31. Mu.
U UuMJanl, v toRh, 9. februarja 1909.
.Slovenski Narod" velja:
? Ljubljani na dom dostavljen:
celo let«.........K 24 —
SI leta..........12 — trt leta..........6 —
na meeoc........,   2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto.........K 22*—
pol leta........., 11*—
četrt leta..........550
na mesec........- 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice št S, (1. nadstropje levo), telefon it. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskarna" telefon it. 85.
„Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
pol leta.........» 13*—
četrt leta..........650
na mesec.........„ 2*30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
»Velik moment".
Nekoliko zakasnelo je zagledala beli dan brošurica z naslovom »Veliki moment«, obsegajoča »politično izmišljevanje ob veselem preobratu v deželi kranjski.« Ta »veliki moment« je nastop gospodarstva klerikalna stranke v kranjskem deželnem zboru.
Ni nam v mislih, cla bi se spuščali v polemiko s to brošuro. Naravno je, da so klerikalci veseli, da to končno po tolikih letih dobili oblast v deželnem zboru v roke in mi jim to veselje privoščimo, ker vemo, da je ni na svetu dežele, kjer bi se kolo sreče ne sukalo tako, da je zdaj ena, zdaj druga stranka na višavi.
Pisatelj te brošure je pogledal v preteklost, a gledal je to preteklost skozi klerikalno pobarvano steklo in gledal jo je s sovraštvom v srcu do vsega, kar je naprednega. C'cm u naj bi ga pobijali? Izpametovali jra ue bomo in zgodovine tu ne pišemo.
Zanima nas v tem zabavljanja samo eno: trditev, da so klerikalci zmagali s svojim d e 1 o m. To je deloma resnica. Slepili bi sami sebe, če bi tega ne priznavali. Toda s pozitivnim delom v korist ljudstva se klerikalci niso dosti ukvarjali in kar imenujejo oni delo. je bilo v resnici samo hujskanje ljudstvu.
Z revolucijo so klerikalci prišli do oblasti — to je resnica in rtič drugega. Revoltirali so kmetsko ljudstvo in delali so celili šest let revolucijo v deželnem zboru. Slučaj je na-nesel, da jim je iz višjih krogov prišla pomoč, da je centralna vlada posegla v boj klerikalcem v korist in da je mogočna roka centralne vlade pomagala klerikalcem do zmage.
Star pregovor uči, da kdor seje veter, žanje vihar. Pride čas, ko se bodo klerikalci prepričali o resničnosti tega pregovora in ko bodo spoznali, da so si sami spletli vrv, na katero jih bo narod obesil.
Zavedamo se dobro, kaj je .napredna stranka zamudila in kaj in koliko ji je treba storiti, da bo zopet mogla z uspehom poskusiti svojo srečo v volilnem boju.
Klerikalci tudi dobro vedo. da jih čakajo težki boji. Ni težko s cerkvenim aparatoni pridobiti večino v deželnem zboru, težje bo, to večino ohraniti, kajti biti opozicija brez od-
govornosti je vedno hvaležne j še kakor biti večina z vso odgovornostjo. To so klerikalci že začeto čutiti, dasi imajo šele nekaj mesecev gcs]x>d-stvo v rokah.
Brošura se bavi tudi s prihodnostjo in skuša pokazati, kako mora klerikalna stranka delati, da si ohrani večino in ž njo oblast v deželi. Kako naj bo klerikalna stranka notranje organizirana, to nas naposled nič ne briga. G lavni moment v vsi klerikalni organizaciji je bil in ostane vedno le duhovska avtoriteta, vpliv cerkve na ljudstvo, vse drugo je |M)stranska stvar.
Važno je pa za   nas,   da   hočejo j klerikalci v še večji meri kakor  do- 1 slej loviti dijaštvo v svoj tabor in da j hočejo voditi smrtni boj zoper uči-teljstvo, ki se mora izstradali. Pisatelj  brošure pravi s cinično hladnokrvnostjo:  »Stranko, ki    ima ključe od deželne blagajne v  rokah, bijejo v obraz, pa jo hočejo, kakor hudoben otrok, s kljubovanjem, s eepetaujem in vpitjem prisiliti, da bi jim kaso odprla. Tako ne bo nič!   Pred takimi naša stranka ne bo zlezla pod klop. Kdor hoče od koga kaj dobiti, mora drugače začeti.«
Tu je jasno povedano, da zahtevajo klerikalci, naj se jim učiteljstvo politično proda. Ta zahteva je toliko brezstidnejša, ker učiteljstvo ničesar ne zahteva od klerikalne stranke, nego vse le od deželnega parlamenta, v katerem imajo klerikalci pač večino, niso pa z njim še identični. Deželni parlament ima pošteno in objektivno reševati deželne zadeve, med katere spadajo tudi učiteljske plače, deželni parlament ima pospeševati koristi vse dežele in vseh stanov brez ozirov na politično mišljenje dotičnega kroga interesentov. K.;kor vsak drugi človek, ima tudi učitelj pravico biti kakršnega hoče političnega, prepričan ja, a če so učiteljske plače zboljšanja jx>trebn** in to so, to priznavajo klerikalci sami potem jih mora deželni zbor zvišati ne glede na to, ali so učitelji klerikalcem prijazni ali ne.
Toda klerikalci se ne postavljajo na to stališče, ki je edino pošteno in pravično. Klerikalci pravijo: dokler bodo učitelji nasprotniki naše stranke, dotlej jim deželni zbor ne bo zvišal plač. To je brezstidna nasilnost in je vnebovpijoča krivica. S tem je dokazano, da SO klerikalci etablirali    v deželi   strahovlado in
LISTEK.
V Mentolih ulicah.
Ljubljanska povest.
(Dalje.)
VI.
Margareta grofica Lichtenberg, najboljša prijateljica grofice Lici je stanovala na gradu Rakovniku v prostovoljnem vdovstvu. Njen mož je služboval kot cesarski oficir v Vero-ni. Dokler je prebival v Milanu, je bila njegova žena rada pri njem. kajti veselo, razuzdano življenje milansko ji je močno ugajalo. Uživala je to življenje tako, da je notri na Kranjsko prišel glas o njenih ljubavnih dogodkih, in ljudsku govorica je vse dogodke tako razpihala in Povečala, da so se križale pred njo pobožne in nepobožne ljubljanske gospe in gospodične. Ko je pa bil nJ*n mož premeščen na višje mesto y dolgočasno trdnjavo Verono in je *uk:«kor ni hotel nustiii same v Milanu, izprosila si je od njega »do Pust« za nedoločen čas in se je nastanila na gradu v Rakovniku, kjer & bila vsled bolehnosti kmalu prisiljena ostati dlje, kakor je iz začetka Nameravala.
Na ljubezenske doživljaje, ka-*°r v Milanu, sedaj pač ni bih) več ■usfiti,  a življenje je grofico Lich-
tenberg še vedno veselilo. Plesati ni smela več, a prišla je vendar vsak ples gledat. Kadar pa ni bilo nobenih zabavnih priredb, je vabila k sebi znanke in znance, zlasti grofico Lici in barona *Spinettija, s katerim je bila znana še iz M i lami.
Globokoumni ti pogovori, ki so jih imeli, pač niso bili, da, niti posebno pametni. Grofico -Margareto in grofico Lici je družila najbolj lastnost, ki sta jo sicer pred ljudmi kolikor toliko prikrivali, namreč fri-volnost. Obe sta se najbolj zanimali za ljubezenske škandalčke, ker sta obe stali na stališču, da je uživanje edini namen človeškega življenja in da je ljubezen najslajši vseh užitkov.
Družil pa jo je tudi še spomin na mladost. Obe sta bili vzgojeni v istem samostanu in grofica Lici se je kot mlado dekle čez glavo zaljubila v brata grofice Margarete, ki je sedaj kot dragonski ritmojster služil v Italiji. O tisti skrivni ljubezni med grofico Lici in meri baronom Leonom Passom ni nihče drugi ničesar vedel, kakor baronova sestra grofica Margareta in se ta prav malo. Slutila je samo, da je morala biti to strastna, velika ljubezen, kajti spoznala je lahko, da grofica Lici vzlic dolgoletni ločitvi in vzlic svojim številnim ljubezenskim aferam barona Leona še vedno ni pozabila.
Minila so bila že leta, kar se grofica Lici in baron Leon nista videla. Leon vsled nevarnega položaja
v Italiji doslej ni mogel dobiti dopusta. Nadejal se ga je za to leto, in odkar je prišla vest, da utegne morda priti na obisk vsaj za nekaj časa, je grofica Lici pozabila na vso previdnost in je neprestano izpraševala, če je baron Leon dobil dopust in kdaj pride.
Na nekdanji terasi rakovu iškega gradu je sedela jesenskega dne grofica Margareta v družbi z grofico Lici in njenim priznanimi kavalir-jem baronom Spinettijem, ko je sluga prinesel iz mesta pismo.
Grofica Margareta je komaj spoznala rokopis na ovitku, ko je veselo presenečena vzkliknila:
»Leon piše — gotovo kaj prijetnega, ker še ni dolgo tega, kar sem od njega dobila pismo.«
Razpečatila je pismo in je pozorno pročitala.
«Ljuba Lici — naznanjam ti novico, da je dobil Leon trimesečen dopust in da pride že v kakih osmih dneh.« In nagnivši se h grofici je s porednim usmevom, kakor bi hotela namigniti na nekdanje znanje med grofico Lici in baronom Leonom, rekla šepetaje: »Lepo te pozdravlja in srčno se veseli, da te bo zopet videl.«
Spinetti je imel dober sluh in je bil sploh zvijačen in pozoren človek. Nobena stvar mu ni ušla, naj je bila še tako malenkostna. Ko je zaslišal šepetaje izrečene besede grofice Margarete in je videl, da je groficu Lici lahko zardela, je začel takoj
proti tej strahovladi je le ena polnoč: boj. _1
Shod obrtnikov u Postojni.
»Slovensko obrtniško društvo« v Ljubljani je sklicalo v nedeljo shod obrtnikov Postojnskega okraja, ki se je vršil v občinski pisarni v Postojni. Shoda se je udeležilo nad sto obrtnikov iz Postojne in okolice; zelo častno je bil zastopan Št. Peter.
Shod je otvoril predsednik »Slovenskega obrtniškega društva« g. Fr. B res k v ar, ki se je zahvalil udeležencem, da so se v tako ohilem številu odzvali društvenemu vabilu. Poudarjal je namen društva, ki zastopa stanovske koristi kranjskih obrtnikov in ki hoče tudi na deželi pri tovariših vzbuditi smisel za organizacijo obrtnikov.
Za predsednika, shoda je gospod zbornični svetnik D i t r i e h predlagal g. župana P i ki a, ki je prevzel predsedstvo ter po pozdravu oblastvenega komisarja dr. pl. Andrejka dal besedo g. Pranehettiju iz Ljubljane.
Govornik je pojasnjeval pomen in namen »Slov. obrtniškega društva«, ki hoče na stanovski podlagi organizirati slovenske obrtnike v Ljubljani in tudi na deželi. Vsak drug stan je organiziran, zato pa tudi doseže več nego je obrtnik doslej dosegel.Obrtnik je imel škodo ravno, ker ni bil organiziran. More.no si pa zboljšati svoje stališče le potoni organizaciji*. V prvi vrsti dosežemo to v obrtnih zadrugah, in sicer priporoča govornik ustanovitev strokovnih zadrug, kajti v kolektivnih ali mešanih zadrugah so interesi različnih obrtnikov različni. Govornik je nadalje priporočal, da se moru večjo pozornost obračati na obrtni naraščaj, kajti tako strokovna kakor obča izobrazba, s katero so izhajali dosedanji obrtniki, ne zadostuje nastopajočim obrtnikom. Priporočal je prirejanje učnih tečajev, zlasti pa pouk v obrtnem knjigovodstvu, katero neobhodno rabi vsak obrtnik. Tudi na razstave vajenskih del je treba misliti, da se vzbudi v vajencih tekmovanje za izdelavo dobrih del. Gospod Kranchetti je dalje omenil za obrtnike jako važno uredbo obrtni svet, ki se je pred kratkim ustanovil in v katerega bo tudi zveza kranjskih obrtnih zadrug pošiljala svojega zastop-
nika. Priporočal je tudi, da bi obrtno zadruga za Postojnski okraj pristopila k tej zvezi.
G. Perdo Primožič je pojasnjeval današnji obrtni položaj, ki zahteva, da obrtnik ne ostani samo pri svojem obrtu, ampak da mora zastopajoč svoje koristi tudi v javnosti delovati, če hoče, da se ga upošteva. Seveda so politične razmere no Kranjskem take, da morajo obrtnika, ki hoče v javru>sti nastopati, i>o-prej ostrasiti nego navdušiti, kajti ee kaki stranki ni ljub njegov nastop, se ga napade, kakor se je pri-godilo članom »Slov. obrtniškega društva«, ko so priredili nedolžno veselico. To nas pa ne sme ustrašiti, kajti čimbolj bomo pojavljali svojo politično zavednost, tembolj se nas bo upoštevalo in sramota bi bih:, da bi tako važen stan, kakor je obrtni, moral za pečjo sedeti in da L i drugi stanovi zanj kuhali stvari, ki se tičejo obrta. Govornik pojasnjuje pravila »Slov. obrtniškega društva«, ki je le stanovsko in ki zastopa stanovske koristi. Izmed točk v pravilih je zlasti opozarjal na pravni svet, ki ga ima društvo in ki daje svojim članom brezplačno pravna pojasnila v vseh zadevah. Priporočnl je zboro-valeem, naj se tudi v Postojni ustanovi podružnica, oziroma naj pristopajo obrtniki k društvu v Ljubljani, če ne bi mogli ustanoviti podružnic«1
G. dr. M a r n je nato predaval o načrtu zakona glede socialnega zavarovanja. Ker so tudi mali obrtniki privzeti v to zavarovanje, je jako važno, da se poprej pouče o bistvu tega zavarovanja ter premišljujejo, v kakšnem oziru bi bilo to zavarovanje v njih korist. Ko je pojasnil preuredbe dosedanjega zavarovanja za bolezen in zoper nezgode, ki se hočejo uvesti z novim zakonom, je podrobnejše opisal zavarovanje za starost, v kolikor se tiče obrtnikov. Za obrtnike, ki ne izkazujejo več nego 2400 K osebni dohodnini podvrženih dohodkov, je to zavarovanje obvezno. Po načrtu zakona znašajo mesec ni prispevki za to zavarovanje najmanj 1 K, oziroma pri ose bali, ki ne izkazujejo več nego 480 K letnih dohodkov, najmanj 50 vin. Ko dosežejo 65. leto svojega življenja, imajo pravico do starostne rente, katere višina se ravna po dobi in višini prispevanja, seveda s pogojem, da se je prispevalo najmanj 200 tednov. K vsaki renti prispeva še država 90 K.
S prosto voljnim zvišanjem mesečnih prispevkov se dobi pravico tudi do večje starostne rente m se jo lahko že po dovršenem 55. letu prične prejemati. Govornik je nadalje pojasnil zavarovanje za onemoglost ali inva-liditetno zavarovanje, katerega pa samostojni obrtniki niso deležni, ampak samo delojemalci.
Po zanimivem in poljudnem predavanju se je vnela živahna debata, v katero je poseglo jako mnogo obrtnikov. G. A r k o je bil mnenja, da je starostno zavarovanje za obrtniku v bistvu priporočljivo, kajti razmere so pri obrtnikih drugačne nego pri kmetih. Gotovo pa je, da ta načrt zakona ne ustreza potrebam v različnih ozirih in bi se moral v glavnih točkah, zlasti kar se tiče dobe, ko se doseže pravica za sturostno rento, predrngačiti.
G. 1) i t r i e h je tudi opozarjal, tlu je 65. leto za dosego starostne rente veliko predaleč pomaknjeno, kajti koliko je obrtnikov, ki že poprej onemorejo in ne morejo več izvrševati svojega obrta, zato bi bilo priporočati, ako se ta doba določi na 55. ali vsaj G0. leto življenju.
