravilo, da se vadi smuk trikrat več kakor slalom. Dandanes je slalom postal vse važnejši, zato se vadi skoro v razmerju 1:1 s smukom. Torej tisti dan, ko je na vrsti smuk se vadi nekoliko dalj časa, slalom pa nekoliko manj. En dan smuk, drugi dan pa slalom. Od časa do časa se postavi slalom v globok sneg, popolnoma nepretlačen. Nato krmarijo vsi tečajniki to stezo, na kateri ostane že za prvim globoka sled. To je način vadbe po izrazito globokih luknjah, ki nastajajo za vsakim tekmovalcem. To bi bil način resnega in sistematičnega treninga na snegu. Kadar se pokaže pri tečajnikih naveličasnost, tedaj je potrebno vplesti v resni trening še igranje na snegu. To se izvrši na sledeči način: Postavim lik velike kače1 z mnogimi koli, ne samo s štirimi ali petimi, kakor je običaj. Postavim ga n. pr. z dvajset koli. Nato krmarijo vsi tečajniki tesno drug za drugim po stezi. Postavim v kratkih razdaljah mnogo likov male kače. Zopet vsi po stezi drug za drugim. Postavim kakršenkoli lik na valovitem terenu. Zaradi težav -terena vsakogar lik privlačil, da-li • ga zmore ali ne. Postavim zelo ozka vrata, n. pr. veliko kačo, kole v razdalji po 2 m. Zaradi privlačnosti se vzbudi zanimanje utrujenih in naveličanih tečajnikov in zopet krmarim z veseljem. Tako igranje ima še nek koristen učinek. Vrši se nepriseljerio zato krmari vsakdo pri tem igranju sproščeno in lahkotno. Opazili boste, da krmarijo tehnično najlepše. prav oni, ki se na snegu največ igrajo. Vadba smuka je raznolika. Predvsem je važno, da krmarim mnogo najrazlic-njše steze. V ta namen je žičnica izredno ugodna. Izračunali in praktično preizkusili smo na pr. na Črnem vrhu na kratki 420 m dolgi žičnici, da lahko krmariš v 4 urah najmanj 30 krat različne steze, to se pravi 30 X 700 m steze, kar znaša 21 km smuka dnevno, ali 3600 m višinske razlike. To je približno štirikrat več kakor bi opravil peš z večjo muko. Pri vadbi smuka je najvažnejše, da se krmari mnogo po valovitih smučiščih, kajti na gladkem ternu ni težav. V tem so ravno ši vadbi zaradi prirojenega častihlepja. Ce ti vzdržiš, moram tudi jaz, če se ti spustiš v drzen smuk, se meram jaz tudi.Slabe strani pa so v tem, da ne sme posameznik zapustiti vadbe, kadar bi to rad storil iz katerega koli tehtnega vzroka, ker bi ga nevoščljivost ostalih kritizirala. Slaba stran je tudi v tem, da najboljši tečajnik svojo dominantnost ostalim nekako vsugerira in se čutijo manjvredne in zato ne feli as -šč 'doseže vodeča! skupina# td1 varištvo, kadar se vozi v ekipi so karakteristične za tekmovalce-kolesarje. Ogromna požrtvovalnost, tudi preko fizičnih sposobnosti, vkljub padcem in poškodbam, hrabrost na ovinkih in spustih cestah, spretnost na slabih cestah, iznajdljivost pri defektih, to so lastnosti dobrega kolesarja. Delovnemu ljudstvu je kolesarski šport tudi v razvedrilo. Izleti iz mest in industrijskih krajev v prosto naravo so najenostavnejše sredstvo za raz-gibanje družabnega življenja športnih in sindikalnih društev. Dopolnilni športi za kolesarje-tek-movalce so: smučanje, alpinizem, boks, lahka atletika in predvsem pa telovadba. Zato morajo najprej priskočiti na pomoč vsa obstoječa telovadna in športna društva, ki še nimajo ustanovljenih kolesarskih sekcij. Popolnoma napačno je mišljenje, da se kolesarski šport ne more gojiti brez dirkalnih koles. Z navadnimi turističnimi kolesi je treba pričeti. Organizira naj se kolesarska sekcija takoj tam, kjer je najmanj 5 članov-kolesarjev. Seveda je treba sekcijo tudi takoj prijaviti Kolesarski zvezi Slovenije, ki bo takoj priskočila na pomoč s tehničnimi in organizacijskimi nasveti. Precej uspehov si obeta Kolesarska zveza Slovenije od strani športnh aktivov sindikalnih podružnic. V tem oziru je že sklenjen dogovor z Glavnim odborom enotnih sindikatov v Ljubljani. Organizirale se bodo sindikalne grupe kolesarskih športnikov v vseh podružnicah. Njihovi člani se bodo priključili tudi kolesarskim klubom odnosno sekcijam v posameznih krajih in rajonih, ali pa bodo ustanavljali nove sekcije in celo klube, kjer jih še ni. Kakor vidimo, naloga, ki si jo je zadala Kolesarska zveza Slovenije, ni mala in ne lahka. Gotovo pa je, da je nujno potrebna ne samo zaradi razširitve kolesarskega športa v svrho iskanja novih talentov, temveč predvsem zaradi vseh drugih koristi, ki jih nudi kolesarski šport v obče našemu ljudstvu. Pionirski fizkufiturni znak Spored tekmovanja Pionirji od 18—12 leta 1. Discipliniran nastop deseterice v stroju — prosta vaja in spojeno dva prevala naprej z mesta. 