Jako veliko obrtnikov je zastopalo tudi stališče, da bi morali 1 ji ti samostojni obrtniki ravno tako deležni tudi zavarovanja za onemoglost, ker se mojstru prav tako lahko prigodi nesreča kakor ponudniku; v zakonu je pa za slučaj invalidnosti skrbijeno le za poslednjega, kakor je tudi glede bolniškega zavarovanja mojster na slabšem.
V debato so }>osegali najpreprostejši obrtniki, in videlo se jim je, da stvar razumejo in se tudi zanimajo zanjo.
Poročevalec1' dr. Al a r n je končno v sklepuih beedah konštatiral, da so se danes vsi obrtniki izrekli za starostno zavarovanje, da se pa načrt zakona mora izpremeniti v icin, da se doba 65. leta skrajša, da morajo obrtniki biti deležni tudi zavarovanja za onemoglost in da bi bila uprava zavarovanja za samostojne osebe popolnoma zase. Poročevalce je priporočal, da bi se mi iem sh >du še ne zavzelo s kakšnim predlogom stališča, ker bo »Slov. obrtniško društvo« itak sklicalo shoh kranjskih obrtnikov v Ljubljano, kjer se bo potem stališče, katero zavzemajo kranjski obrtniki nasproti zakonski predlogi o socialnem zavarovanju, lahko natančno preciziralo.
ugibati, kakega značaja utegne biti znanje grofice Lici in barona Leona. V krepost in čisto ljubezen baron Spinettis ploh ni veroval, to je smatral za bajko in kvečjemu priznaval, da so česa takega zmožni samo i>o-polnoma omejeni ljudje. Obšel ga je sum, da sta se grofica Lici in baron Leon nekdaj ljubila in začel se je bati, da pri grofici Lici naposled vendar ne doseže svojega namena, če nastopi nekdanji ljubimec baron Leon. Ker ni bil čisto nič orijentiran in je hotel prej.jasno videti, predno se odloči, kako bo nadalje postopal, se je začel delati zamišljenega in raztresenega. Dal je tako grofici Lici in njeni prijateljici priliko, da R$a e med seboj zaupno pogovarjali, v tem, ko je on ogledoval cvetlice na terasi ter vlekel na ušesa vsako besedo, ki jo je bilo slišati.
Zvečer se je peljal z grofico Lici v mesto. Nameraval je pripraviti grofico do tega, da bi se kako izdala. Grofica Lici je slutila, kaj hoče njen častilec in ga je prehitela Začela mu je očitati, da jo kompromitira, da se vede preveč zaupno in da očitno kaže svojo zaljubljenost.
»Tako nikakor ne gre več,« je dejala odločno. »Ljudje že itak kdo ve kaj govore in tega ne morem več trpeti. Če se ne bodete drugače obnašali, bom primorana se vas izogibati.«
Grofica Lici je natančno vedela, kaj je hotela s tem doseči. Želela je
namreč, da bi baronu Leonu ostalo prikrito njeno ljubkovanje z baronom Spinettijem. ,
»To je čisto nemogoče, se je zagovarjal baron Spinetti. »Grofica Margareta je odhaja je iz salona stala med vratmi in name jehrbet kazala.«
»Ah, lepo vas prosim — tako izkušena ženska, kakor je Margareta, vidi tudi to, kar se godi za njenim hrbtom. In oni dan, pri meni, se tudi niste nič ozirali na Heleno in ste me hoteli poljubiti. Helena je bila tako prestrašena, da je kar preble-dela.vv
»Saj pa je tudi črnino, da to dekle vedno k sebi vabite,« se je razto-gotil baron Spinetti. »Jaz res ne razumem, kaj imate s to predmestno pomarančo, da jo hočete vedno pri sebi imeti. To je zdaj menda vaša najljubša prijateljica.«
Grofica Lici se je zasmejal a na glas, ne le ker jo je zabavala Spine-ttijeva nevolja, nego tudi, ker je videla, da se ji je njena zvijača posrečila in in da je Spinettija premagala.
»Zoi>et pretiravate, ljubi baron,« je vzkliknila,»Moj Emil hoče in hoče svojega sotrpina Praneka vsak dan pri sebi imeti. Naravno je, da pride ž njim tudi Helena in naravno je, da sem ji hvaležna. Vsled tega sem ž njo prijazna. Sicer pa, če bi si tudi res izbrala Heleno za svojo najboljšo prijateljico — kaj more biti vam na temi«
(Dalje prihodnji«)
Več obrtnikov so je tudi pritoževalo, da samostojni obrtniki aefo pogrešajo bolniškega zavarovanja, kajti ako pride obrtnik v položaj, da zboli, mora stradati sam m družina, dočim pa pomočnik v tem slučaju dobi zdravnika, zdravila in še bolni-ščino. Tudi v tem oziru bi morala država skrbeti malo bolj za svoje davkoplačevalce.
G. F r a n c h e t t i je pojasnil, da sc morajo obrtniki v tem oziru sami pobrigati in bi bilo res veliko vredno, ako bi se tudi za mojstre uvedlo obligatorieno bolniško zavarovanje. Omenjal je bolniško blagajno mojstrov v Ljubljani, ki pa radi pomanjkanja članov ne more delovati. Priporočal je, da bi obrtna zadruga v Postojni ustanovila svojo zadružno bolniško blagajno, ki bi bila obvezna za vse zadružnike.
G. Lovro Bizjak je nato sprožil vprašanje glede obrtnih pravic ter se pritoževal, da smejo trgovci prodajati čevlje ter tako segati v praviee izueenih rokodelcev. Pojasnilo se mu je, v koliko so trgovci opravhVni do prodaje čevljev in poseganja v pravice pravdi obrtnikov. Razni obrtniki so izražali svoje pritožbe glede konkurence, katero jim delajo neupravičeni obrtniki in so v tem oziru zlasti obrtniki s Pivško doline imeli veliko pritožb.
G. D i t r i c h je kot načelnik obrtne zadruge poživljal, naj se vsi taki slučaji naznanijo zadrugi, ki jih bo potem prijavila okrajnemu glavarstvu in se bodo tudi kaznovali. Izpodbujal je člane, naj so v vseh slučajih obračajo na zadrugo, ker jo to njih mesto, ki zastopa interese obrtnika.
Gosp. Ferdo P r i m o ž i č je iz izkušnje kot načelnik mizarske zadruge v Ljubljani povedal siučaje, v katerih se je odločno stopilo na prste takim, ki so neopravičeno posegali v pravice obrtnikov. Seveda se vlada na pritožbe posameznikov ne ozira veliko, če pa nastopi zadruga, potem ji pa obrtna oblast mora ugoditi.
G. D i t r i e h se je nato zahvalil g. županu Piklu za vodstvo shoda ter poročevalcem iz Ljubljane, kakor tudi domačim obrtnikom, ki so se tako številno udeležili stanovskega shoda, zavedajoč se, da si obrtniki le sami moremo pomagati; zato se pa moramo zanimati za vsa vprašanja, ki se tičejo našega stanu.
Predsednik je potem zaključil shod, s katerega smo se prav zadovoljno vračali, kajti pokazal je, kako živo se obrtniki, bodisi priprosti, bodisi izobraženejši. zanimajo za stanovska vprašanja. Shod je bil naravnost sijajen in naj bo »Slov. obrtniškemu društvu« v vzpodbudo, da nadaljuje zapričeto delo, kajti, kakor smo na tem shodu videli, našlo bo veliko hvaležnost po\scd. Zboro-valci so navdušeno pritrjevali vsem izvajanjem.
Po shodu so se obrtniki sešli v gostilni, kjer se je izrekla marsikatera napitnica v prospeh obrmega stanu in se je zlasti napijalo g. Ditri-chu, načelniku obrtne zadruge, ki ima največ zaslug, da so jo shod tako izvrstno obnesel.
Novo ministrstvo.
Dunaj, 8. februarjaj V novo ministrstvo vstopijo Forster kot železniški minister, dr. Spitzmiiller kot finančni minister, gro i' Stiirghk kot naučni minister, prof. dr. La-maseh kot pravosodni minister in vitez Roessler kot trgovinski minister. Minister notranjih del dr. Haerdtl, domobranski minister in vsi ministri-rojaki ostanejo na svojem mestu. Ta ministrska lista se kolportira v političnih krogih, vendar pa ni povsem zanesljiva.
Dunaj, 8. februarja. Zvečer se je v parlamentarnih krogih razširila vest, da vstopi v novo ministrstvo guverner avstro-ogrske banke Bilinski kot finančni minister. Gotovo je, da bo imenovan grof Stiirgkh za nauenega ministra, predsednik poslanske zbornice dr. Weiss-kirehner pa za trgovinskega ministra. V slučaju, da vstopi dr. VVeiss-kirehner v kabinet, bodo krščanski socialci kandidirali za zborničnega predsednika dr. Pattaija.
Dunaj, 8. februarja. Novo ministrstvo bo smatralo za svojo glavno nalogo, da ustvari vse predpogoje za novo zasedanje državnega zbora. Ce bi se izkazalo, da redno delovanje parlamenta ne bo mogoče, bo vlada takoj razpustila poslansko zbornico. Vse stranke že računajo s to eventuvalnostjo. Vlada bo rekrut-no predlogo   in trgovinsko-politični
roblastilni zakon uveljavila potoni 14.
Iz Bosne.
Sarajevo, 8. februarja. Pod predsedstvom barona Benka je imela danes v deželnovladni palači svojo prvo sejo deželnozborska enketa, ki obstoji iz 24 članov. V tem odboru je 9 pravoslavnih, 9 mohamedancev, 5 katolikov in 1 Žid.
S a r a j e v o , 8. februarja. Vla-da je dovolila ustanovitev j>odporne-ga društva za trgovino in obrt v Banjaluki ter je temu društvu darovala 2000 K iz deželnih sredstev.
Protestni shod proti „vele-izdajni&kemu" procesu.
B e lg r a d , 8. februarja. Viso-košolei in trgovski nastavljenci prirede protestni shod proti »veleizdaj-niškemu« procesu v Zagrebu. Shod nameravajo prirediti na Gledališkem trgu pred spomekom kneza Mihajla. Nadejati se je pri tej priliki h proti-avstrijskih manifestacij.
Srbska sporazumnica na velevlasti.
Belgrad, 8. februarja. Ministrski svet je sklenil spomenico srbske vlade vročiti velesilam šele, ko so Avstro-Ogrska in Bolgarska definitivno sporazumeta s Turčijo. V tej spomenici zahteva Srbija samoupravo za Bosno in Hercegovino, v slučaju pa, da bi ta zahteva bila neizvedljiva, teritorialno odškodnino za Srbijo in Crno goro. Crni gori se ima odstopiti Krivošija, Srbiji pa toliko bosanskega ozemlja, da dobi izhod na morje.
Rusija zapušča Srbijo?
Belgrad, 8. februarja. V narodni skupščini je poslanec Stanoje-vič interpeliral ministra dr. Milovano v iča, če je resnična vest pariškega lista »Intransigent«, tla je dobila Rusija posojilo na Francoskem samo pod pogojeni, da ne bo podpirala srbskih zahtev. Ker ministra dr. Mi-lovanoviča ni bilo v skupščini, se mu je vročila pismena interpelacija.
Proti avstro-turškemu sporazumu.
Carigrad, 8. februarja. V parlamentu je močna opozicija, ki nasprotuje sporazumu Turčije z Av-stro-Ogrsko glede Bosne in Hercegovine. Ta opozicija šteje sedaj 70 glasov, a ni izključeno, da bi ne narasla na več nego 100 glasov. Pri teh od-nošajih je zelo dvomljivo, da bi parlament kratkim potom odobril pogodbo, sklenjeno med vlado in Av-stro-Ogrsko.
Turški protipredlog glede bolgarsko-turškega konflikta.
P e t r o g r a d , 8. februarja. Včeraj je turški poslanik vročil ministru izvoljskemu protipredlog svoje vlade glede rešitve bolgarsko-tur-škega spora. Turčija ne zahteva več regulacije bolgarsko-turške meje, takisto tudi načeloma ne ugovarja pro-tiruskemu predlogu, nasvetuje pa, da bi se sklenila finančna pogodba na temelju popolne likvidacije njene vojne odškodnine na Rusijo.
Ruski poslanik odklanja turški protipredlog.
Carigrad, 8. februarja. Ruski veleposlanik Zimovjev je turški protipredlog odklonil z besedami: »To ni noben odgovor na naš predlog. Nadejam se, da dobim jutri odgovor, ki se bo gibal v okvirju ruske ponudbe.« Francoski, angleški in celo nemški poslanik so nasvotovali ministru Tevfik paši, naj Turčija sprejme rusko ponudbo.
Konferenca evropskih velesil.
Carigrad, 8. februarja. List »Turquie« priobčuje razgovor z ruskim veleposlanikom Zinovjevim glede konference evropskih velesil. Zinovjev je rekel med drugim: Naravna stvar je, da Rusija podpira Bolgarsko, kakor tudi vse ostale balkanske države. Zato je tudi obljubila, da bo z vso vnemo podpirala zahteve Srbije in Crne gore na bodoči evropski konferenci. Na vprašanje, ako se ta konferenca v kratkem skliče, je Zinovjev odgovoril: »Brez dvoma. Kar se je storilo, mora biti sankcionirano.«
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. Nujno potrebno je, da spregovorimo malo o naši okrajni bolniški blagajni. Gospodje, kateri stoje tej blagajni na čelu, kaj radi kritizirajo, pozabijo pa pri tem pomesti pred lastnim pragom. Uradnih ur pri tej blagajni ni, kar je prav ugodno za gospoda Malovrha. Ce pa delodajalec v treh dneh ne naznani svojega delavca blagajni, ima pričakovati globo do 20 kron. Večkrat trkajo stranke zaman na vrata bolniške blagajne, in sicer ob takem času, da bi vsak človek mislil, da se uraduje. Priče so na razpolago. Pisarna bolniške blagajne se uporablja za propagando v prid ^jugoslovanske« socialne demokracije in je tajnik gospod Malovrh tako vnet za to stranko, da človek ne ve, ali je on tajnik socialno-demokrati-
čne stranke, ali pa je zapriseženi uradnik okrajne bolniške blagajne. Ce gospod Malovrh misli, da je njegovo delovanje, oziroma nedelo van je neopaženo, se zelo vara. Kako je pa z razglasi? Ali ni več veljavna določba, da se morajo vabila k občnemu zboru, k volitvam itd., vsaj 6 dni poprej — kakor je v kraju običajno — objaviti t Znan je slučaj, ko je dobil neki volilec pred dvemi leti komaj štiri dni pred vol it vi jo vabilo. Zakaj tako pozno f Letos bodo menda zopet volitve v okrajno bolniško blagajno in skrbelo se bo za to, da se bodo te volitve pravočasno in pravilno razpisale. Ko pride čas, se bode o tej zadevi še spregovorilo.
Iz Semiča. Na Svečnico, 12. februarja in v sredo, 3. februarja t. 1. se je priredil dvadnevni kmetijski tečaj v Semiču. Prvi dan je predaval g. V. Rohrman, vodja na kmetijski šoli na Grmu od polu 3. do 5. ure popoldne o gnojenju in metnih gnojilih. Svoj -— res^strokovnjaški govor — je razdelil na sledečo tvarino: Hlev. — Sestava hlevskega gnoja. — Kako je ravnati z gnojem na gnojišču, kako na njivah f Zelo temeljito je poudarjal važnost gnojnice in gno-jiščne jame in slednjič o napravi kompasta in njegovi uporabi. O umetnih gnojilih je omenil nekatere supertosfate in Tomasovo žlindro. Zadnje gnojilo je priporočal za gnojenje travnikov in deteljišč. - Za tem zelo obširnem in poučljivem predavanjem Rohrmana je nastopil g. Zdoljšek, pristav na kmetijski šoli na Grmu in je govoril v lepih besedah o sadjarstvu. V svojem polurnem govoru je poučeval, kako se sati i sadno drevje, kako se čisti drevesnega mahu in lišaja, ter je pokazal tudi dotično vrtnarsko orodje. Prinesel je s sabo tudi raznovrstna najfinejša jabolka ter jih priporočal. — Drugi dan je predaval g. B. Skaliekv, c. kr. vinarski nadzornik v Novem mestu o kletarstvu. V svojem skoro tri ure traja jočem govoru je opisal dobro in slabo klet. Prav obširno je govoril o k i penju in ravnanju z vinom, med ki penjem in po kipenju. Poučil je navzoče, kako ravnati s praznimi sodi in kako s pokvarjeno posodo. Naglasa l je posebno snago vinske posode in žveplali je sodov. Posebno pozornost je priporočal vinogradnikom pri pretaka-nu vina, ker to brani vinu, da se ne izpridi. Povedal je tudi marsikaj po-učljivega o čiščenju vina in priporočal za to želatino in ribji klej. H koncu svojega zanimivega poučevanja je pokazal praktično čiščenje vina. — Za tem je govoril še gospod Zdoljšek o režat vi trt ter poudarjal, da je rezatev trt najvažnejše delo v vinogradu. S tem se je zaključil kmetijski tečaj v Semiču. Za izborno predavanje se zahvali vsem trem gg. govornikom tajnik semiške kvne-tijske podružnice, želeč, da bi ta tečaj obrodil obilo dobrega sadu. Temu se pripomni, da je bilo na Svečnico 150 poslušalcev v šoli, veliko se jih je pa vrnilo domov, ker ni bilo več prostora v šolski sobi. Tudi drugi dan je bila napolnjena šolska soba poslušalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili pouku. Visoki deželni zbor krajski je veliko dobrega storil s tem, da je priredil dvodnevni kmetijski tečaj v Semiču, zato se mu pa semiška kmetijska podružnica najsrčneje zahvaljuje in želi, da sledi prvemu kmetijskemu tečaju v Semiču kmalu drugi, vsaj je obilna udeležba Semičanov pokazala, da je ljudstvo ukaželjno in se je torej nadejati od teh tečajev obilo koristi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. februarja.
— Zopet zaplen|eni. Snočnjo Številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdništvo zaradi notice, v kateri smo poročali o vedenju vojaštva peŠpolka št. 27 med pogrebom pokojnega Žitnika. Notica je bila čisto stvarno in mirno pisana, kar se je v njej povedalo, so sama dejstva. A vendar so nas zaplenili. Kakor se vidi, je persekucija slovenskega časopisja dosegla najskrajnejše meje. Kdor čita hrvatske časopise in ve, kaj smejo tam pisati, bo priznal, da imajo celo pod Rauchom stokrat več tiskovne svobode, kakor je imamo mi.
— Olbor zaupnih mož narodno napredna stranko si je v
zadnji seji, dne 7. t. m. izvolil sledeče gospode: Za načelnika soglasno g. Iv. Hribarja, za L podnačelnika g. dr. Ivana Tavčarja, za II. podnačelnika g. dr. Ivana O razna, za tajnika g. dr. Frana Novaka in za blagajnika g. Iv. Kneza. Konstituirali so se tudi posamezni odseki in sicer: I. odsek (za organizacijo stranke in agitacijo v njene namene): Dr. Žerjav, dr. Gosak, dr. VVindischer, Tomaži n, Rohrman, Kunstler. II. odsek (za finančne stvari stranke): Dr. Triller, dr. FerjanČič, Bayer, Knez, Tur k Josip. III. odsek (za prirejanje shodov in snovanje društev): Dr. Švi-
gelj, dr. Tavčar, Šaplja, Primožič, dr. Oraien, Scidel Jos, Tri buć. IV. odsek (za narodno gospodarstvo): Lenarčič, Hrast. Šara-bon, dr. VVindischer, dr. Žerjav. V. odsek (za časnikarstvo): P usto-s 1 e m š e k, R i b n i k a r , dr. Murni k, dr. VVindischer in dr. Marn.
— Ersn|ska hranilnica misli
Izdajati *VO| Usti Čuje se, da namerava Kranjska hranilnica izdajati list v svoje in krepčanje nemŠtva na Kranjskem. List bo baje nemŠkutarski in klerikalen I Klerikalen zato, ker je znano, da klerikalci zoper Kranjsko hranilnico niso storili nič od septembrskih dogodkov dalje in je torej upati povsem zanesljivo, da ne bo našel nasprotnikov v klerikalni stranki I Koliko je na vesti resnice, ne verno, beležimo jo le kot vestni kronisti. List bo zdrževala Kranjska hranilnica in — vlada!
— V trgovskem   ministrstvu je bil pred kratkim nastavljen kot sek-eijski šef dosedanji  tajnik dunajske trgovske     in     obrtniške zbornice R i e d 1. Slovanski poslanci  niso temu dogodku  posvetili   prav nobene ]K>zornosti in vendar   je to imenovanje velike važnosti. Riedi je namreč kot  uradnik  na  tako visokem mestu skrajno nevaren in treba mu je natanko gledati  na prste.   Riedl sieer ni nikak poseben talent  — to so pokazali njegovi precej plitvi članki v »Neue Freie Presse«   — -   a delaven je, energičen in brezobziren v zasledovanju svojih idej, ki so nam skrajno sovražne.   Po svojem političnem prepričanju je Riedl vsenemec. V časih najhujše vsenemške gonji zoper dinastijo   habsburško  in avstrijsko državo, je hil Riedl i nt i mu s, pomočnik in pospeševatelj razupitejra Wol-fa.   Riedl je hil  do leta 1903 član konsoreija, ki je izdajal veleizdajsko »Ostdeutsehe Rundschau« in elan redakcije tega lista. Bil je tudi odbornik    »Sehulvereina«    in vpliven, skrajno fanatičen govornik na pan-germanskih shodih.   Ko se prišle na dan \Yolfove korupoijske  afere, ko se je izkazalo,  da  je nemški vodja Wolf čuden subjekt,   takrat   ga je Riedl seveda zapustil in so navidezno preselil v tabor nemški b liberalcev. To je storil toliko raje, ker so bile ravno takrat potrebne pri trgovski zbornici gotove premembe in ker Riedl    kot     antisemitski    \Vol lovec vendar ni mogel postati prvi tajnik so mitske   mančestrske   liberalno trgovske zbornice.  Presedlan je je bilo pač le navidezno. Podpornik nemškega industrializma je bil Riedl vedno in srdit nasprotnik   agrareev, torej mu presedlanje ni delalo dosti težav, saj je v narodnem in političnem oziru lahko   ostal vsenemec,   kakor je bil prej.    Lani je Riedl na državne stroške potoval po Dalmaciji in Bosni. To je bil seveda velik švindeJ. Občeval je z ljudmi s pomočjo toi-mačev — vse   je bilo preračunjeno na humbug. Potovanje je imelo svoj uspeh: Riedl je postal sekeijski šef. Zdaj lovi Hrvate za zvezo z Nemci. Hrvatom obeta združenje Dalmacije in   eventualno Hrvaške z Bosno — Nemcem pa obeta, da se bo na ta način oslabila moč Slovanov v državnem zboru, da dobe Nemci vsled odpada   dalmatinskih   posl.   večino v državnem zboru in da bodo lahko pohodili Slovence, če ti ne bodo imeli več dalmatinskih poslancev ob svoji strani.    V   tem    smislu   jc govoril Riedl javno še nekaj tednov predno je postal sekeijski šef.   Tak mož je skrajno nevaren.    V ministrstvu bo zastopal   v   gospodarskem oziru »N. Freie Presse«,   v   narodnostnem pa vsenemce.    Koliko Neme i   od njega pričakujejo, priča dejstvo, da mu je »Neue Freie Presse« celo odpustila krvavo zafrkacijo, ki jo je izrekel v brošuri   »Zolltarif u. Staatsstreich«. Tam je zapisal, da se za Franc-Jožo-fov red dobi celo Franc-Jožef ovo nabrežje.  (Tam stanujejo sami najbogatejši židovski trgovci). Sicer pa je ironija usode Riedla hudo izplačala za to zafrkacijo:   Riedl   je namreč pred kratkim sam dobil F rano-Jožefov red.
— Vedno ne m skuta rje nje. Pred kratkim je bil županstvu v Kranjski gori dostavljen imenik porotnikov. Imenik je bil dostavljen od okrajnega glavarstva v Radovljici z nemško dostavnico. Tako žaljenje in provoei-ranje se godi seveda namenoma.
Rajski večer v Ljubljani. Vsak pošten Kranjec in posebno vsaka Kranjica hoče že vsaj na svetu užiti nekaj iz nebeškega raja. Pa do letos je morala ta želja ostati zgolj želja in pobožna fantazija za šestnajstletne gospodične. In letos kar naenkrat! Kakor bomba! V Ljubljani bo rajski večer! V cajtengah je stalo, pa mora že res biti, ker gospodje v Ljubljani vse znajo, pa vse- vedo. In zaščebetalo je neštevilo jezikov in jezičkov po širni kranjski deželi, da bo v Ljubljani raj, zatrepetala so vsa srca in srčka, na skrivnem seveda, ker nihče neče izdati tistih skrivnostnih želj, ki se hočejo tako na-krat uresničiti na rajskem večeru. Naenkrat se je jelo po Kranjskem
rabiti nezaslišano mnogo črnila in papirja, tako, da bi bila kranjska literatura že največja na svetu, ako l>j se izdalo, kar se je pri tej priložnosti pisalo o rajskem večeru. Kakor točy so se jela vsipati pisma iz vseh kon cev kranjske na prireditelje v Ljub Ijani. Od sramežljivega pisemska zaljubljene gospodične iz Novega mesta pa do naj debelejšega perga mentnega, debelopisanega, od kazenskih znamk rdečega pisma-kodeks;) Jurčeta Kolomajnarja mora reševati odbor. Vse hoče v raj, nobeden v pekel. Seveda se oglašajo le taki, ki so čiste vesti in ki se jim ni bati, da srečajo v raju neljubih, klepetavih jezikov, paglavcev in velikozobatili možakarjev, ki so po naključju zašli v nebeški raj. Javljamo, da ta bojazen nikakor ni na mestu. Tudi za t., se je poskrbelo. Tiste eksistence -bodo za večer premestile v vioe, ker v pekel zapreti tudi teh nikakor ne gre: bilo bi jim dolgčas, ko imajo rogati prebivalci tega departemenla ta večer na gornjem svetu dosti opravila. Torej le nikake bojazni in korajžno na rajski večer, saj jo itak morebiti edinokrat v življenju.
— Ii učiteljske slnibe na Štajerskem Drželoi šolski svet v Gradcu je dovolil razširjenje 4raz redne slovenrke ljudske šole v Laš kem trgu v petrazrednico. — Kot definitivna učiteljica pri Sv. Aotoou pri Leskovou nastavljena je ga. Terezija Požar, učiteljica v Dobovi. — V saČasen pokoj je Šla dtfiaitivna učiteljica v Zg. Poijskavi g. Marija Negovetič.
Is pisarne slovenskega gledališča Danes se poje muz'kiluo prekrasna Massenetova opera „Wer-theru, v kateri ima oikester Slov. Fdba»rmonije najvažuejšo vlogo Opera se izvaja v pevskem oziru dovršen^, ter im*jo g Fiala, g. pl. Vulaković gdč. Sipankova in *dč Thalerjeva velike in prelepe vloge Za to opero so se nabavile nove dekoracija in kostumi. — Ga. Nordgartova je obolela. — Prih. četrtek se igra prvič Hannequinova francoska burka rRa-aosti rodbinskega življenja". — Prih. teden pride na oder Au dranova izborna opereta nMas-cotte" (angel sreče)
Obiai zbor „Telovadnega d u-itva Sokol I,c v LJubljani. Preteklo nedeljo vršil se je v gostilni  br. I*. Zupančiča na Maitinovi  cesti redni občni zbor „Sokola I."   Starosta br. dr. Tominsek otveri zborovanja ter pozdravi navzoče Člane, tajnika „S >fe zvezeu in zastopnike časnikov. Nato prehaja k dnevnemu redu ter poudarja, da je razmerje med društvom in občinstvom  zelo   ugodno,   kar gotovo priča vedno večja  udeležba  na društvenih prireditvah. Prva javna telo vadba je pokazala,  da  društvo ima voljo napredovati ter da je tudi napredovalo.   KonČLo se zahvali mestnemu magistratu, ki se je društvu izkazal posebno naklonjenega s prepustitvijo  telovadnice na I. deški šoli ter dvorane v „ Mestnem doma ■ — Iz   poročila   tajnika   br. Počivalnika povzamemo,  da je imel odbor 26 rednih, 2 izvanredni seji ter več posvetovalnih večerov.   V oporo ao mu bili razni odseki, kot: zabavni, pevski in vzletni odsek.   Poleg lepo ure ene društvene knjižnice,  ki šteje skupno 260 knjig, je društvo naročeno na „Slov. Sokola", »Češkega Sokola" ter „Sokolski Vestnik". Časopis „Merkur"   pa je  dobivalo   društvo brezplačno na razpolago.   Članov je 177 rednih ter I usta l ovni.   Priredbe so bile vse prav skrbno in uspešno izvršene, posebno velik uspeh pa je imelo društvo dne 6 septembra 1. 1.,  ko je prvič nastopilo  pred  javnostjo ter dne 9. januarja t. 1 pri zabavnem ve-čeru v „Mestnem domu". — Društvo je večkrat poletelo v ljubljansko oko iico, se med drugim udeležilo zleta notranjskih sokolskih društev v Logatcu, gorenjskih sokolskih društev v Kranju ter poslalo zastopstva k veselicam in nastopom bratskih društev. Korporativno se je udeležilo polaganja temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku, sprejema časnikarjev ter spremilo k večnemu počitku dne 20 sep tembra padli nesrečni žrtvi. Br. tajnik končuje z željo, naj bi se društvo *e naprej krepko razvijalo  Poročilo ae vzame z odobravanjem na znanje na kar se br. Bahoveo zahvaljuje odboru na  njegovem  nesebičnem ter marljivem delu v prid društva. Blagajnik br. Medio poda nato porodilo o stanju društvenih financ Dohodkov je diuštvo imelo 5368 71 K, stroškov pa 4134-71 K, torej prebitka 1234 K-Skupno društveno premoženje zna&a 2474 K. V proračunu za 1. 1909 pro računjeni so  dohodki na 4894 K, stroški na 2840 K, torej bi bilo preostanka 2054 K. Z odobravanjem sprejeto. Ker je načelnik br. K and ar« odsoten, poda njegovo poročilo pod načelnik br. D i m i o. Bedno telovadilo se je vsak teden trikrat. V nedeljah in praznikih bila je prosta telovadba V 129 urah je telovadilo 2606 telo vadoev, povprečno 20 na uro. Največ
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenstemn Naroda" it 31, dne 9 febravarja 1909.