2. Tekma 50 m v 11 sek, 3 Met žogice 200 gr v ciljni krog, premer 1 m, oddaljen 10 m. 4. Skok ob palici čez 2 m širok jarek. 5. Tek po stezi z ovirami, dolgi 70 m. 6. Vaje z žogico. . 7 Enodnevni izlet v bližnjo okolico, igre in vaje v naravi, 8. Opazovanje markantnih predmetov v naravi in določitev nebesnih smeri po soncu, uri in deblu. 9. Cross s signalizacije in metanjem v cilj na. stezi 300 m . . ali skok v vodo z višine 1 m in spojeno plavanje 10 m daleč 10. Smučanje: 500 m boje, blag vzpon in 50 m smuka ali hitrostno drsanje 200 m v 50 sek ali pohod pozimi 3 km. Pionirji od 12.—11. leta 1. Disciplinaran nastop deseterice .v stroju — prosta vaja in spojena dve prevala naprej z zaletom 5 m in z odrivom blazine s črte 50 cm od preval išča. 2 Tek na 50,m v 10 sek. 3. Met žogice 200 gr v ciljni krog s premerom 1 m, oddaljen 15 m. 4. Skok ob palici čez jarek, 2.5 m širok. 5. Tek po stezi z ovirami, dolžina 80 m. 6. Vaje z žogico. 7 Enodnevni izlet v bližnjo okolico, igre in vaje v naravi, 8 Opazovanje markantnih predmetov v naravi in določitev nebesnih smeri po soncu, uri in deblu. 9. Gross s signalizacijo in metanjem v cilj na stezi 350 m , ali skok v vodo z višine 1 m in spojeno plavanje 15 m daleč. 10. Smučanje: 800m hoje, blag vzpon in 80 m smukt ali hitrostno drsanje 300 m v 70 sek. ali pohod pozimi 4 km. Pionirke od 18—12 leta Discipliniran nastop deseterice v stroju-— proste vaje in vzravnava v stojo spetno iz seda skrižno (iz »turškega seda«) brez pomoči z rokami. Tek na 50 m v 13 sek .... Met žogice 200 gr v ciljni krog e pr* merom lm, oddaljen 8 m. _ Hoja po gredi, visoki 0.80 m in nošenja žoge na glavi Kakor pionirji. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Gross s signalizacijo in metanjem v ciy na stezi 250 m. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Pohod pozimi 2 km. Pionirke od 12.—14 leta Discipliniran nastop deseterice v stroju — prosta vaja in vzravnava iz Seda skrižno z žogo v rokah. Tek na 50 m v 12 sek. Met žogice 200 gr v cilj, v krog s pro-merom 1 m. oddaljen 10 m. Hoja po gredi,_ visoki 0.80 m in nošenje žoge na glavi? Kakor pionirji. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Ktfkorr pionirji Cross s signalizacijo in metanjem v cilj, na stezi 250 m Kakor pionirji. Smučanje: 600 m hoje. blag vzpon la 60 m smuka. Hitrostno drsanje 300 m 75 sek. Pohod pozimi 3 km Avstrijci največji mojstri. Treba je torej izbirati steze, hi so valovite, sicer se pa valovi umetno narede iz snega. Mnogo je treba vaditi v globokem snegu, ki predstavlja iste težave kakor valovi. Globok sneg zahteva pravilno in precizno obračanje, posebno v hitrosti. Mnogo vadbe je treba posvetiti kristijanijam v hitrosti. Na smuk stezah slede padci navadno pri obračanju v hitrosti ali na valovih. Posebno poglavje vadbe zahtevajo tudi skoki na terenu. Ti se izvajajo na vse načine, kajti teren, smučišče, navadno ni lepo zgrajena Bloudkova skakalnica. Tu je treba odriniti, tam zopet omejiti učinek odskoka. Vse moderne smuške steze v inozemstvu imajo mnogo naravnih skakalnic. Olimpijska proga v St. Moritzu, ima na pr. naravne skoke skoraj vsakih 200 m razdalje in to vse teže proti cilju. Pri smuku sicer drži pravilo: čim manj v zrak, toda na momente se to ne more preprečiti. Francozi posebno radi krmarijo v globokem snegu. Pravijo, da to še posebno utrdi noge, ker morajo mišice 'bolj intenzivno delati. Priporočajo tudi krmarjenje po neznanem terenu, da si s tem izostre refleksi. Krmarjenje po gozdnem terenu je posebno priporočljivo. Ostane e vprašanje kaj je boljše, skupinski ali posamični trening. Manj izurjenim je skupinski trening nadvse priporočljiv. Najboljši ki trening vodi, je ostalim za zgled, hočejo ga doseči, posnemajo ga v vsem, kajti kar dojame človeško oko vedno več zaleže kakor pripovedovanje. Skupinski trening tudi pritegne posameznike k izdatnej- morejo naprej. Tako vidimo na pr. da v francoskem moštvu največkrat ali stalno zmaguje Couttet, v italijanskem Laccedelli ali Ženo Colo itd. Slaba stran je tudi v tem, da je nemogoča tista popolna koncentraeija, ki je možna pri vadbi posameznika, če je sam na terenu. Švicarji navadno ne vadijo skupno, temveč absolutno vsak zase. Za mojstra, ki smučanje obvlada v vseh tekmovalnih ozirih, je posamični trening nadvse priporočljiv. Pri vadbi ima popoln mir, časovno neodvisen, če je razpoložen vadi do skrajnosti, če ni, preneha po mili volji. Mojster tudi ve, kaj mora vaditi. Iz svoje skušnje vem na pr., da sem prodrl v tajne smuške tehnike največ pri posamičnem treningu, kjer sem lahko neovirano opazoval in poizkušal. Tudi v skupinskem treningu je potrebno, da pusti vodnik tečaja tečajnike o Teči vijugrasto med koli&kl (stojali' kiii ali podobnimi premeti), ki so takole postavljeni: prvi je na začetka vijugaste poti. drugi ie dva metra za n.iim in dva metra v levo od smeri, treti! je oddal jen 2 m naprej in 2 m v desno od drugega, četrti na zopet v oddaljenosti 2 m v smeri teka. 7. Od zadnjega količka nadaljnje tekmovalec tek 8 m do jarka lm širine (če ni mogoče skopati jarka, ga lahko zaznamujemo z dvema črtama, najbolje pa je izkopati jarek' 2 m dolg, lm širok'in 0.50 m globok.) 