telovadcev bilo je meseoa julija in avgu ta 345 oa roma 337, najmanj pa meseoa septembra 44 telovadcev. Na uro je bilo največ 34 najmanj 9 telovadcev. Telovadbo je vodil od 27. julija do 8 deoembra nač. br Kan-dare, ostali Čas pa podnačelnik br. pimic.  Pri javni telovadbi je med jrugim 36 telovadoev izvajalo bel-gradske  proste  vaje.   Od naraščaja telovadi   povprečno  na uro 18—20 vajencev,  vodi  br.  Bupnik. Nato slede poročila odsekovih načelnikov. Br. J. M u 1 a č e k obžaluje, da je med telovadci premalo zanimanje za predavanja, sploh za vzgojo duha. Knjige so se izposopile 96 osebam in sicer v 340 tih slučajih. Br. Kos t evo poroča Y imenu stavbenega odseka, da cela stvar Žalibože počasi napreduje. Dohodkov je  imel  625 95 K (skupila blokov ter darila), stroškov pa 124 28 K prebitka 501*67 K. Br. Počivalnik poroča,  da je pevski odsek spojen z gledališkim   odsekom   večinoma pri vseh priredbah nastopil ter društvu moralno veh ko pripomogel.   Br. Puš naznani v imenu pregledovalcev računov,  da  sta  našla vse  knjige in račune v najlepšem  redu. Predlaga naj se da odboru absolufcorij. Sprejeto. Nato so se vršile volitve odbora per aoclamationem: Starosta br. dr Fran T o m i n š e k, podstarosta br. dr. Pavel Pestotnik, načelnik br. Janko Dimio. Oiborniki sledeči bratje: Ludo vik D e r m e 1 j , Maka čeme, Fran Kodelja,  Dv min k LuŠin, Janko Kenda, Franjo Medic, Josip Počivalnik,    Ivan   Slapničar ter Viako  ZorčiČ.   Namestnik brat Josip Zaje, pregled, računov brata Jakob  Bon čar  in Avgust Šel k o. Delegatom  za nSlov. sok. zvezou izvoljeni  so  bili br. starosta, podstarosta, načelnik ter vsi odborniki. —-K točki  „Odborovi predlogi" oglasi se br. dr. P esto t nik, ki v imenu odbora predlaga,  da naj  se ustanovi fond za one telovadce,  ki so se ponesrečili pri telovadbi. Predlaga, da naj se da v ta namen vsako leto 100 kron iz društvene blagajne. Ko še br. Bahoveo  svetuje, naj   se  stopi v stik z   zavarovalnimi   društvi proti nezgodam,  bil je sprejet predlog br. podstaroste Dalje se sprejme predlog br. Medica,  da se ustanovi v dosego Sokolskega doma popolnoma samostojno društvo. To pa radi tega, ker  dosedanje pobiranje ter prodajanje  kuponov ni  doseglo pravega uspeha. — Sprejme se predlog brata F. Mulačka,  da  se tistim telovadcem, ki so vestni, marljivi ter težko plačujejo   članarino,   ta zniža ali popolnoma opusti. Br. dr. Pestotnik le  pristavi,   da se naj   to zgodi na predlaganje ter priporočilo vaditelj-skega  zbora.  Sprejeto.  Za zvišanje Števila Članov sprejme se predlog br. Lušina, da naj se ustanovi agitačni odsek, v katerem bodi po en zastop nik šentpetrskih okrajev. Sestavila sta se Še veselični ter izletni odsek. Ko občni zbor potrdi začasno sistiranje vpisnine, se br. starosta zahvali Še enkrat na veliki udeležbi in zanimanju. Spominja se izstopivših odbornikov, ki so  bili zelo marljivi in delavni. Posebi omenja br. Kandareta ter br. J. Mulac k a.  Ob glasnem pritrjevanju br.  starosta  zaključi zborovanje opolnoči.
Obiskujte 1. Grepcrčičvo čitalnico I Ako se primerja število čita-teljev lanske zime s številom letošnjega zimskega Časa, se vidi, da presega prvo zdatno poslednje. V mesecu prosincu t 1. je posetilo čitalnico samo 1200 čitatelj ev. Res, daje bilo mnogo bolje v tem oziru, dokler je bila Čitalnica združena s knjižnico, ali kljub temu bilo bi lahko vsaj za tretjino čitatelje v več. Saj je čitalnica javna in namenjena v prvi vrsti slojem, ki si sami ne morejo nabaviti listov, do čim jim je tu na razpolago za bora dva vinarja obilo število časopisov in revij. Opozarja se posebno gg mojstre, da priporočajo svojim vajen oem in učencem, da se pridneje poslužujejo Čitalnice zlasti ob nedeljah ha praznikih, ko so prosti dela; korist, ki jo bodo imeli vsled tega. je oči vidna. Opozarja se pri tej priliki, da se dobe v čitalnici Vegove ulice št. 2 sledeči listi v podoaročbo, in sicer slovenski: „Slov. Narod", „S o veneou, »Edinost*, „Naredni dnevnik", „Soča", „G,rioa", „Narodni list"; hrvaški: „Obzor", „Pokret"; češki: „Češke slovo", „Narodni listy", „Osvšfca lidu", in nemški: „Tages-post", „Arbeiter Zeitung", oziroma „Arbeiterwilleu) in pa „Union", poprej „Politik".
Akademija. Jutri, v sredo 10. t. m. je v „Mestuem domu" nadalje-varjje predavanja o zanimivi tvarini, o Rbntgenovih žarkih. Profesor Reisner je, kakor znano predaval o Routgenovih žarkih kot fizik; jutri predava o teh žarkih g. dr. Josip Stoje kot zdravnik. Gospod preda vatelj bo tolmačil svoje predavanje a zanimivimi skioptičnimi slikami. Začetek ob 8 zvečer.
Vstopnice za trgovski plesni venčen se dobivajo v predprodaji pri naslednjih tvrdkah: Vas o Pe-tričič, Mestni trg;  Ivan Mejač,
Prešernove ulice in Ivan Kostevo, Sv. Petra cesta.
Absolvlrani Juristi! ki bi hoteli
vstopiti v d(žavno službo z ugodnimi avspicijami, naj se nemudoma javijo odboru dijaškega podpornega društva „Ridngoju v Ljubljani.
Gos p Ivan Jerman je daroval
v spomin Svojemu pokojnemu očetu družbi sv. Cirila in Metoda 200 K
Poročil se je včeraj v trnovski cerkvi v Ljubljani gosp. Josip Bežan, postajenačelnik v Prestrauku, z go spioo  Dragico  Bukovo,  hčerko g M. Bukovca   posestnika v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
»Peroaijev oratorij iti SI;venci', Po i tem naslovom prinaša zadnji „Gorenjeo" daljšo zanimivo kritiko o Perosijevem oratoriju z dne 3. in 4 t m. Članek se najprvo pohvalno izraža tako o vsebini oratorija samega, kakor Še posebej o mojstrsko dovršenem proizvajanju od strani „Glas-bene Matice-. Nato komentira ta oratorij z narodnega stališča. Tu pa člankar dospe do razpotja. „Slovenci" — v tem smislu se razvija prva pot — „smo s tem umetniško vrlo uspelim delom zopet jasno dokazali svojo orjaško moč tudi na polju glasbenega raz70Ja. Kajti ravno naša slovenska zemlja je bila oni ključ, ki je tujemu mojstru skozi duri slovenske Ljub ljane najprvo odprl pot slave v Avstrijo. „Ampak — in to je druga pot in obenem zaključek kritike — „če se uvažuje za nas Slovence žalostno dejstvo, da s* mi S-ovenoi najrajŠe dičimo s ti ji m i bradami, da rajše reproduoiramo tuje biago, namesto da produoiramo svoja lastna dela in da pn taki slavi naš h uspehov pravzaprav delamo reklamo za delo nam sovražnega naroda potem s strogo narodnega stališča ne moremo pozdravljati nobene tuje umetnosti, pa naj bo še tako krasna, kakor je baš Perosijev najkrasnejši oratorij in R jstvo Z veliČarjevo" • • • Tako „Gorerjjeo". Tudi mi — pri vseh simpat jah do „Glasbene Matot" nujno želimo, da bodi serija večnih oratorijev in enakih tujih sUdb s Perosijevim delom vendar že enkrat izčrpana.
Popravek In dostavek k poročilom o planinskem plesu —
V „Laibacher Zeitung" ssm bral: . . . „die Aufschrifcenmalereien . . . des Malers H Smreksr". Te slave si ne smem lastiti. To je drugi gospod za služil. O risanih „marterlih" ali „znam-njih" injo drug h škioth p:i naj povem tole: Če me je kdo izmed cenjenih udeležencev plesa na tihem ali glasno zmerjal radi nemarnosti izvršitve in vsebine, naj blagovoli pomisliti, da s m imel sa zasnovanje in izdelanje ,g*lerije" ravno poldrugi dan pred plešem ča*a na razpolago. Milo pretirano povedano: skoro ravno toliko, kolikor časa pada nesrečnež v precej globok prepad (vide marterl) Še stroj ne tiska tako naglo.    H Smrefcar.
Bolgarska trgovska agentura v Ll&bjani invfcagredu Bolgarski listi javljajo, da namerava bolgarska vlada ustanoviti, Čim se razmere na Bdikanu nekoliko uravnajo, več trgovskih agentur za pospeševanje bolgarske trgovine in industrije. Take trgovinske agenture namerava predvsem ustanoviti v Ljubljani in v Zagrebu.
Razpis prof* Fr. Metelkovih ustanov za učitelje na deželi V letu 1909 razdeli se šest omenjenih ustanov po 80 K 41 vin. učiteljem z dežele. Upoštevajo se v prvi vrsti učitelji s izkazi, da se izredno pridno bavijo s poukom slovenščine in vztrajno goje drevesnice Šolskih vrtov. Prosilci morajo vložiti prošnje do konca marca pri pristojnem c. kr. okr. šol. svetu.
Šišenska čitalnica je preteklo nedeljo priredila običajno Vodnikovo besedo. Spored je bil sioer bolj skromen, a kar ga je bilo, bil je dober. To velja tako za petje kakor za igro. Moški zbor je zapel štiri zbore har monično in s flaim ima n sir au jem; zlasti je ugajala skladba vrlega pevo vodje D. Javoiška „Ljubici pod oknom" z bariton samospevom (Burja L). Morala se je ponoviti. V eno-dejanki „Dva gospoda in en sluga" osredotočena je vsa pozornost na slugo „Ivana", če je ta vloga v pravih rokah, je uspeh igri gotov. No, g. Zajcu je treba priznati, da jo bil prav dober „Ivan". Ker so tudi vsi drugi sodelovaloi svoje naloge dobro rešili, je uspela igra nad vse priča kovanje, kar je pričalo ploskanje zadovoljnega občinstva. V okusno z bršljanom in V. Vodnikovo podobo dekorirauem salonu je ob sviranju domačih tamburaše v rajala s pred pustno vnemo ne le mladina, temveč tudi — starina. Četvorko je vodil g Franoot. K zadovoljni zabavi je pripomogla tudi solidna kuh nja, klet in postrežljivost gostilničarja g. Tonihs.
Nemški sodivičsr in slovenski kmh. V Spodnji Šiški si je ku pila trda Nemka hišo, v kateri si je ustanovil nemško sodavičarsko obrt trd Nemec Zdaj krošnjarit> ta dva ZBgrizena Nemca po gostilnah in pro^ dajainah in zasebnih h.Šah s svojimi izdelki pri  Slovencih po ljubljanski
okolici in jemljeta s umazano konkurenco košček kruha domaČim poštenim obrtnikom. Napis tvrdke je nemški.
„Douoliubovemu" dopisniku is Pollanske doline.   Piše se nam:
V našo zadnji čas mirno dolino hoče nekdo zopet zanesti nemir c raznimi napadi, ki dotičnega gospoda ne postavljajo v preveč  sijajno  luč. Na njegove napade se dosedaj ni odgovarjalo — ker je pač težko odgovar jati na nejasne pojme, katerih se pri dotiČnem gospodu ne manjka. Tako n. pr. ne loči pojmov konfesije in verstvo.   Ako  bi  se  dotičnik hotel mogoče Še kdaj ovekoveČiti s kakim dopisom, naj ne odkloni prijaznega nasveta,   in   naj  si   najprej osvoji pojme, s katerimi operi a v svojih noticah. 11 nekoliko več odkritosrč nosti bi menda tudi ne bo škodovalo. Kako imenitna logika se nahaja v njegovem  dopisu!   Ker je  bilo v knjižnici neko v protikatoliškem smislu pisano delo, ki se je ua željo pri -zadetih krogov takoj odstranilo, zato je sedaj po mnenju g dopisnika dot:čua knjižnica brezverska. Kaj ne, ker je  zapravljiveo zapravil denar, zato je bogat? Iskrene čestitke k takim sklepom! S trditvijo, daje knjiž nioa brezverska, kaže g. „Domolju-bov"   dopisnik,  da ne  ve, kakšne knjige se nahajajo v  knjižnici. Popolnoma zanemarja   dejstvo,  da se nahaja v knjižnici več del iz „Kato ■ liŠke bukvarne".   Knjižnica nima na mena vzgojiti ljudi enostransko, am pak hoče z deli, ki zastopajo razne smeri, podati ljudstvu kolikor mogoče veliko novih idej, o katerih naj potem ljudje samostojno mislijo   To je oiij ljudske izobrazbe in za tem ciljem bo stremila naša knjižnica, če je že g. „Domoljubovemau dopisniku všeč ali ne.   Ako mu ni všeč. je nasprotnik ljudske izobrazbe.   Še eno trditev je izrekel  g. dopisnik, trdi namreč, da je „Vesna" popolnoma liberalno  društvo.   To je neresnična trditev, bodisi da jo je g. dopisnik zagrešil vedema ali nevedoma. „Vesna" je kulturno društvo in nima nobene politične smeri, torej tudi ni hberalno. Ako  potegnemo   sklepni račun čez omenjene dopise, ni nič čudnega, da se gospod končno pritožuje, Češ, da neki  visokošoleo  kritizira delovanje izobraževalnega  društva  na Tratah. Toda, ali ne kaže pritožba Čez kritiko nezdravih rszmer? Napredujoče društvo bo vedno z veseljem pozdravilo kritiko in jo vpoštevalo. Cemu torej g. „Domoljubov" dopisnik kaže slo venski javnosti slabe strani v lastnih vrstah ? — Na osebne napade se pač ne splača odgovarjati, ker se v za dnjem času po vsem slovenskem ča sopisju obsoja osebne  napade  in je mnenje javnosti najboljša ocena za g. dopisnika.
Poučevanje v gozdarstvu na kmetijski šoli na Grmu poverilo s * je za tekoči tečaj g. gozdnemu komisarju Ivanu Urbas iz Novega mesta, kar je poljedelsko ministrstvo potrdilo.
Prostovoljno gasilno društvo
V Razdrtem priredi v nedeljo, dne 14. svečana veselico v gostilni načel nika „Michieli". Na sporedu je Šaljiva igra z lepimi dobitki, ples in prosta zabava.
Iz Ilirske Bistrice se nam
poroča:   V  nedeljo,  7.   t. m., pri redilo je naše vrlo gasilno društvo v hotelu „Ilirija" svojo običajno pred pustno veselico. Kako priljubljeno je gasilno društvo, je pričala mnogobrojna udeležba. Velika dvorana je ti a natlačeno polna in blagajnik g. Rajko Tomšič si je lahko   zadovoljno mel roke, kejti nabralo se je okoli 250 K Igra   „Ženski jok"   je   jako dobro uspela.   Divili smo se tudi krasnemu petju  pod  vodstvom neutrudljivega gospoda Lampreta. Po šaljivi loteriji je pričel aniimran ples iu plesalo se je prav pridno do jutranje ure.
Novice iz Trbovelj Minoli mesec je bil Jernej Borstnar, rudar, sedaj stanujoč v Kleku pri Trbovljah, od svojega sina Andreja z nožem v vrat in v hrbet dvakrat zaboden. Raue so smrtaonevarne in težko da bo oče okreval. Sinu se je zmešalo na umu ; bil je pred nekim časom v blaznici v Gradcu, nesrečni oče ga je prezgodaj iz blaznice vzel. — Dne 31. januarja t. 1. ponoči je bila vese lica pri Valentinu Olčkunu, gostilničarju v Studenoih pri Hrastniku. Vnel se je tam prepir med znanim igral oem prepovedanih iger, med Že več krat kaznovanim rudarjem Viktorjem Knezom iu med postopačem, tudi že večkrat kaznovanim Alojzijem Raz potnikom. Občinski stražnik Eržen je moral posredovati in je vzel Kneza v policijsko varstvo. Ko ga pelje proti občinskemu zaporu, priletijo za njim znani pretepač iu večkrat kaznovani rudar Avgust Dernovšek, Alojzij Razpotnik in nič boljši Jožef Drofenik, tudi rudar v Trbovljah, dalje mesarski pomočnik Franc Do brovnik, rudsr Jožef Hribar in neki Bažič. Zahtevali so, da mora redar Kueza takoj izpustiti. Dernovšek in Dr fen k sta imela s seboj nabita samokresa, s katerima sta rodarju grozila in pozneje tudi streljala. Tudi
redar je imel v rokah samokres, ker
pa je sprevidel, da je divja drhal pijana in da bode gotova smrt bodi že na eni ali drugi strani, ker dalje pomoči ni bilo nobene, je rajši izpu stil Kneza. Drugi dan so bili napadalci aretirani iu so jim tudi samokrese odvzeli. Za svoje dejanje dobe zasluženo plačilo pri o. kr. okrožnem sodišču v Celju.