8. Po jarku teče tekmovalce 8 m ln preskoči oviro visoko 50 em: šibje ali podobno. 9. Nazadnje pobere tekmovalec lm dolgo poleno, premera 0.10 m fn ga rese 10.m daleč do cilja na poljuben način. Na cilin ga položi pa tla. Pionirji in pionirke od 12.—14. leta nosijo poleno 20 m daleč do cilja. Priloga St. I Pionirji in pionirke od 18.—12. leta opravijo to nalogo tako. da izvedejo 4 vaje z žogioo. 200 gr težko, ttko imenovano — .Šolo z žogico —. 1 Met žogice soročno v vjšino, medtem čep in dotik z rokami za prste nog, vzravnava in ujem žogice z obema rokama (3 krat). 1. Met žogice z desno pod nogo (pred-nožiti desno) in njem v levo roko: Škrat z desno pod desno in Škrat i levo pod levo nogo. 3. Met žoge v višino e poskokom ter celim obratom- in ujem žoge z obema rokama (Škrat). 4. Met žoge v loku z leve v desno roko (3 krat z leve v desno in 3 krat ■ desne v levo roko). Pionirji in pionirke od 12-—14 leta izvedejo 3 različne vaje z žogo (žoga za odbojko): 1. Met žoge v loku z obema rokama 5 m daleč in ulem. Vsak tekmmovaleo mora Škrat vreči žogo in jo ujeti. 2. Udarjanje žoge 5krat z levo in Škrat z desno pred seboj v tla. spojeno. 3. Vodenje žoge vijugasto med 4 kiji, ki eo razmaknjeni 2 m. Naloga je oprav, ljena če pionir vodi žogo do zadnjega kija in nazaj, ne da bi katerega podri. Priloga št. 7. S pionirji in pionirkami gremo na množičen enodnevni izlet peš v bližjo okolico in to: pionirji od 10.—12. leta 4. km daleč; s pionirji od 12,—14. leta 6 km daleč. Na izletu je obvezno izvesti: z mlajšimi plazenje na razdaljo 8 m. a starejšimi 10 m (tako za pionirke, kakor zapionirje), prenašati ranjenca v dvoje: pionirji od 10,—12. leta 15 m; pionirke od 10,—12. leta 10 m; pionirji od 12,—14. leta 20 m; pionirke od 12,—14 leta pa 15 m. »Ranjenca« nosi dvojica na prekrižano sprejetih rokah. Igra. ki jo obvezno igramo, se imenuje »Izbiranje predmetov v, krogu« (pionir stoji v krogu premera; z.a pionirje od 10. do 12. leta 5 m, za pionirje od 12. do 14. leta 3.5 m; vrže žogo kar moč visoko nad seboj, preden pa žoga pade na tla, hitro_ zbere ob sebi kar največ predmetov, ki eo razporejeni v enaki razdalji v krogu Naloga je opravljena, če pionir zbere najmanj 4 predmete. Razen te igre se pionirji na izleta razveseljujejo še z drugim: kakor: patroliranje. . skrivanje, tihotapljenje. Izlet mora biti priglašen Mestnemu ali okrajnemu telovadnemu telovadnemu odboru in od njega potrjen. Vodja izleta vodi zapisnik s temi-le podatki: a) imena pionirjev in pionirk, b) vreme (toplo, mrzlo, oblačno, jasno), c) kam so izvedli izlet. či spored izleta (jgre in vaje na izletu), d) uspehi tekmovanje v nalogah za pionirski fizkulturni znak (ali so vsi tekmovaloi-izletniki opravili vse predpisane naloge in našteti katerih niso opravili.) Izlet vodi prednjak. vodnik ali vodnica pionirjev iz Telovadnega društva. (Dalje.) OBJAVA Zdravstveni odsek FSZ ponovno opozarja vsa športna društva zveze in odbore, da se ne sme vršiti nobeno tekmovanje, ne da bi bili tekmovalci preje zdravniško pregledani. Posebej opozarjamo tekmovalce smučarskega prvenstva, da k tekmam ne bodo pri-pučeni, če ne bodo pregledani. Fiz-kulturna ambulanta posluje vse dni v tednu od 18. do 20. ure razen v soboto in nedljo v centralni železniški ambulanti na Celovši cesti. Pripominjamo, da se bodo v ambulanti pregledali le oni, ki so že opravili rentgenski pregled in imajo tozadevno potrdilo Protituberkuloznega dispanzerja. OBJAVA Namizno-teniška zveza Slovenije poziva vsa društva, ki nameravajo v spomladanski sezoni leta 1949 prirediti kak turnir, da javijo NTZS točen datum turnirja in predvideno število udeležencev, da bo NTZS lahko pripravila zadostno števi.o žog. Namizno-teniška zveza Slovenije SODNIŠKI TEČAJ Kolesarska zveza Slovenije priredi v času od 1. do 5. marca t. 1. sodniški tečaj za kolesarske sodnike. Tečaj se bo vršil v Ljubljani na Taboru. Vsak kolesarski klub odnosno sekcija je dolžan poslati vsaj 1 člana odbora na sodniški tečaj, ker se nobena tekma ne bo mogla vršiti brez izprašanega kolesarskega sodnika. Prijave je dostaviti do 20. t. m. Kolesarski zvezi Slovenije, Ljubljana, Tabor 13'kzS Suspendirani hokejisti. V sohoto 5 februarja bi moralo hokejsko moštvo ŠD Ljubljane odigrati tekmo proti Partizanu v okviru propagadnega turnirja v Beogradu. Moštvo Ljubljane na omenjeni prireditvi kljub temu. da je prišlo na drsališče, ni hotelo nastopiti.