Iz Celja. V nedeljo zvečer se je na svojem domu ustrelil tukajšnji poštni cnoijant S up a nek. Kaj je gnalo mladega, jedva 24letega moža v rano smrt, ni znano.
T Dravo le Skočila Frančiška Ju van iz Ljubljane, sedaj kuharica v Mariboru. Pravočasno jo je še zagledal tamošnji obrežni paznik, in jo potegnil iz mrzle kopeli. Vzrok je baje nesreča v ljubezni.
Društvo poštnih uradnikov iu sioer skupina Celovec je imelo pred par dnevi v gostilni »Zar S tad t Triest" svoj letni občni zbor. Predsednik g. tfioijal Brenko je orisal v lepem pritrjevalnem govoru delovanje društva v prošlem letu. Blagajnik g Poutilli je predložil račun, katerega je po preizkušnji ra Čunskega preglednika g. Koflerja s pomankljajem 16 K 95 v shod odobril. Po daljši debati o raznih potrebnih uvedbah v društvenem življenju prešlo se je k volitvam, pri katerih je bil predsednikom voljen zopet g. cfloijal Karel Brenko, njega namestnik g. ofioijal Franc Artnak in blagajnikom g. cfloijal Henrik Pontilli.
Polictla |e prijela v Celovcu
Albina   Sfcridingerja radi  t ..t vine.  171etni dečko je ukradel očetu 280 K in srebrno uro in jo popihal. Dosti mlad je začel.
Trije mrliči v eni url. V Ledenicah blizo Beljaka so umrli pri posestniku Ropeču trije v eni uri. Najprej je umrla sneha, kmalo nato posestnik Ropeč sam in čez četrt ure oče snehin.
Roparski napad (Nemci bi pisali Wjndische Heldentat) Popoldne dne 2 svečana je sedel premožen kmet iz okolice Feldkirchen na Koroškem v neki ondotni gostilni. Ko je plačeval, opazila sta dva mlada nepoznata mu sogosta, da je mož preceej denaren. Ko se je kmet pod noč vračal domov, napadla sta ga ta dva zlikovca, pobila ga po tleh, ga smrtnonevaruo ranila in pobrala ne zavestnemu gotovino v znesku 160 K. Misleča, da je mrtev, sta brezskrbno odšla. Kmet pa se je v kratkem zavedel, splazil se do bliŽzjega soseda, kateri ga je obvezal, peljal domov in obenem naznanil napad orožniŠtvu. Predvčerajšnjim so zločinca ujeli, katera sta orožnikom že znani osebi neki Burggraf in sodrug Affanberger. Peljali so jih na kraj roparskega napada, kjer sta zločin pripoznala. Kmet je dobil tako hude poškodbe na glavi, da zdravniki o njegovem ozdravljenju zelo dvomijo.
Ricmanjsko vprašanje bliža se, kakor se nam iz Trsta poroča, končni rešitvi. J»ko uspešno posreduje dr. Laginja Škof Nagi, najhujši sovraŽ nik Slovenoev, ki je največ kriv, da sc je vprašanje tako dolgo zavleklo, dobi baje 2 meseoa dopusta in gre v Lino, da tam preboli ricmanjsko afero in baje razne druge pikanterije, ki jih ima na vesti. Pri voŠčilu „sre-čno pot" se strinjajo Slovani in Italijani. Možat m in zavednim R omanj-oem in junaškemu njih ženstvu pa želimo najlepši uspeh.
Tatinski vlom- V prostore „An-glo-Adriatioa v ulici Annunziata v Trstu vlomili so do sedaj še neznani vlomilci v noči od petka na soboto. Poskušali so na vrtati železno blagajno, v kateri je bilo približno 12 000 K. Ko se jim to ni posrečilo preobrnili so vse predale pisalnih miz iu ko je bilo tudi to brezuspešno, so jo popihali.
Izkaz ,,Podpornemu društvu za slovenske visokošoleo na Du»
naju" naravnost poslanih prispevkov, katere so a) nabrali: g. Igaao Su-pan, učitelj v Brežicah, 70 K 70 v; b) darovali: Kinb naprednih slov. akademikov v Celju kot del čistega dobička narodne zbirke 100 K, vsi člani obČ. sveta, odbora iu krajnega šolskega sveta v Dolini pri Trstu kot polovico dnevnice od slavnostne seje 2 deo. 1908 59 K 20 v, si. žu< panstvo v Ajdovščini 20 K, si. županstvo v Trebnjem 20 K, gg.: Anton GloboČnik pl. Sorodolski, o kr. vladni svetnik, Dunaj, 20 K, Vladimir GloboČnik, o kr. dvorni svetnik, Dunaj, 20 K, Kari Kotnik, tovarnar, Verd pri Vrhniki, 20 K, Jos. Koršič, o. kr. rudniški svetnik, Idrija, 10 K dr. Obmar Krajec, Ljubljana, 10 K. Ivan Mankoč, Trst, 10 K, Anton Mladič, o kr. okr. sodnik, Šmarje pri Jelšah, 10 K, Ivan Okretič, o. kr. gen. pro-kurator, Dun*j> 10 K, Maks Pleteršnifc, o kr prof. v p , Ljubljana, 10 K, J >s. Stritar, o. kr prof. v p., Dunaj, 10 K, dr. Bogumil Vošnjak v Parizu 10 K, Filip Gasparin. o kr. profesor, Dunaj, 6 K, dr. Franc Gosti, ordinarij voditelj, Studenec, 6 K, in Jakob Ur.
banija, e. kr. višji poitni upravitelj, 6 K. — Skupaj 426 K 90 v, -Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Luzar, višji revident j. ž. v p , Dunaj, III/8, Reisnerstr as8e 27.
Bumel v Pragi. V nedeljo so nemški burši, dasi je policija Prikopa zaprla, zopet burni ali. Ker se je zbrala velika množica Cehov in se je bilo bati, da nastane pretep, so Pfikope orožniki in policaji izpraznili. Nato so Šli trdovratni bnmlarji na Vaolavov trg, da bi ondi izzivali in kazali svoje germansko junaštvo — seveda v senci orožniških bajonetov in policijskih sabel. Tudi tja so jim sledili Čehi, kjer je prišlo do par malih prask, nakar je policija b u ml ar je spravila domov.
Poskusen izgon slovenskih delavcev. Iz Stuttgarta se nam poroča, da je badensko ministrstvo za notranje zadeve izdalo nalog, da se 43 slovenskih delavcev, ki so nastavljeni v ondotnih tovarnah, na stroške podjetnikov pošlje domov, čel, da p o manj k uje v deželi dela in da veljajo v badenski vojvodinji še od nekdaj uvedene deločbe, da smejo ondi delavci iz inozemstva samo od 1. februarja do 20. deoembra delati. Poslanik v Stuttgartu pl. Kal len-berg je v tej zadevi takoj pri ba-denskem ministrstvu za zunanje zadeve odločno interveniral, nakar se je izdani nalog umaknil in so slovenski delavci v svojih službah ostali.
Nesreče na železnici ponavljajo se v zadnjem času tako pogosto, da se nam nehote vsiljuje vprašanje, kdo je kriv? — Res, da se v vsakem Špeoijalnem slučaju zvraČa krivda na ponesrečenca, češ, da je bil nepreviden, toda uprava železnic bi vendarle morala vsaj po moči skrbeti, da se tudi neprevidnosti kolikor mogoče v okom pride. Neroden je lahko vsak, kolikor toliko, posebno če se uvažuje izvanreden položaj, katerega žrtev je bil dotičnik. Oe se operira z milijoni ljudi, je res posamezno človeško življenje prokleto malo vredno, ali slednjič ima le vsak pravico do življenja in nikakor ni dopustno, da se stavi ljudi v službene položaje, kjer lahko vsled najmanjše neprevidnosti pridejo ob življenje. — Priporočati bi bilo torej železničnim upravam, da se opusti marsikatera res nemoderna, neslana in formalna pedanterija, kjer se posameznike jaše in sekira, in bi se raje bolj stvarno pečalo z varstvenimi odredbami, katere so vsled tako rapidnega napredka ravno v tej stroki tako nujno potrebne v vsakem ostra bodisi proti občinstvu kakor tudi proti svojim lastnim uslužbencem. Poroča se nam namreč zopet, da je 29. p. m. padel iz tovornega vlaka kurjač Jožef Tanzer in sioer blizu Ruš na Štajerskem. — Truplo je stroj prerezal na dvoje. Tudi na Pragerskem so dobili v jutru 26 p. m. nepoznatega moža povožeaega, pri katerem so našli vozni listek is Račja v Ptuj. Revež je bržkone vlak zamudil in se gredoČ čez progo ponesrečil.
Cestno  eektrično železnico
dobi, kakor se nam poroča, mesto Zagreb.
Iz Rroda Ob Kulpl smo dobili šopek zvončkov, ki sta jih nabrali gospa Simončič in gospioa Marica Jakova o. Pomlad se torej še oglaša!
Od di ur ni sta do ministra. Inženir Momčilo Tepavioa je še lani služil kot diurniot v županiji Bač-Bjdrog na Ogrskem. Pred nekaj meseci je odšel v Ćruogoro, kjer ga je sedaj knez Nikola imenoval za ministra prometa.
Izpuščen veleizdajnik. Pred približao pet meseci zaprli so v Brodu radi udeležbe velesrbske propagande odvetniškega kandidata E pijano vi Ča. 6. t. m. pa so ga izpustili, ČeŠ, da ni povoda za obtožbo radi veleizdaje, temveč je bil njegov zločin navaden prestopek. Toda na to so prišli šele čez pet mesecev, katere je torej obtoženec   očividno nedolžno presedel.
Amerlike vesti. Dne 19. prosinca zvišal je senat plače zveznim uradnikom Zjedinjenih držav iu sioer dobi predsednik Tafc 100 000 dolar-jev, podpredsednik in glavni sodnik po 15 000 dol. in pomožni sodniki po 14.000 dol. Pred veliko poroto v Washingtonu vršila se je 20. prosinca obravnava proti listu „Sa-dranapol su, ker je obdolžil nekatere zvezne uradnike, da so del svote določene za panamski prekop — in si-oer 40 milijonov dol. — porabili neopravičeno v druge namene. — V Woroestru predlagal je predsednik občinskega sveta, da nabavi mesto za vse stražnike takoivane pedome-tre, kateri se pritrdijo stražnikom pred nastopom slnžbe na Čevlje in kateri natanko pokažejo koliko korakov je kdo napravil. Ako bode število korakov po dokončani službi premajhno, plača stražnik primerno denarno kasen. — V Latrobeudrlo se je med silnim grom en jem več 100 m1 zemlje in so se v bližini napravile velike razpokliue. Prebivalo! bili so grozno razburjeni misleč, da
je zemeljski potres. Pozneje pa se je dognalo, da se je udri velik zastaran premogov rov. — „Glas Naroda* v New Torku išče in prosi pojasnil glede nekega Ivana Vikar, radi ureditve zelo važnih denarnih zadev. — Zgorela jev Rook Springsu 22 etna Frančiška Ziherl, katera je prej bivala v Diamondville Wyo. Užgal se ji je v kuhinji bencin in jo nenadoma tako opalil, da je v kratkem umrla. — Zadušil se je vsled strupenih plinov Alb n Golob, doma is Nove Štifte na S p. Štajer kem. BU je sam na deln, in ko se kakor običajno ob 4 uri ni vrnil, š.i so gledat kje je in našli zadušenega. Bil je Že par ur mrtev. Ker je bil vobče priljubljen, pripravili so mu rojaki 6. prosinca lep pogreb — Davek za samce. Senator C.ande Hudspath v Avstin, Teias — predlagal bo zakon, kateri bo tudi brikotne sprejet, da se naloži samcem poseben davek. — Ženske in dekleta vztrajno podpirajo predlog in vsa dekleta med drugimi željami sosebno rote senatorja, da naj vztraja pri predlogu, češ, to Je velevažoo za vso republiko. — Ponesrečil se je v jami v Haokettu Fr Kokalj, 35 let star iz Bačne vasi pri Novem mestu in vsled dobljenih ran v cndotni bolnioi umrl. — Sedem ženitovacjskih gostov zgorelo. V Goodtownu blizo J_hn-stcvroa, Pa napravili so 18. prosinca ženitovanjsko pojedino. Pri tej so se gostje o pili in ko so pospali, vnela se je neznano kako hiša, katera je popolnoma pogorela z gosti vred. Bili so Evropejci, toda pojasnila odtod, manjka v por«. Či n.
Senzacijonelao sretovanje
Preteku teden je mestna policija kar na tihem aretovala mokarja v Fiori-janskih ulicah J.žefa Lončarja. Ta še mladi mož, je začel svojo kupčijo z moko šele pred kratkim Časom Začel jo je z naj skromnejši mi sredstvi in je Čisto izključeno, da bi si mogel kako večjo svoto pr,hraniti. Vzlio temu je pred kratkim kupil — hišo v Fio rijanskih ulicah Že so ljudje začudeno ugibali, kje je L nČ^r dobil denar za nakup te h.se. ko seje zaznalo, da je bila pri šentjakobskem župniku gcspcdn prelatn Rozmanu ukradena hranilnic na knjižica za veČ tisoč kron. Lončar je bil kuhan in pečen v šentjakobskem župmšču: neprastano je hodil tja in poznal vse razmere. Naravno je torej, da je nanj padel sum da je v župniiČu izmaknil dotično kniižico. Eni pravijo, da je bilo vloge 4000 K, drugi da 8000 KL Sum se je poglobil ker Lončar ne more dati nobenega pojasnila, kje je dobil denar za nakup hiše. Dalai je gospod prelat Rozman policiji sporočil, da jamči za Lončarja, je ta Se vedno v policijskem zaporu, ker sum teži Še vedno na njem in bo še ostal, dokler ne izkaže kje in kako je do bil denar za nekup hiše.
Amerikanska samomora Danes ponoči sta se izvršila v topničarski vojašnici izredna, vprav amerikanska samomora Desetnik Jožef Kocroj iu četovodja Karel Walzog iz Sle zija sta zvečer z nekim civilistom popi j al a. Ko so se poslovili, je desetnik pustil' pri gObtdlniČarju štiri krone, češ, da jih itak ne bode več potreboval. Vojaka sta odšla v vojašnico. Kmalu je pa detachement (polk je namreč pri strelnih vajah) začni dva strela in takoj začel iskati po vojašnici, kdo da je streljal. PrišedŠi v pisarno, so zagledali mučen prizor. Oba navedena sarža sta ležala mrtva na tleh in sicer s streli v glavah. Dognali so, da sta drug drugega s službenima samokresoma s samomo rilnim namenom ustrelila, kar je še bolj potrdilo pismo, katero je pustil na mizi Četovodja, poleg njega pa 10 vin. za znamko. Tudi desetnik je pred kratkim pisal nekam sumljivo pismo, ČeŠ, da mu je težko, ker ni dosegel svojega cilja. Kakšnega, nam ni znano. Čctovodjo pa je baje vodila v smrt nesrečna ljubezen. Obe trupli so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico.
Br e zobls sten i z s e 11 e valni a gent prllet V soboto zvečer jenajužaem kolodvoru aretoval ondi službujoči stražnik zavarovalnega agenta Fran* četa Kam biča iz Metlike, Kateri je nekemu mlademu fantu vtaknil v žep vozni listek za v Bcles. Polic ja je dognala, da je dotičnik 19.etni delavec Tomaž Veršinic iz Vinskega vrha in da je hctdl pobegniti v Ameriko. Veršinicu je preskrbel gostilničsr Pe ter Stanko vio v Žakanji napačni potni list in ga je Kambič iz Metlike pripeljal v Ljubljano. Veršinio je moral obedvema plačati 96 K, vrhu tega pa si je Kambič pridržal še 21 K 20 v od 40 K, katere mu je bil dal, da mu je kupil vozni listek za v Buks Kam biča so izročili sodišču.
Tisti gospod, ki je v soboto v garderobi „Narodnega domau Črno suknjo s črnim baržuuastim ovratnikom, s rjavo križasto podlago in monogramom I. R. vedoma ali neredoma zamenjal, se prosi, da jo ne-n udoma odda ali pri hišniku „Nar. domau ali pa pri tvrdki Fr. Čuden, Prešernove ulice. S   znal sem že do-
tični k a s suknjo na cesti, a ga radi sramote nisem hotel ustaviti, ako jo pa v 24 urah ne vrne, ga bres ozira
ovadim.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južaega kolodvora odpeljalo v Ameriko 148 Macedoncev, 161 Hrvatov in 37 Slovencev.
Izgubljeno In na{dene Kuharica Joaipma Srebotnjak je izgubila rjavo U9DJato denarnico z 8 K 20 v. S uga Jakob BrenČič je isgubil srebrno tako oklopno verižico. Šolska učenka Albina Hočevarjeva je našla večjo vsoto denarja. Posestnikov sin Leopold Sever je našel pozlačeno zapestnico.
Drobne novice.
— Angleški krali v Bere Uno.
Kralj Edvard in kraljica Aleksandra sta včeraj dopoldoe odpotovala iz Londona. Danes dospeta s posebnim vlakom v Berolin, kjer jih sprejmo z izredno slovesnostjo.
— Abbe Loisy — profesor.
Znani bivši katoliški duhovnik Loisy, ki ga je cerkev izobčila radi njegovih svobodomiselnih idej, bo imenovan za profesorja cerkvene zgodovine na zavodu „College de Franoe*.
— Aretaeiia grota Witte|s? Is
Petrograda javljajo, da je državno pravdništvo dognalo, da je bil bivši ministrski predsednik grof VVitte v zvezi z revolucionarnimi in teroristič nimi strankami in da je zapleten tudi v afero Lopuhin-Aaef. Govori se, da ga bo sodišče da^o zapreti še tekom današnje noči.
— 12 947 smrtnih obsodb v enem letni Ruski sooialnorevolucio-narni odbor javlja, da je bilo lani na Riskem izrečenih in tudi izvršenih 12 947 smrt n h obsodb. Izmed justifi-c ranil jih je bilo 4306 starih nad 30 lrt, 2601 na i 20 let, 42<<7 nad 15 let. cstan pa so bili vsi dečki pod 15 leti Čč so ti podatki zanesljivi, je vehko vprašanje.
— Eksplozija dinamita. Skladišče dtuam ta v Tucq iegnieuxa na Francoskem je zletelo v zraa. V skladišču je bilo 1700 kilogramov dinamita Od 40 metrov dolgega in 20 m širokega poslopja ni ostal niti kamenček na svojem me3tu. Izpod razvalin so potegnili 6 mrtvecev.
Dohodki   državnih ieleznic
Glasom prometnega izkaza vozilo se je v L 1908 — 6 L 508 800 potnikov, ki so plačali 87.571 900 K voznine. Tovornega blaga prevozilo se je 44 801 900 t >n. za katerega se je pla čalo 244 990.700 K. Skupnih dohod kov je torej 332 562 600 K, to je za 14 618 774 K ali 4 59 0 0 več kakor v letu 1907.
— Nesreča na morju. Parobrod ^>Republic«, kateri je vozil iz Bosto-va proti Sredozemskem morju, trčil je vsled goste megle v neznan par-nik. — Pri tem dobil je tako občutne poškodbe, da se je jel v par urah potapljati. K sreči došel ga je par-nik »Florida« na katerega se je rešilo vse moštvo in 260 potnikov.
— Vsled zadnjega viharja na Dunaju vnelo se je 49 dimnikov, in je   v   nekaterih   nastal precejšen
ogenj.
Izpred sodlfffl.
Kazenske razprave prod deželnim sodiščem.
Nedostojno vedenje na pokopališču. Na vseh svetnikov dan so se opravljale na pokopališču v Cerkljah molitve za umrle. Tja je pri-kolovratil tudi nekoliko vinjeni delavec Andrej Česen. Imel je klobuk na glavi, glasno govoril, delal razne opazke ter preklinjal. Obsojen je bil na o tedne zapora.
Uboj. V Burgerjevem hlevu so pili v Podrečah domači fantje France in Janez Rozman, France Gaber, Janez Kristan in Janez Narobe pivo in žganje, katerega so prinesli iz Rozmanove gostilne. Bili so vsi ko-riijžni in razpoloženi za pretep, kar sledi že iz tega, da je slučajno mimo prišel fant Šusteršič in nekoliko 2a-vriskal, na kar so vsi na cesto hiteli ter jeli mahati po njem, vendar se mu je posrečilo uiti. Nekaj kasneje po tem dogodku je prišel v ta hi j v Franc Weithavser po domače Slo-garjev. Pričelo se je besedovanje, ker je preteklo leto VVeithavserjev brat ubil nekega sorodnika Rozmanovih bratov. Ker je ta nekako izzivajoče nastopil, skočil je k njemu 221etni Janez Rozman ter ga udaril z ušesom sekire s tako silo po glavi, da se je takoj zvrnil. Rozman je nato pobegnil. Ostali fantje so VVeit-lavsarja jeli brcati z obuvali, nakar so mrtvega okvarjenca vlekli tik ceste in ga tam pustili ležati. Ubiti je imel na glavi več ran, in vsled suvanja z nogami so bile tudi jetra prc trgane. Obdolženci so v preiskavi poskušali utajiti svoje dejanje, pri razpravi so se pa le vdali. Sodišče je obsodilo Gabra na 10 mesecov, Kristana na 7, Narobe ta na 10 meseoev
Janeza Rozmana na 2 leti vse v težko ječo. France Rozman je bil oproščen.
Za kon jeder ca se je izdajal, ločuj Anton Poznik, 80 let star, iz Kamne gorice, je moralično propadel človek, katerega se pa le ne more prištevati blaznim, ker se popolnoma zaveda svojih dejanj. Dne 5. novembra m. 1. je prišel iz kaznilnice v Gradiški, kjer se je zaradi tatvine nekega konja pokoril v 13 mesečni ječi. Dne 9. novembra m. 1. je vstopil v službo kot hlapec pri tovarnarju Rudolfu Fassu na Pero-vem.Drugi dan ga je poslal gospodar z vprego v Kamnik po neki \ i jak. A Poznika ni bilo več domu, zakaj enega konja je prodal neki konje-derki za 20 K, drugega konja ir voz pa je pustil pri krčmarici Frančiški Zavrl v Zgor. Bitnjah. šel je nato v Kranj, kjer je za ta denar popival. V Engelmanovi gostilni je simuliral božjast. Poklicani zdravnik ga je pa takoj spoznal, da je to le sleparija, kar je Poznika tako ujezilo, da je pograbil slatinsko steklenico in jo vrgel proti zdravniku. Še lini dan se je zglasil pri kon jaču v Poženku, kateremu je lažnivo trdil, da tudi on izvršuje enako obrt na Bledu. Opeharil ga je za posojilo v znesku 4 K, 3 K je pa ostal nazapitku dolžan. Obsojen je bil na 21 .. leta težke ječe.
Napad Iz zasede. Frane e Udo-vič in Jožef Keržan sta dne 25. novembra m. 1. zvečer vascvaia v Ustinčevi hiši v Spod. JavorMci ter uganjala razne šale. Govorila sta angleško in nemške tako glasno, da Be je na cesto ćulo. To je brate Alojzija, Antona in Janeza Koderatana iz Spod. Javoršic ozlovoljilo. Urno bo se oborožili ter jih čakali za nekim grmovjem pri poti. ki pelje v Zgor. Javoršiče. V tem hipi:, ko je Keržan zavpil park rat »auf«. je i danila trojica po njih ter jih neusmiljeno premikastila. Sodišče je obsodilo Antona in Janeza Kodermana vsakega v sedemmesečno težko ječo. Alojzij Koderman je iz strahu pred kaznijo pobegnil v inozemstva
Telefonska In brzojavno poročilu
Baron BUnerth kenferira. Duo a I 9   febrnerja.    Baron Bie-nerth je danes kotferiral z dr. Šuster-siČem. dr. Globinskim, dr. Marchetom in grofom Sturgkhom
Poljski klub za Čehe.
BnnaJ, 9 februarja. Predsedstvo „Poljskega kluba" se jutri zglasi pri baronu Bienerthi, da mn izjavi, da vstopijo Poljaki v novi kabinet samo pod pogojem, ako v to ministrstvo vstopijo tudi Čehi. AkoOehi ne vstopijo v kabinet, potem tudi Poljaki neČejo biti udeleženi pri sestavi nove vlade. V nemških in vladnih krogih je ta vest provzročila silno konsternacijo.
Razsodba v procesu Kestranek.
Praga 9. februarja. Danes zjutraj ob 1 j3. se je razglasila sodba o procesu Kestraoek. Porotniki so potrdili vprašanje o Kestranekovi krivdi glede razžalitve mestnih občinskih svetnikov praških in članov upravnega sveta praškega vodovoda. Nato je sodišče Kestraneka obsodilo v 14dnevni zapor, poostren z enim postom oziroma v globo 3000 K. Glede razžalitve dr. Cernohorskega so porotniki krivdo zanikali z 10 proti 2 glasovoma. Ko je Kestranek prišel iz sodnega poslopja, ga je na ulici zbrana množica pozdravila s »hanba« klici. Dr. Černohorskv odloži radi zanj neugodnega izida te obravnave vsa častna mesta, pred vsem pa državnozborski mandat. Pri novi volitvi izgube Mladočehi prav gotovo ta mandat.
„Barometar za bodočnost".
lader, 9. februarja. Deželni poslanec L F. Lupiš je napisal z ozirom na »veHzdajniški« proces v Zagrebu članek, v katerem pravi med drugim: Hrvatskosrbska propaganda, ki so jo krstili za »velikosrbsko«, uči, da se razprostira od štajerskih mej ob Dravi do Zemuna in proti jugu do Kotora ter ob obali sinjega našega morja do Trsta najbolj avtohtonska pokrajina avstro-ogrske monarhije, ki je skupna svojina naroda hrvatskega in srbskega, enega naroda dveh imen ali enega jezika. Na tem širokem prostoru go spoduje samo en jezik, tako smo razvrščeni drug poleg drugega, tako vezani drug na drugega, da ni tu prostora za tretjega. Sloga med Hrvati in Srbi je tako točen barometer za bodočnost našim sovražnikom, da se ne sramujejo posegati po nečloveških in smešnih sredstvih, da bi s pomočjo ječe, vojske in vislic razbili to slogo, ki je Šele v povoju, otrok, star jedva par let. Opasen pa postane položaj, kadar se ta sloga okrepi in ojači, kadar zavedni Hrvati in Srbi v kolu z brati Slovenci proglase svojo narodno stvar za skupnol Pred desetletjem Še sami nismo vedeli, kdo da smo in kaj da hočemo. Danes
že lahko pokažemo zobe in nahajamo se že na potu, ko se bodo naši gospodarji Nemci in Madžari, mesto da bi nas gonili pod vešala in mešetari]i z našo kožo, pogajali z nami kot z enakovrednimi pogodniki. Jugoslovani smo sedaj že v takem položaju, da nam ni treba iskati pomoči izven mej monarhije, a še manj pa je nam potreba bomb in nožev.
Na pragu vojna? Zassnn 9. febr. Ruski poslanik Sergejev je bil baje pri ministru zunanjih del dr. Milovanoviču ter protestiral proti nameravani odposiljatvi srbske spomenice na velesile. Obenem je srbski vladi obljubil, da se bo Rusija na kongresu velesil z vso odločnostjo zavzela, da dobite Srbija in Urna gora primerno kompenzacijo. Takoj na to je dr Milovauovič sklical ministrski svet. V tej seji ministrskega sveta je stavil vojni minister general Ž.vković predlog, naj se srbska armada nemudoma pošlje na bosansko mejo. Veli-mirovičev kabinet odstopi, da napravi prostor ministrom vseh strank, ki so za vojno.
Sedaj je na vrsti srbsko vprašanje.
Belgrad, 9. februarja, i Posebna brz. »Slov. Nar.«) Srbsko vprašanje stopa vsled predstojećega sporazuma med Avstro - Ogrsko in Turško ter med Bolgarsko in Turško z vso silo v ospredje, vsled česar postaja tudi položaj vedno kritičnej§i, ker se mora v najkrajšem času pristopiti k rešitvi najtežjega vprašanja, nastalega vsled aneksije Bosne, vprašanja -ruskega. Tukaj se vsi zavedajo resnosti položaja, ali strahu ni, nego vse želi, da čim preje pride do odločitve.
Izvid   gospoda   drja. Eivarda Krausa. otroške?* zdravnika in iz dajatelja „Allg   v7;ener Mediz Zei-tungu na Dunaju
Gospoda J Serravallo
Trst
Z veseljem Vam poročam, da mi izborno služi izdelek S rravallovo Caina vino z železom ki ga že več let rabim v svoji praksi pri anaemie chloro3e5 v rekonvalescenci po težkih boleznih, zlasti moram poudariti, da se ob rabi China vina z železom prav hitro pojavi slast do jedi in tako z uživanjem tega izdelka telesne mo5i prav ugodno pospešujejo.
Na Dunaju, 11 X. 1907.