« Zato je sekretariat Fizkultume zveze Slovenije sklenil, da se do nadaljnjega suspendirajo in dajo v disciplinsko preiskavo vodja moštva SD Ljubljane Jule Kačič in vsi igralci, ki so bili v Beogradu, m sicer: Gogala. Hočevar. Ogrizek, Pogorelec. Lesar. Pavletič. Aljančič. Francot. Pogačnik in Gorše — Sekretariat FZS. Ali si že poravnal O naročnino e Stran 3 FI7KUITURNI TfDNIk v Ostali nedeljski dogodki B^mdnarodni turnir v košarki KS Ljubljana, 13. febr. Včeraj so bile toa Taboru otvorjene mednarodne tek-tne v košarki, na katerih so bila za-stopana naslednja moštva: Zol in Tomasi (Trst). Istra (Pulj), reprezentanca Maribora ln domači moštvi Enotnosti in Železničarja. V imenu Zveze športnih iger Slovenije je vse prisotne pozdravil predsednik Zveze inž. Tine Valentinčič. Enotnost j zol 28:26 (i2:m Prvo srečanje je bilo med Zolom in domačo Enotnostjo. Kljub temu, da smo pričakovali premoč gostov je bila igra precej enakovredna in se je prvi polčas končal s tesnim rezultatom 12:11 za Enotnost. V drugem polčasu je bila igra v rokah Enotnosti, ki je pokazala boljšo povezanost med igralci. Borba za koše je bila izredno težka, kar priča končni rezultat 28:26. Najboljši igralec pri Enotnosti it bil Fugina, pri Zdu pa Moratti. ŽELEZNIČAR $ ISTRA 34:25 (2112) Igralci Železničarja se v prvih minutah niso takoj znašli* in so nervozno branili napade igralcev iz Pulja. Kmalu pa se je igra tako zaostrila, da je bil že v 9, minuti rezultat 6:6. Vsa igra je bila ena izmed najbolj zanimivih, ker je bila najbolj borbena in hitra. Kljub izredno hitrim napadom Istre je Železničarju uspelo s posameznimi akcijami, kombinacijsko igro in »pressing« sistemom zmagati z 9 koši razlike. Največ kosov za železničarja je dal Amon (19), za Istro pa Beltram (8). TOMASI t MARIBOR 58:13 (29:6) Igralci Tomasija, ki je prvak STO-J-a, se odlikuje po tehničnem obvladanju žoge, veliki brzini in lepih kombinacijah. Mariborčani so sorazmerno še mlado moštvo, vendar so jim ta srečanja brezdvoma v dober pouk. Najuspešnejši v moštvu Tomasija je bil Corarzi, ki je dal sam kar 25 košev, medtem ko sta bila v moštvu Maribora najboljši Pavlovič (5) in Marinič (2). S to igro je bil spored prvega dne turnirja končan. TOMASI S ŽELEZNICAH 41:24 (12:15) Prvo nedeljsko srečanje je bilo med Tomasijem in ljubljanskim Železničarjem. Ta tekma je bila brez dvoma najlepša in tehnično na višku ter se je prvi polčas končal z rezultatom 15:12 v prid ljubljanskega Železničarja. Železničar je bil v izredno dobri formi enakovreden nasprotnik in v nekaterih trenutkih še celo bolj iznajdljiv. V drugem polčasu pa je prišlo do izraza kondicijska premoč Tomassija, ki je s posameznimi prodori šele proti koncu dosegel tako visok rezultat. Najboljši igralci so bili Veritš, (18) in Micol (13), dočim sta se pri Železničarju z dobro igro izkazala Deu (12) in Miler. ENOTNOST : ISTRA 51:20 (25:15) Enotnost se je pokazala tehnično vigrano moštvo, ki je z lahkoto preprečila vse napade Istranov. Igra sa- ma ni bila zanimiva, presenetil pa je Skrjanc (E) z 10 koši. ZOL i MARIBOR 31:22 (14:12) Ker so igrači Žola včeraj komaj za las izgubili z Enotnostjo, se je pričakovalo, da bodo Z nerutiniranimi Mariborčani hitro opravili. Vendar je igra pokazala prav nasprotno. Mariborčani so presenetili z dobro igro ter večkrat celo posegli v vodstvo s koši. Vsled tega se je igra z obeh strani zaostrila. Rutiniranejši igralci Zola so v poslednjih 7 minutah igre dosegli vodstvo in zmagali. Izkušnje, ki so jih pridobili Mariborčani na turnirju jih bodo prav gotovo dovedle še do večjih uspehov. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Švedska z zmago nad ČSR favorit prvenstva Stockholm, 13. febr. Tu se )<( včeraj začelo tekmovanje za svetovno prven- Drsanje Žensko svetovno prvenstvo Oslo, 13. febr. V Kongsbergu, se Se nekai o študentskih igrah V »Narodnem športu« 31. januarja 1949. je bil objavljen članek o zimskih Študentskih igrah. Član prireditvenega odbora nam je poklal odgovor na nepravilnosti, ki so navedene v tem članku. Kot prvo, kar nam očitaš, je nepra-tookovanje. Na to odgovarjam začelo tekmovanje za svetovno S.AuT*e"v"Helsinkih reprezentanca sledeče: S« tri S B-reprezerftanco Finske v Tan> L Igre so * v,sil« po pzavthh deluje 10 držav, ki so razdeljene v m TaT-T"v Norrktipingu je FjsAJ-T "ve8a KSrt* Ka“*j 5 Prvenstvo iaan napisana na strani 26 naše brošure Moskva — Rezultati tekem med ted- zimske študentske igre 1949. in se ' ' ---- 'T 1 ' 1. mesto 15 točk, 2. mesto 10 3® Švedska : Finska 12:1 (2:0, 3:0, 7:1), začelo včeraj tekmovanje za zensko ZDA . Svica 12:5 (6:2, 4:1, 2:2), Nor- Moskva — Rezultati tekem med ted- zimsk svetovno prvenstvo v hitrostnem drsa- veška ; Belgija 2:0 (2:0, 0:0, 0:0), Ka- cnartak • Dinamo (L) 5:4, Spar- nju. Že prvi dan tekmovanja so sovjet- Dada j Danska 47:0, (13:0, 16:0, 18:0). J10®: 3.9 "Dinamo (M) : VVS 4:4, Slasl- ske tekmovalke pokazale svojo premoč \ . . rnKAV-Snartak 9-2 Lestvica: CDKX točk, 3. mesto 6 točk. 4. mesto 3 točke, nad vsemi ostalimi nasprotnicami ter Danes dopoldne je bila ena najzani- CDKA . kpar . . mesto 1 točko. Torej so lahko zbrale so v obeh točkah, ki sta bili prvega mivejših tekem prvenstva, v kateri je 26. VVS 21 itd. 5. mesto 1 j dne na sporedu, .sigurno, zasedle prva vse ekipe točke, ce so kompievno na tri mesta. Tehnični rezultati so: __ stopile. ... r------ «- y Posamezniki so se točkovali po V nedeljo popoldne so bile odigrane še preostale tekme mednarodnega turnirja v košarki. ISTRA 1 MARIBOR 23:17 (8:9) V prvi popoldanski tekmi sta se srečali moštvi Pulja in reprezentanca Maribora. Zmagalo je zasluženo moštvo Istre z rezultatom 23:17 (8:9). ŽELEZNIČAR s ZOL 31;20 (17:4) Lepo in zanimivo igro sta predvedli v drugi tekmi moštvi Zola in ljubljanskega Železničarji. V prvem polčasu je prevladoval Železničar. V drugem polčasu) pa se je moštvo Zola znašlo in s uspehom oblegalo Železničarjev koš. TOMASI : ENOTNOST 43:24 (23:11) Največje zanimanje pa je vladalo za zadnjo tekmo turnirja, v kateri sta nastopili na turnirju še nepremagani moštvi Tomasija in ljubljanske Enotnosti Moštvo Enotnosti je predvedlo zelo nervozno igro ter tekmo izgubilo z razmeroma visokim rezultatom 43:23. Končni plasman moštev je naslednji: 1. Tomasi 3 točke, 2. Enotnost 2 točki, 3. Železničar 2 točki, 4. Zol 1 točka, 5. Istra 1 točka, 6. Maribor O točk. Organizacija turnirja katero je imel v rokah odbor za igre pri FZS,1 je bila zelo dobra. 5000 m: 1. in 2. Marija Isakova in Marija Valovova 48.2, 3. Holščevnikova (vse ZSSR) 48.7, 4. Torwaldsen (Norveška) 49.5: 3000 m: 1. Isakova 5:29.7, 2. Holščevnikova 5:30.3, 3. Zukova (vse ZSSR) 5:30.8, 4. Lesche (Finska) 5:32.5. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Isakova v skupnem plasmanu s 103,150 točke pred Holščevnikovo in Žukovo, četrto in peto mesto pa si delita Tor-valdsen (N) in Valova (ZSSR). Smučanje Prvenstvo ČSR na 50 km V Špindlerjevem MIynu je bil tek na 50 km za prvenstvo CSR. Zmagal je Cardal s 4:06.31 pred Weisshautelom 4:25.20 in Balvinom 4:34.21. Prvenstvo Poljske V Sczureku je bilo prvenstvo Poljske. V teku na 30 km je zmagal Ho-leksa s 3:07.37 pred Sitarzem 3:03.30. V samostojnih skokih je zmagal Ma-rusarz, v slalomu, smuku in alpski kombinaciji za moške Captak Gonsie-nica, za ženske pa Wavrikowna. V štafeti 4X10 km je zmagala Wisla (Zakopane) s 3:06.44. V Sverdlovsku so v posameznih disciplinah na smučarskem prvenstvu Centralne zveze sindikalnih društev ZSSR zmagali: pri ženskah na 5 km Zoja Bolotova, na 8 km pa Jermajeva, Svedska premagala CSR s 4:2 (3:0, 1:2, pri moških pa na 18 km Talanov, na Q:0) ~ " ------------------- 30 km Volkov in v klasični kombi- sta: . naciji Ač vare in, dočim je med moštvi Avstrija 7:0. zmagal Zenit. Atletika Ponovna zmaga Reiffa V New Yorku je na atletskem tekmovanju v Madison Sguare Gardenu 3. tablici, kjer so bile razlike mnogo manjše. 4. Vsi tekmovalci, ki so nastopih v tekmovanju posameznikov, so istočasno nastopili tudi za moštv. tekmovanja, če so bili na to pripravljeni. S tem ni bilo okrnjeno točkovanje moštev, ampak je ekipa, ki je imela enega dobrega tekmovalca, pobrala. tudi točke, dasi eta bila ostala dva slabša. 5. Obstojale pa so discipline, kot samostojni slalom, samostojni teki in samostojni skoki, kjer se je res točkovalo samo prvih pet posameznikov. To pa ni ostalo prikrito nobenemu tekmovalcu pred ZSI, ker so bile pro-pozicije razdeljene že meseca novembra in bi udeleženci imeli dovolj prilik predlagati boljši način točkovanja. 6. Tekmovanje v hokeju na ledu in umetnem drsanju se ni točkovalo iz razloga, ker so bila prijavljena le tri moštva v hokeju in dve moštvi v umetnem drsanju, kar je bilo ravno tako znano že 3 mesece pred tekmovanjem vsem vodstvom ekip. Ce bi se še te dve disciplini točkovali, bi bile ostale ekipe še bolj prikrajšane pri _____ točkah, kar je ravno Tvoje mnenje v, E£J8L 5vlC£t?iHrh1r” smučarskih disciplinah. Drugi neopravičen očitek, ki ga mečeš na organizacijski odbor ZSI je _______________ Jutri so na sporedu naslednje tekme: 16:9,. izgubil pa proti mestni reprezen , da nj bilo na razpolago časopisov, /ica i Norveška, Finska r_ CSR, A v- tanci Graza s 4*5. __ _____ in mnznnsti izletov v okolico. so reprezentante posameznih ftfoggoiiiet v Zapadli! INemčiji hotelu Toplice vsak dan dnevni časopisi Iz LRS in dnevniki iz ostalih republik. Kake bogate knjižnice res ni bilo. Mislim v teku na 2 milji ponovno zmagal VQ ZLOČINCEM OKUPACIJSKE OBLASTI NISO ZABRANILE JAVNO pa tudi, da noben od tekmovalcev ni Belgijec Reiff z 8:53.8, pred Švedom NASTOPATI imel toliko časa na razpolago, da bi .. ___ 4~ ‘ * prebiral obširne romane ali kaka druga Belgijec Reiff z 8:53.8, pred Švedom Ahldenom 8:54.1. V teku na 1 miljo je yraual __________________ zmagal Nizozemec Slijkhuis s 4:09.2. Nemški nogometaši so dosegli pred voj- število sestreljena!! letal. Pr"gl Jebra- t dela. Očitek o izletih pase V Sirinevu ip na atletskem tekmo- no v mednarodnih srečanjih kar lepe tranec bivšega internacionalca Goldbrun- znanstvena ucm v— V Sidneyu je na atletskem tekmo t<)da klj„kasti križ je napravil nerja in hodi v uniformi obrambne ml- mi zdi samo Tvoja nepoučenost, ker vanju Nizozemka Blankers-Koen zma- športni misli definitiven konec. Od tre- lice, kar mu ne dela prav nobenih ne- • „ brošuri zimske študentske igre rtnln OA m rt ovimomi ir vmvram ovr_ ,, i O ♦ ; ohvl.i^oli Vomoiin. niotniL-n Wi1i1 4 n -y n fl Tl i i Tl« tildi »Ila.l« J _ s n. i gala na 80 m z ovirami v novem av- miTka7 ko'so nacTsti obvladali "Nemčijo, ujetnike. Wild je zadnji Ijatudi »naj- “ "strani" 22 navedeno 9 krajših tirolskem rekordu 11.3. so izrabljali šport kot učinkovito pro- markantnejša« figura te trojice Sedaj je 1949. na strani zz navcu J uaeando v svojo namene. Razmeroma so lastnik kolodvorske restavracije in se izletniških točk, ki se J m 3® lanso po imeli lahko delo. ker so se dali milijoni yedno pripoveduje,^ k^o^mii^je^firer^na sxužil v enem popoldnevu vsak udeie- stralskem rekordu 11,3. Boks imen I ailKO UUU. aci av »V ----• . * , -■■ r X_;_ stttcu v enem ---- - nemških nogometašev brez posebnega ‘em kraJ" ®t*sa*1 r”7ii.nn5pjff» vsem ženec ZSI, če ie imel čas. Organiza- V Helsinkih je amaterska reprezen- l'jiY^^3%oltlo ntmš^0ga^afometo Bavarskem. Pred kratkta lo dali v Man^ cijsko vodstvo za te izlete res ni imelo nca Finske premagala Norveško V ^opoino3 |n brezobzirno čistko povsod, lieimu devet (9) golov, zaradi česar bi nobenih vodnikov na razpolago, kar pa ^ ------------- ^ mnt1" mislim tudi ni njegova naloga. Vsak tanca boksu z 12:4. Nogomet Evropska prvenstva in pokali povsod, lieimu devet (9) golov, zaradi česar bi kjer' je le malo »zaškripalo«. Zato ,1e skoraj nastala po tekmi politična demon- po dolgih letih zanimivo pogledati, kako stracija. je z nemškim nogometom, ali bolje re- udeleženec ZSI pa bi lahko v tej za- čeno, "kako ižglediTsedaj nemški nogomet "“va^e^Vzemimo “za devi dobil Potrebna navodila, če bi se po tako imenovani denacifikacm v za- ^r\^eT ^j°je nlt.sto kotle ingolstadt. No- obrnil na organizacij, odbor. Smatram padn!h Inipcrialistov* POtl kontrol° gometaši so,*če jih gledate, res utntienh pa to celo za nepotrebno, ker so pota v Namizni tenis Gorenjci so premagali Ljubljano Kranj, 13. febr. Danes Se je tu vršil namiznoteniški dvoboj med reprezentancama Ljubljane in Gorenjske. Reprezentanca Ljubljane je nastopila nepopolna. Izostanek ljubljan. igralcev je vsekakor nešporten tako do gorenjskih igralcev kakor do kranjske publike, ki se je nadejala ostrih in napetih borb. vi Dvoboj se je začel s srečanjem mladinskih ekip. Gorenjski mladinci so pokazali vse tri dobre igre, medtem ko je v reprezentanci Ljubljane ugajal predvsem Filipan. Najlepši sta bili igri med Filipanom in Jankovičem ter Fili-panom in Korbarjem, od katerih bi Filipan z večjo rutino vsaj eno odločil v svojo korist. Tehnični rezultati mladinskega dvoboja so: Gorenjska : Ljubljana 5:0. Korbar-Šlamberger 2:0, Jankovič-Filipan 2:1, Gramatčikov-škerjanc 2 :0, Korbar-Fi-lipan 2 :1, Gramatčikov-šlamberger 2 :0. Sledilo je srečanje ženskih ekip. Ker je prispela iz Ljubljane le Sevškova, so morale predati Ljubljančanke tri igre brez borbe. Tehnični rezultati: Gorenjska-Ljubljana 3:2 — Bogataj : Sevšek 6:2, Korbar : Sevšek 1:2. Kakor pri ženskah, tako je tudi pri moških nastopila