643 Dr. E. Kraus,
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda
je imela v mesecu januarja r. 1. sledeče dohodke 1.) Iz nabiralnikov: Josip Prijatelj. Grahovo in 9. Golija 13 K. Rutar 5 K, 9kupaj 18 K, Jos. Frelih, Št. Rapert 7 K, hotel Devetak. Kobarid 7 kron. M. Hvala. Slap iO K, dr. Vladimir Sernec,   Maribor i. s.   Nar.   dom   22 j K,
j „Pri pošti" 3-50 K. pri R.poca 3 K, skupaj 28*5o K, L Ditrich. Postojna 5 K, omizje rZa plottm", Ljubljana 200 K, M. Volk, Ljubljana 1 20 K. A Drahsler, Dal 8 K, Zora Kovač Hrib 6 56 K, J Korošec, Mošnje 3 K. rest na Drenikovem vrhu il'03 K, Jos. Komjanec, Ptuj i. s. Nar. dom 8"24 K, gost. Maršec 6'38|K, gost Brenčič-Zupančič 6 37 K, gost. Ma-horič 4*56 K, trg. Havelk* [5 34 K, sku paj 30 b9 K. penzijoaat Idrija 10 K, Iv. Lenasi, Logatec 2320 K. gost. Semrajc, Tomačevo 19 62 K, gost. Babnik, Tjma-cevo 6*90 K. gost. Cander, Tomaževo 388 K, Anton Kovač, Ljubljana 11 80 K, Filip Pogačnik. Dobrova pri Kropi i2 24 kron, „Pod skalco*, Ljubljana 7 K. Anton Vilfan, Jezica 2i K, And Pahor, Prvafina 8 K, gost. Končan, Vič i*40 K, ,Pod skalco", Ljubljana 180 K, podr. Polzela 1040 K, M. Gačuik, Celje i. s. nabr. v .Skalni kleti4 7 K, R Vižintini, Renče i. s. pri A. Hebah 10 K, pri društvu Svoboda 9 K, skupaj 19 K, trgov. I. Jelačin, Ljubljana 19 K, A. Germek, Sv. [Ivan nabr. v Xir. dr mu 9 K, Mirni pl. Pilbach, Vrhnika 7 K, I. Štolfa. Sežana 10 K, Jos. Korenčan, Naklo iz Spa-novgi nabir. 6'52 K, podr. Ljutomer iz nabir. Seršea 6 K, g st. Sever, Kostanjevica 9 K, gost. pri „Sokolu3, Ljubljana 32 h, podr. Vransko i. s, pri Ko-šenini 14 K. pri Kongu 2 K, skupaj 16 K, Tomiž Miki, Sv. Marjeta 1 4^ K, hotel Kramar, Logatec 13 K, g Muha, Ljubljana IO-52 K, dr. V. Maurer, Krško iz nabir K. Havelka 6 80 K, Adlešič dodal 20 h, skupaj 7 K, A Kordiš, Travnik 391 K, Mici Pogačnik, Podnart 9*91 K, gost. Oblak, Radeče 6 K, podr. Slovenji gradeč i3 38 K, hntel „Ilirija", Ljubljana 20'< 8 K, I Pelan, Ljubljana 4 K, gost A, Zajec, Ljubljana 6 K, gost pri ^Sokolu", Ljubljana 1 74 K, gostilna nPri kolovratarju", Ljubljana 4 K, gostilna Bevc, Ljubljana 153 K, gost. Belic, Ljubljana 3" 14 K, Budjeviška pivnica, Ljubljana 9*25 K,  goat,  pri  Urbančku, Sto-
• žice 8 81 K, kavarna Vošpernik, Ljubljana 6*81 K, rest. g Aaer, Ljubljana 995 K, gost. Šarc-Rastohar, Ljubljana 10*20 K, Jak. Zalazoik, Ljubljana i0'84 kron, hotel Štrukelj, Ljubljana 8 K L. Oetnič, Ljubljana 354 krone, moška podružnica Kranj 140 03 K, rest. pri Lipi, Ljubljana   5'26   K,   reat Narodni
dom, Ljubljana 7*81 K, gost „Zlata kap. Ija", Ljubljana 6*36 K, stalno omizje pri „Belem volku", Ljubljana 200 K, drut pisarna, Ljubljana 43 h, M. AmbrožiČ. Postojna 7x0 K,   Jak Koželj lz Olševka
4 32 K, g09t Mavčič, Nova cerkev i3*50 kron, Lenči Faganeli, Miren 4 K, Franc Florjančič, Št. Peter i93 K, gost. Mlakar, Bučka 2 09 K, trg. Kollman, Ljubljana 50 K, gost. Bergant, Ljubljana iO K, gost I. Zupančič, Udmat 16 K, I. Koro. Sec, Bled 3 29 K, Ant. Kovačič, Št Vid pri Ptnju i. s. Vinko Pernat 6 K, Rižner
1 60 K, skupaj 7 60 K, I. Mravljak, Vuhred is pri Sgerma 25 K, pri Fr. Mravljaku 530 K, skupaj 3o 3o K, m. podr. Trst. i s Comercio 3o'8o K, kav Bdkan i7i2 K, Gorenjec 113 K, ĆU talnica 4o h, rest Balkan 60 h, skupaj 3o o5 K, Iv. Ušlakar, Črnomelj L a. Spn-icerjev 10 K, Malka Korenčan, Vrhnika a K, Iv. Murkovič, Malčivas 4 04 K, Ant Vodopivec, Prvačina 5*69 K, podr. Slov. gradeč 5 K, rest. Čonžek pri Ljubljani 5i4 K, trafika Blaž, Ljubljana 4 K, Fr. Poljšak, Siverič 1 T5o K, gost. Slapar, Lukovica 1660 K, gost. Peter Novak. Slov. Bistrica 5 K, gost. Iv. Sajovic, \Vlesovo 3 33 K, Tomaž Miki, Sv. Marjeta 2-95 K, I. Zark. Lesce iO K, Elza Grizold Račje 12 K, Otmar Pirhmaier. Fram 3o-3 7 K, Bfti Kos, pri „Levu-Ljubljana 10 49 K, R Tenente, Ljubljana loio K, Zriblačan, p. d Dremelj, GIidj? 10 K, Leop. Primožič, Radovljica i. s Fl. Jane 35'56 K, Fr. Dolžan Si 30 K. R. KunatHj 12 92 K skupaj 69 78 K.
II. Prispevki podružnic; Ptuj ž**nska 14 K, Trebnje 150 85 K, Radovljica žen. Io0o3 K, J. Ramovež, Poljane za podr. poljansko 50 K, Vransko (nar. davek) 16 K, Slov. Bistrica 20 K, Slov. Gradee (p krovitejnino 200 K, Goric?, moška 5OO K, Radovljica moška 7662 K, Aj lovšrina moška 28 50 K, Jesenic* 43 60 K, Komen 13 76 K, Ljntomer 3 K Dobrava, Kamna gorica in Kropa 2 3 K, Ruše žeaska 17*5 60 K, C-rknica 1413; kron, Velike Lašče 2OO K, Gradec akad. 70 K, Vrhnika žen. 118 K, Glinjo (Koroško) 166 90 K, Radovljica moška 14 K
III. Prispevki časopisov: . N ranjec* 23 K, „Mir- 20 K, „Slovenec1 10 K, „Sloga- 4 23 K. .SI. Nar.« 126 K 77 h, — 254O2 K, — 190-52 K, — 236^0 K, — 3270 K. — 84 3o K. skupaj 925*35 K.
IV. Razni pri9pev<i: Lj. Clčar. Kozje namesto venca t J. Cucka darovali učitelji 8 K, nar. u-itelji na Koroškem na mesto venca f Lesjaku JJJ K, Jelica Devetak, Kobarid, nabrala na Silve9t. večera 15-84 K, A S. Tominski, Gradec tO K, Fr. Treiber, St. Rupert, volilo + V- Legata lOO K,  R   Sfi igoj,  Gorica nabral
2 K, I. Keber, Ljubljana, prispevek od čistila za čevlje 5O K. Lj Muc, Žuž-i berk 5 K. Jos. Mešiček Sevnica 5 60 K. M Gomzi, Maribor 6 K. M Šmid. Poi-gorje lo K, S. Praprotnik, Lokev novoletni dar nabral v g09t Muha iO K, Iv Premrov, Sarajevo 6 K. Iv. Krambergu, Krper 4 K, zgubljena stava I K. M. V dar 2 K. Picek Val. G. Braniča od ve černih tarokistov 5 20 K, E. Kovač-ič. Stražišre 3 20 K, Jos. Frelih, St.. Rapert. nabral na večer razsvetljave 9 K, slov dijaki 12 K. gojenke slov Liceja. Lja:-ljana 5 K, slovenski dijaki 3 K 84 h. hranilnica Vuhred 10 K, Iv. Ogrin, Ljubljana, 10 K, Olga Vrtovčeva, Ljubljana, nabrald med kvartači, 12 K, Fr Majer, Maribor, nabral na venčku 21 K, K Lon*..-Celj*, 4 75 K, žup. Bloke 25 K. Fran Bavčar, Selo pri Črničah, dar 10 K, A. Kozlevčar, Rakek, nabral nar. davka 22 K, Zorka Cizsljeva, učenka, Polže a. nabrala na Silvestrovem večera MO K. Helena Ferbelska, Ormož, na Silvestrovem večeru 13 40 K in novoletni dar 6 kron. skupaj 1940 kron, županstvo Brestovih 20 K, županstvo Sele 10 K, posojiln i Dal pri Hrastnika 100 K, Josip Rud^i. ToUti Vrh, narodni davek zi leto 1909 12 K. sloven dijak, dobiček pri prodaji razglednic, 163 K, G. Seljak, Poinirk nabral 5 20 K. Iv. Rajster, Šoštanj, nabrala na ženit vanju g. Ledenika 23*11 K. Ivan Cerar, Črnuče, dar neimenovanega, 10 K, klub slov. napr. akademikov oi nar zbirke za dražbo 600 K, Mimi Muha, Lokev na Krasu, nabrala 13 14 K, Slovenci v Genovi, za novo leto 9 71 K. Štefan Klun. Ljubljana, dar 420 K in globo za tuje besed* 5 80 K, skupaj 10 K. s!ov. omizje pri Tratniku v Culovcu 2u K. Aut Bakak, Krčevina, 4'20, I. pL Ttrba-hovič dar 5 30, D. J, Ljubljana, mesto venca t dr. I. Mraka, 20 K, Lj. Schreiner, Slov. Bistrica, namesto venet t gospe Koklove, 10 K, „Istrau, dramat skupina Koper, 6 K, Val. Repinc, Prem, 10 K, „Družba sv. Mohorja,* Celovec, jub. dar, 2000 K, Lovro Petovar, Ivanjkovci, nabrano  ni  goduvanju  ge.  F. Sinjan^ove.
5 80 K, posojilnica Trebnje 20 K, ur Miki, Maribor, dar prof. Koprivnika in dr Poti čoika, 6 K, dr. Janko Sernec, C ,e, pokroviteljnina, 200 K, I Šetina, Ljubljana, za poštne znamke, 80 K, goriški slov. realci 8*66 K, odbor prireditve igre ^Zmešnjava med zmešnjavo*, Litija, čisti dubičak, 250 K, A. Jakobi, Dunaj, prispevek t.d cigar, papirčkov in stročnic, 10412 K, Ivan Hribar, Ljubliana, 4 K, Anton Komotar, Vrhnika, kazenska poravnava I. J. in I. B , 10 K, J. Ravnik, Trata (Koroško), mesto venca f J. Kircb-baumerju, 10 K, občina Dolg t vas pri Ljubljani 12 K, Anton Klun, Steinach, 5 K, A Stepic, Črnomelj, iz nabiralnika,
I6 K, Stanislav lVčovnik, Celje, nabral 4 06 K* zbirka M< harjeve gostilne, Barje, 4*53 K. <lr B. Žižek, Hrastnik, nabral v vinogradu F. Resa, 10 K, žup. Postojna venca f A. Vodopivca 20 K, J Zeroljif, Gornje Radgone, 4 K, Minka Ur-l^n'eva, Lehen, nabrala na veselici Peharja. 7 40 K, Hermina Petovar, Sinčaves, oabrala v veseli družbi, 4 10 K, dr. Kokalj, jj.pevek Fr Kavčiča v Št. Vidu. iO K, uraiin ki „Kmetske posojilnice4*, Ljubljana, j I K, dr I, Tonoinšek, Ljubljana, neko bazensko poravnavo, iO K, A. Hudovernik, Ljubljana, nabral nar davka 3 G K, pi-Hgnia dr. Krisperj*, Ljubljana, K 9 25, j.r. Sakser, Nevyork, nabral „Glas Navoda", hO K* podporno društvo „Sv. Petra" v grooklvnu (Amerika), podporo 50 K, družbena pisarna z« prodan star denar 6'23 K, lizika Pinter, Hrastnik, 2 09 K, J Užnik, <;elo (Koroško), radi dob'jene pravde. 4 K, Mirni Muha. Lokev, nabrala na svatbi a. Petelina in ge. Pakiž, 16*38 K, župnija Ilirska Bistrica 50 K, Jakob Zadravec, Srelišće, pokrovitelj na, 200 K, J. Rebek, Ljubljana, plača kazen, ker ni imel ra-,unskih listkov, 40 h, Fran Majer, Maribor, nabrani narodni davek, 2 7 K, žup. Marija, Reka, 20 K, strelski klub „Karf* pri Steinerju, Ljubljana, 6*76 K, slovensko orožje v Gradcu 53 K, Blaž Rane, Vol-sperk. i K, narodni gostje na gostiji T. Zabavnika v Jastrebe h 1 1*46, Iv. Roglič, Blatulje. nabral med kolegi, 6 K, slovenski dijaki 7 6*2, slov. pevsko društvo »Lipa**, Ljubljana, od veselice, 442 K, I Ginagoj c> i Barja nO v  1 K.
Stanovanje .Narodne delavske organizacije"
se nahaja sedaj na Dunajski Cesti
ki 6 I nadatr. nad Planinsko v o prodajalno_
Foulardna svila
od meter 1 K 15 vin naprej za bluze in obleke. Franko in že oearfnjeno se pošuja na dom. Bogata izbira vzorcev se posije 8 prvo pofito Tovarna zh «*%llo Henneberc Kiii-t«*ti. '2  «H1—1
tri besede Vam omenjam po-
m^tllilVD "   PrenlaJenje. bolezen in so-itlt-HljlVu.   denice. Prehiajenje, pred ka- i
ter m ni varen mnen človek; bolezen, j ki se lahko izcimi iz vsake zanemarjene prehladitve in sodenice    seveda | Fayeve   pnstne   sodens^e  rudninske j paš- lje,  ki vsaki prehlad wi   vratu, j vsakemu katarju sopil hitro napravilo konec Kdor se ton j boji prehlaje in ne mara biti  bolan,  naj  redno rabi Fsveve pristne sodenice    Dooijo se po K 1 25 škatlja povsod Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko . W. TH GUNTZERT, Dunaj IV I
Grosse Neugasse 17.      125 4
£??ne cene Sudsrnpošti
On« 9 februarja 1909.
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 81 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 -91 Rž za april ,
Koruza za maj , Oves    za april .
Efekt««. Nespremenjeno.
za 50 kg K 10 14 za 5C kg K 7*26 za 50 kg K  8 61
;t:*ip »OS. 9nAnft itvdI tl*Jr
•m   s« 7
f i c» I Si th I
=  cpaes- i ^ ! Vetrovi ! Nebo
—     , .      metra    3 «
3,|p. zv.
7 zi. . 2. pop,
7c9 7  —48 sl.jvzhod jasno
740 8 —1' 0    si. jug , 739 8 1-0-2 i      , j
Srednia včerajšnja temperatura —3 0°, lorm. —09   Padavina v 24 urah 00 mm.
t
Tnžn im srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče in st«ic, gospod
Jakob Mltlereiser
trgovte In posestnik
danes ob 3 uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 10. t m., ob 4. popoldne iz hiše žalosti Spod Šiška s>. 121 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
V Spodnji Šiški, 8. fc.br. 1909.
643 Žalujoči ostali.
Zadušna maša
po rajnem gospodu
JERNEJU ŽITNIKU
se bode služila v četrtek, 11 t. m. °b "410. dopoldne v stolni cerkvi Sv. Nikolaja.
Ljubljana, 9. februarja 1909. 657 Mirni Žitnik.
Zahvala.
655
Ob prebritki izgubi iskreno ljubljene soproge in nepozabne matere gospe
Katarine Vončina
roj. Jeras
izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, za častno in izredno obilno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi gg. pevcem si del. bral društva za gin-ljive nagrobnice najtoplejšo zahvalo
V Idriji, dne 8. februarja 1909.
Rodbina Fr. Vončinova.
Zahvala*
Ob britki izgubi naše predrage matere, stare matere, sestre, svakinje, tašče in soproge, gospe
Ivane Spreitzer
roj. Jffathlaa
izrekamo vsem sorodnikom in znancem iskreno zahvalo za darovane krasne vence in častno spremstvo pri pogrebu, kakor tudi preč. gosp kaplanu pri Sv. Jakobu za obilno tolažbo o priliki bolezni.
648
talil oči ostali.
Zahvala.
Ob bntki izgubi svojega sina in brata čutimo se dolžni izraziti naj vdanejšo in najsrčnejšo zahvalo vsem obilnim udeležnikom. Bodi izrečena prisrčna zahvala prečastiti duhovščini, ep. pevcem i. dr. ki so na ta ali drugi način izkazali zadnjo čast urrrrlemu in nas tolažili v tem britkern trenotku Srčna hvala vsem za krasne vence in tolažilne besede. Priporočamo ga vsem še enkrat v blag spomin. 644
Dob, 3. februarja 1909.
Žalujoča rodbina Zamik.
Žagarja
za parno žago (Gratter) sprejme tako] P. KerSić, tovarim voz, Siftka Ljubljani. 656 i
Urednik
se Uče za nov slovenski politični tedenski list, ki bi šele pričel izhajati v Ljubljani.