reprezentanca Ljubljane nepopolna. Mladi igralci gorenjske reprezentance so s požrtvovalno in borbeno igro visoko odpravili nasprotnike. Gorenjska : Ljubljana 5:1. Modrijan : X 2:0 w. o.. Petrovič : Podobnik 2:0, Jeram : Strojnik 1:2. Modrijan : Podobnik 2:0, Jeram : X 2:0 w. o., Petrovič : Strojnik 2:0. Zmaga Celja nad Mariborom Celje, 13. febr. Danes dopoldne je bila tu medmestna tekma med reprezentancama Maribora in Celja. V moštvih je zmagalo Celje (Ceh, Božic P.. Bradeško) nad Mariborom (Koh. Medvešček. Kolmančič) z rezultatom 5:2. Mladinci iz Celja so premagali Mariborčane z rezultatom 5:3. Celjanke pa so zmagale s 3:0. Najlepše igre v moštvih sta bili Bradeško-Medvešček. zlasti pa Koh-Bradeško, kjer sta se oba nasprotnika odlikovala z ostro ofenzivno igro. Za Celje je izgubil v seniorskih disciplinah obe točki Božič. Namiznoteniški turnir v Zagrebu Zagreb, 13. febr. Danes je bil odigran namizno teniški turnir, v katerem so se pomerila moštva Crvene zvezde iz Slavonskega broda, Slavije iz Karlov-, Ca in zagrebški železničar. Zmagalo je" moštvo železničarja, ki je porazilo oba gosta. Nogomet Dinamo : Lokomotiva 3:1 (1:1) Zagreb, Zagreb, 13. febr. Nad 12.000 gledalcev je prisostvovalo danes final-ni tekmi za zimski nogometni kup zagrebškega nogometnega centra, v finalu sta se srečala Dinamo1 in Lokomotiva. Zmagal je Dinamo z rezultatom 3 :1 (1 :1). Dinamo je igral sicer boljše, vendar pa ne tako, da bi se lahko govorilo o lepi igri. Lokomotivi pa se je zelo poznalo, da je dolgo počivala. Gole so dali za Dinamo Čajkovski, Lešnik in Benko, za Lokomotivo pa Koželj, godil je Podubski iz Zagreba. Dinamo si je s to zmago osvojil pokal zagrebškega nogometnega centra. Stran 4 ŠAH Italija — 25. kolo prvenstva: Ata- Padnih imperialistov. Kaj pa gledalci? Primerjajte sami na . T v, Rniftfma • Novam Nikogar ne sme presenetiti, da vsi bivši osnovi tekme XI. okupacijskega zbora: lanta . Lazio 1.1, Bologna . JN o v ara gsj> y ko]jkor jjm dovoljuje starost, zo- FC ingolstadt. Domači so izgubili tekmo 1. Fiorentina I Padoa Oiu, inter I Ge- »ni i ermin in spi riplnio demokrate, prav „i huuaui --- - jl liu; uistnu i. »uma« i sv i...» 3:1, Fiorentina i Padoa 0:0, inter . Ge- pe^ Igrajo in se delajo demokrate, prav na igrišču, Američani pa tem bolj kat«' noa 2:1, Livorno : Pro Patria 2:0, Luc- tako kot so nekoč dvigali desnice. ^ tej strofalno po tekmi v slačilnicah oh roč- očitaš, da jih nismo posKroen, so M?. Si KUHSSHS BtSEBsrHi” vse te izletniške točke dobro markirana irt opremljena r kažipoti. __ ________________ _ _ Kulturne prireditve, za katere nam strofalno po tekmi t slačilnicah ob roč- 0£itag. ja jih nismo poskrbeli,, SO ,e- gesla večina teh bivših zvezd, ki so in enostavno morali nekje »umiriti«, LEHNER JE UČITELJ ventus 3:1, Triestina : Milan 1:3. Lestvica: Torino 39, Inter 33, Milan Sampdoria 32, Genoa 31 itd. i u „„„„ „„r.„________ Svica — Četrtfinale pokala: Ma- Gotovo se še spominjate tega močnega gobri športnr^‘odnosirfo^sodelovanje« pa »Na svoji zemlji« v blejskem, kinu. let : Locarno 2:0, Servette : Urania igralca. Bil je najboljši donala Američanom koristi. l?aterih se ............ • 3:2, Grasshoppers : Zurich sanne : Friburg 1:0. kakršnega koli perila na sebi. To je se- katerih smo vrteli poučne smučarske rania Igralca, mi je najuoijsi »ero (lonaša Američanom koristi, katerih se R t • bj, je zabavna pla- K-n lan- državne reprezentance .ln mu je cesto sa- preve6 ne vesele. Nemci so se namreč ", /, P i 6.0, Lau memu uspelo zagotoviti zmago. Azelincr j)OpOi,10ma vrgli na šport. Prav nič jih valna tekma v bazenu hotela Toplice, _____________„ se ni udeležil vojne. Zmazal se je se pie- ne ov|ra, (la milijoni nimajo strehe nad čajahka in zaključna zabava. Organi- Francija — 25. kolo prvenstva: Stras- cej spretno, toda majhna rana, ki si p:Iavo vidite jih, kako ob večerih po- zjrati kulturno prireditev večjega ob- j ^ J . q » V1 jo jo namenoma napravil, ga je pripra- prav]jaj0 0(j bombardiranj razbita igri- zirau ^u^urno ^ucuuc bourgh . Lille 2.1, Marseille . Sete 1.1, ^ Gb roko v zapestju. Njegov prosto- ^ kar prenašajo s čudovitim mirom, sega na takšnem tekmovanju, bi prav Reims : Cannes 5:2, • R------* ....... .....................* * -1 " 1 0:0, Montpellier : St. EL^^v. *.v, —r — :— v- - v ioli ce : Roubaix 4:2, Sochaux : Nancy 5:2, ^ |ih"ea ve,1g!aveS Hitlerjugemht itieol<>: Mctv • Pfjimar 9.*f) fitade Red Star ~ d.i mu ho gotovo ogromno povečala proračun SSSjDBSr “ ssr stavili reprezentanco Bavarske, o kateri menjen in bi bila tudi tehnična izvedba i.j;.'/, An in lani 42« 1- ni. _ . ... , , . • v -T-, _ J O, u V jo v -----, 7 , - IUII1 MS pucumti ouuniiiiijaM, m ec- ----------- -- Itea otar gjj(>y o kateri jo sam vedel, da mu »o Rfavj]j reprezentanco Bavarske, o kateri menjen in bi bil _____ ______ Reims in prinesla dobiček. No In Lehner uci trdijo, da je mnogo boljša kot vse kon- tak.p nrireditve r iiio si Marseille 32 Rennes 30 Nice Augsburgu se naprej. Zopet uci, zopet jjnentalne reprezentance skupaj. Torej se , ■ .... Lille 33, Marše Ile ii, Rennes ju, Nice * /a yt Sclnvahen m zopet je postal nis0 Nemci spremenili niti v tej stvari! dri premostiti. m Racmg 28 itd. primadona, kot je bil prej. Zbral je okoli Anglija — Osmina finala za po- sebe z vseh strani Nemčije stare znance -----------------—--------- kal: Brendford : Burnley 4:2, Derby na to druščino County : Cardiff C. 2:1, Lutton Town S, imblile, To je isti Kindl, ki je bil problem, ki se ne bi Miha Vuk. proti Leicešter C. 5:5, Manchester U. juniorsk prvak Nemčije v teka na jim m Droti Veovil Town 8:0, Portsmouth s časom 10.9 sek.. ki je znal v ujel mš tke m proti Newport Count, 3:2, Stoke C. j^jetnikom InTi ie "lel 7 rekmi'! "naproti Hall C. 0:2, West BromWirh Al- E01, ki je odločil o porazu lak.nioih Junaki vztrain ega plavania _________ ______ .. . ___ ... _____________ V avgustu 1. 1875. je izjavil kapitan trden in ne maiij izkušen, če hoče z bion : Chelsea 3:0(1), Wolverhampton svetovnih prvakov ha lasinem igrišču v Webb> da hoče preplavati Rokavski uspehom končati svoj poizkus. Že mno- W. : Liverpool 3:1. oSrcnu lilizu* Augsburga ima veiiko preliv »brez tuje« pomoči. Vsi ki so go izvrstnih plavalcev je propadlo sko- Za prvenstvo so bile le tri tekme: Tjlo ne deia nič, kot je bil pač nava- vedeli za njegov namen, so bili pre- raj tik pred ciljem, nekateri celo pred Birmingham C. : Everton 0:0, Black- jen živeti. Kako je lahko od takega dela sunjeni, kajti pred tremi leti se je kon- samo obalo, to pa samo zaradi tega, pool : Bolton W. 1:0, Hudderslield T. kzjjtj’ Schi^aben^b^lahko^preToznačili čal podoben poizkus s popolnim neuspe- ker se je vreme nepričakovano hitro proti Aston Villa 0:1. Lestvica: Fort- zaJ družbo črnoborzjancev, kot pa za hom. smouth 40, Newcastle 37, Derby Coun- Športni klub. Za ta cirkus, posebno še za t- Kindla, skrbi neki Fritz, ki tudi m ne- xy jo uu. znano ime. Ril je vrsto let prvak Nem- Dunajski Rapid je na gostovanju v čije v smučanju. Njegova "tovarna mu menskih razmer in močnega toka, ki ga Egiptu premagal reprezentanco Fort omogoča, zahvaljujoč finančnim sred- je odvlekel 14 km od njegove ,predvi- SaiHo 7. 2:1 in Sueza s 4:2. ^“todi"ameriški okJpTijski uradi. * ‘ dene poti, je moral namero opustiti. ^ uspeJa B,ower Posebnost je desni branilec Driasztek. Dvanajst dni poznej pa je 185cm kar priča da je atletske postave Kljub svojemu negermanskemu imenu je petnajst minut pred plimo, dobro na- „mr,orl ^7.,2kih no(iv;anv Nemec kot poleno in že kakšno poleno. mazan z maščobo, skočil v Dovru v vo- m zmozen velikih podvigov. Človek vmok^ m, uh do in hitel proti francoski obali. Bilo Kdor bi mislil, da zadostuje za pre- Dne 12. avgusta je poskusil Webb prvič srečo, toda zaradi neugodnih vre-. Saida z 2:1 in Sueza s 4:2. NAMIZNI TENIS Novi svetovni prvaki izpremeniio. V zadnjem času je hotel postaviti nov rekord pri plavanju čez Rokavski preliv neki Blower, ki se je namenil, da ga bo preplaval v obe smeri, kar Zadnji dan tekmovanhi za svetovno pr- gavurskrin. Driasztek" pa'v svojem dose- je ena popoldne in plaval je še vso plavanje Rokavskega preliva najeti venstvo v namizne 1 o ni UHTčipm krain udeistvovania ni zadevo- nnč no morju, osvetlienem x-i„ igrane finalne tekme v 5 disciplinah. Moško svetovno prvenstvo posamezni. . -t__:i » ...I„T Ao/»1« hi 4« d a n.le m kraju udejstvovanja ni zaduvO' prihodnjo noč po morju, osvetljenem čoln in se v njegvem spremstvu podati na pot, bi se zelo motil. Treba je dosti ............ ....... . ljen in žeti iti v Francijo. Samo zaradi cd mesečine. Spremljala ga je cela vr- knV»nhiHviPigrrnr^.iimgalfpref4 ... dujoč se svojega naslova ravnatelja to- V Rosariju (Argentina) se je na dir- varne- kah smrtno ponesrečil hajboljši fran- V Monakovem imajo uspešen napadalni cos-kl avtomobilist Jean Plerre Wi- trio Bauer—Goldhrunner—Wild. Prvi je mllle bil član Luftwaffe in odlikovan za veliko Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni nrednll Mitje Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Taboi — Telefon 54-19, ob uedat "lab popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št 6-90603-6