Ponudbe je poslati pod urednik 142" na anončni biro Rudolf Mosse, Dunaj L, Seiierstatte 2. 621—'6
Radi preselitve 80 odda a L BI
cen lepo
610—3
stanovanje
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in prit klin. Več se izve v Hotnih nllcah 19, L nad.,
kjer se tudi lahko stanovanje ogleda
B|av, dolgodlakaat
lovski pes
(Sttter) se je satekel. Na pasji znamki ima it 95 953 Prosi se,  da se odda pri gosp. dr. Brotlu v L|ubl|anl
V na|em ao da pod ti godnimi pogoji vsled   ponesredenja   gospodarja pri
Sv. Patra w 8. d. na Šialerakem
dobro vpeljana, že 16 let obstoječa
pekarija.
Pojasnila daje g Ivan Serache , posta Sv. Petar v S d., Štalerako.
6o4 i
A 191/8/28.
540 4
Gostilna
„pri pošti" v litiji mmr se odda v najem.
Ponu4be naj se dopošljejo na naslov ,kJnlii pl- Wnrzbacb, Rroia-bach| Gradec"
do 1. aprila 1909.
C- kr. okr. sodišče v litiji, ofld. L
dne 26 januarja 1909.
Uradnik
popolnoma zanesljiv, samostojen slovenski in nemški korespondent, dobro vajen knjigovodstva in vodstva pisarne, zgovoren in zmožen varščine,
se takoj sprejme v stalno službo.
Ponudbe z zahtevo plače pod poštni predal 62 v Ljubljani.   6?4 3
Sreča za marljivega trgovca.
Jare Šterk, trgovec na Vinici,
da v najem svojo novo sezidano
trgovsko hišo
v Črnomlju, z vsemi prostori in prodajalntško opravo Hiša stoji na najbolj ugodnem prostora na glavnem trgu in obstoji iz krasDih prodajalniških lokalov: 1 prodajalno, 4 skladišč, velike kleti, 5 sob, 1 kuhinje, verande in kopalnice. V hiši je vodovod in acetilinska razsvetljava. H.ša ae odda a 1 julijem 1909 za dobo veČ let. Najem soma po dogovoru. Iateresentje se naj obrnejo  direktno   na  gori omenjenega.
Ker bode tudi v kratki dobi tekla Belokranjska Železnica, je tem večjega pomena za trgovca, ker v iati hiši more trgovati na drobno in debelo, ker ima za tako trgovino dovolj prostora 649— 1
Lopa
65*» t
652-1
Za zgradbo:
1. vodovoda v Senožečah s proračunjenimi stroški.....K   61 230
2. B      za Vsht občina Stari trg pri LOŽU s proračunjenimi
stroški .... .................... n 18720
3. kapnice za vas Orite, občina Vrabce, polit, okraj Postojna
s proražunjenimi stroški................. u 100O0
4. kapnioe za vas BOfiU, občina Vrabce, politični okraj Postojna
s proračuDJenimi struški................. n 7500
5. vodnjaka v Zagorju, politični okraj Postotna s proračunje-
nimi stroški ... .................... n 2-300
6. Vodovoda za Vas GOČe nad Vipavo s proračuojenimi stroški „ 15 600 potrebna dela in dobave ae bodo oddale potom
lavne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsako posameino vodno preskrbo posebne ponudbe,
morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v ostotkih na enotne oene proračuna predložiti do
6. marca 1909, ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
„ Ponudb a za prevzet] e zgradbe
1. vodovoda v Senožečah, oziroma
2. „       za Vrh, občina Staritrg pri Ložu:
3. kapnice za vas Griže, občina Vrabce;
4. „       jy Bogu, občina Vrabce;
5. vodnjaka v Zpgoriu, politični okraj Postojna:
6. vodovoda za vas GoČe nad Vipavo."
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vklom.
Bazen tega je dodati kot vadij še 6% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceDi.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene ter izvršitev posameznih vodo preskrbujoČih naprav cddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 9. februarja 1909.
n Krist
za brezkonkurenčno cenćn separatar (posnemalnik) za mleko se išče.
Gena brutto:
K 90
125
JŽOO ¥95
260 400
340
za 70 140 295 400 600 litrov
posnemanja na uro, franko in zaoarinjeno do Ljubljane s prav visokim rabatom in prosto zavojnino.
Prav zmožni in kapitalno podprti trgovci s stroji, ki se jim zagotavlja kar največja podpora naj se obrnejo pod ,,R 5752" na naslov:
Hasenstein & Vogler, A. G. Devin (Magdeburg).
645
kredenca in sloli
za obedovalno sobo se prodajo Na ogled pri tvrdki R. Ranzin-ger v Ljubl]ani, na Dnna|akl cesti.
Izjava.
Podpisana preklicem s tem dol-žitve, katere nem izrekla o gosp Iv. K oklicu v Novem mestu ob priliki mojega odhoda, kot popolnoma neresnične, in mi je žal, da sem s tem neopravičeno žalila g Kokliča.
V Ljubljani, 8. fdbruarja 1909. 642      Terezija Dujokovič.
Pristen dober
45»-3
se dobi pri
L. SEBEHIKU V Spod. M.
Predelovanje modrocev, poprovo murnov, rolet, žtluzilin otročji h vozičkov,
izvršuje
MIROSLAV PERINA
tapetnik 647 i
Ljubljana,  Šelenburgove ulice 6.
Trajno službo
knjigovodje, * * * *
*** koresponienta,
tudi občinskega tajnika
v Ljubljani ali pa na deželi Išče uradnik,
36 let star, oženjen, večstra isko izobražen, vešč slovenskega in nemškega jezika. Govori tudi laško in zna urediti kakor tudi sestaviti vsako bilanco Prevzame tudi za slučaj pomežno službo za več mesecev. Vstop lahko takoj. 5t9 -3
Cenjene ponudbe pod „0. P.u na uprav. »Slovenskega Naroda*.
Se nekaj
693-2
vinskih "V^jj PC* sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600. 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pii-- mer ni ceni tvrdka —
Rosner in drug
velezgarjjama aadja v Ljubljani poteg Koalerjeve pivovarne.
Vsakovrstne krasne
razglednice
posebno primerne
za šaljivo pošto pri različnih društvenih priredbah
^— so naprodaj ——
po Izredno znižani ceni
v
.Iirciui knjigarni'4
Jurčičev trg-
Vodovodi
kunallzaclle, ttopallške naprave
inženir-hidrotekt
653 1
Konrad £achnik, tjubljana
Jccthovcnove ulice štev. 4.
Brzojavi: £achnik-£jubljana.
Projekti in izvršitev pri djmači
specialni tvrđki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
)Sprejema zavarovanja "človeškega življenja po aafraznovrttnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga aavarovalniea. Zlasti je ugodno savarovanje na doživetje in tmrt s man}feajočimi te vplačili.
Vaak član   ma pa pretoka ••tih pravieo da dividend«.
let
SLHVIJA"
12—16
•  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - • Rez.fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnino In kapitalijo 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ raoMikoet *lovanaftie«ttavre>«ian«» upravo. Vsa pojaaAua da)«:
lanoielni zaatop v L]abl|aai, iigar pisarna so v laatnej bantnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah Škode eenjuje takoj in najkulantneje. Ušiva   najboljši   alovea, koder podaje.
Dovoljuje ix čistega dobička iadatne podpore v   narodna is obenokoriatae
winH?,1t orrboiaV^« rfaf* rrf rtftf
37
WR 
Ustanovljena leta 1854.
Tctotoa Itev. 210.
G
prva 8omača slovenska pivovarna
AUERieih dedičev
L fjnbljana  Volfove ulice stev. 12 fjnbljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilni carjem svele Izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
2252 34
F. JTJST-MASCHKE
SJa^famlalJasjnaa, afclđovslto  vrnit«3«^  satov. 2U priporoča po najnižji oeni
elegantne klobuke
za. dame in otroke
Znajde bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, !£ „ Zunanja naroČila točno in vestno. UM
Pni kranjsko- slovanaki
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem C tvoril
v Spodnji Šiški štev. 88
stavbno in umetno ključavničarsko obrt
in popravljanje voznih koles (bicikljev)
in se priporočam v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del in popravil. ^ velespoštovanjem 581 3
Leopold Grošelj
stavbni in umetni kiiućsvnićar ▼ Spodnji Šiški št 88.
Podjetje betonskih stavb 4518101
Bratje Seravalli & Pontello"
Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih muŠIjev, korit za konje in govedo, ornamentnv, kipo^, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamentnastega blaga in samotne opeke.
Vaa dela so solidno in strokovnjaške Uvedena Gena najnižja. Jamstvo.
——  Zastopnik svodov patent „Thrui". ——^—
oglaševalec
klavirjev
G. F. Jurasek
£itsbl|afl»9 Sv- pAlra costa 62 a
L nadstropju
uglašnje klavirje, kakor ludi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno — Uglašuje tudi ,0 asbeni Matici11. 646—1
prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode
29
IS
Eiitrt Sili
Ljubljano, Mestni trs 19,
sejslavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga
cajtopleje priporoča.
-Zaloga velikanska -
Cene brez konkurence!
Samogovori
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga
@tona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. 471- 6
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost  avstrijskih zavarovancev pripoznala
K 33,743.421 70,
Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905   . .....K   32,677. 80'—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,817 069 -
3. Izplačane police...........   „ 610,093004-—
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....   „ 7,223,290-—
Poraba presežka:
Dobiček zavarovancem....... .K    5,290 843* —
Dividende In obresti........ .   „ 720.070-—
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne
mere............... .    „ 1,200.872-
2883—6 K 7,223.290-
Noti tarifi z neod.iimi kombinacijami 'zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zaatonj is
poštnine prosto.
generalno zastopstvo v LJubljani, na Franc Jožefov! cesti št 17 pri NT GVIDONU ZESGHKO.
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovan.} v mestu in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo
j^n ton $arc
^6
Ljubljana.  ^ s"- Petra cesta štev. 8.  ^ Ljubljana.
Opreme ja neveste I
5^4 3
Domač izdelek 2elo niske cene.
O. kr, avttrljolc*
državna ZaisznSoe,
Izvleček «2 vernega reda,
Vslisveo d« 1. oktobra 1908 leuu
t —=
iška zaloaa
C. & ženini in neveste
Jfajvccja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor:
mre, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd.
Cene najnižje.
Se priporoča za obilni obisk in naročila
z velespoštovanjem 289-7
ft. Čttdcn, £jubljana, Prešernove nlice
urar in trgov«, delničar švicarskih tovarn nr „UJUO]P\
Naslov zadostuje: Fr. Čuden v LJubljani.
Kdor boče varno, mirno in hitro
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seuitig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi paraiki „velikani11:   2343 32
Ka'sein Aug. Victiria, nosi 25 000 ton
Amerika......24.000 ..
President Lincoln . „ 20 000 „ President Gr^nt   . H 20.000 M
Vožnja  LJubljana - Hamburg
traja z naDOVO uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1/, dni, ter ima potnik pravico porabe  brzovlakov po oeli | črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
šMUse* u &|b»ig«s* tat. aes»i
roo -Jutra!. Osebni vlak v smeri: Tržič, jc^tulcr, Trbiž, Beljak,  juž. tel«, lio/ica, i L, £4iTrst, 5. Kf. dr±. žel., Beljak čca Fo-
dro.ico, Ce.ovse , Prago.
7-^7 utraj.  O^ebci »lak v smeri*. Ofo-
iaplie, Rurtjlfovc, Straža-Topllce, Kočevje.
&'©a>«id«a,   Osebni vlak v smeii: . ?x,i;rt, Beljak, (tez Podroičico) Celovec, Prago«
ii-28 *ro*p*l<sr.o Osebni vlas v »meri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Befia* gu*. SeU Gorico i?*-.   Trs   dri. &?JL Betitk,
(te Pod/o20eo) Celovec.
i*oe .*»**itfnet. Osebni vlaV * umen: Gro-p Lic, RijcoJtovo. Strala-Topiice, Kočevje,
3'4B psi dre. Osebni vlak * smeri: Tržič, jcscn:ce, Trbiž, Seljafe juž. žel. Gorica iii. sel.. Trs* dri. žel., Beii&k, (čez Foćrcičico) Cele vet, Praga.
TiO cve&er. Osebni vlak y tziztL: Grosuplje, ftađatfoto. Straža-TopHce, Kočevje.
74 sa i i oder, Osebni vlak v smeri: Tržič, jr^coice, iitrižj Btijar^ (cea Fodrožčico) Ot.ovec, rrag*.
v-AO «y^n*>«M.  Osebni vlak v smeri: ttmšDt. Trbiž, Beljsk, jui. iel^ Gorica dra. ČsL. Trst  drž. žeiM Beljak ju*. aeU (cea
•2B ijutraj. Osebni vlak v Kamnik. ^•o5 j»«p«ldno. Osebni vlak v Kamnik. 7-tO zv«iOer. Osebni vlak v Kamnik O'OO p*n«ot. Osebni vlak v Kamnik. fSsvt ib ued«UaSi in praanikib do 31. oktobra.)
Prta©« « b|*tffi{ase |suu twL*
»56 fjuersu* Osebni vlak ia Beljaki
icL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Ttttt »]utr«j. Osebni triak ia Kočevja, Sta ti
Toplic, Rudolforega, Orosuplja. 11-22 jn-odpoidne.  Osebni  rlak   is P?* a
Celovca, Beljaka juž. žeL, čes Podro S
in Trbiž, Gorice dri. žeL Jesenic, Trilći 2*32 !»o9oidna.  Osebni vlak  ia Koć< i
atrais Toplic, ^udoliovega, Grosu-: ; , 4--I3  fi*v*iar>?.   Oaefttri  viak  U Hx>
jui. žel., Trblio, Ceiovca, Beljaka
r^odrožćico) Gonee dr*. aeU Tn».
leL Jesenic, Tržiča 6*ao zvaesr. Oseb. /l*J< ta P»a^s, C><
Beljaka (čes Podroičico) jcseTiic. a 37 xve6er. Osebni vUi >jš Kočevja, 9u a-
Toplic, Kv.OGiJovigA, Orosupiia« 8-40 tveocr. Osebni vlak ia Bcttaki
sel., Trbiža, Cetavc*. Beljaka (tez
rožcico) Tr»t*  dr3. sel. Goric« d: i
Jesenic, Tržiča ii*00 pensO). Osebni flaa ls TrD'.v.
-lovca,   aeljska  (ccas i:<jd;ožčicc)
dri. iel. Gonco dri. sel., Jesenic
Prifeoa v LjaaiiaaiG Art. ^oA^t?
o-4-e xjutra\j. Osebni vlak ia Kam
IO-09 predaeldn«. Osebni vlak 1« Kas
O-IO cvoOer. Osebni vlak ls Kamnit/.
9*09 iieneOf. Osebni vlak is Kamnika, ob nedeljah in praanikih do 31. oktobra.;
(Ođbcći In prihodi so oanacani ? , -tvropcjskaai času.)
?avaatoi|sifs
t
■
Za šport in promet.
Zaloga koles
puch, (Styria), filobus, Regent in drugih specialnih
znamk ter posameznih Delov.
3zposojcvanje koles
prejem koles za emajliranje,
poniklanje ter popravila
aznanilo.
solidno in ceno.
360 10
Karel Čamernik
Ijubljana, Dunajska cesta št. 9.
Usojamo si naznanili slavnemu občinstvu, da bodemo z današnjim dnem zopet pričeli točiti o našel restavraciji o Ulolfouio ulicah 12 naše izborno
..granatno pivo"
ki le uarjeno po lastnem načinu Iz nalskrbnele karamelizlranesa sladu. - To pivo vsebule vellKo množino protelnovlh snovi, ]e vsled te$a Jako redllno in krepimo in se zatorej se posebno priporoča rekonvalescentom in boletinim osebam.
Dobiva se tudi u steklenicah o označeni naši restavraciji, kler se tudi sprejemalo naročila na cele zaboje. . . ^
Z odličnim spoštovanjem       *j      ^UCtJCVJ 5C5lClt
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustosiemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiakmrne<(.