13. številka. Ljubljana, v torek 18. jannvarja 1898. XXXI. leto. Ishaja vsak dan »-.**> r, isisali nedelje in premike, ter velja po polti prejenian ta avstro-ogerake đeiele aa vae leto 15 gld., u pol leta 8 gld., ea «etrt leta 4 gld., sa jeden 1 gld. 40 kr. — Za Lin h lj-.no hrea poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt let« 8 gld. 90 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ralnna m po 10 kr. na Oieaeo, po 30 kr. ea Četrt leta. — Za tuje dele le toliko vefi, kolikor poitnina mala. — Na narofibe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, ee ne ozira. Za oznanila platoje *• od etiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce ee dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai ae isvoll frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniltva naj so blagovolijo poeiljati naročnine, reklajnacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. Tel ©Ion akt. J«-i_ Sprava na Kranjskem. XI. (Qlas ia literarnih krogov.) Sedaj, ko ee je sprožilo vprašanje sprave in ■Toge mej glavnima kranjskima strankama, naj bi se oglasili v Vašem listu vsi slovenski stanovi ter naložili tudi s svojega stanovskega stališča, kako mislijo. Res je, da je vsak tak glas „Ie mnenje po-edinca", vendar pa ima to veliko vrednost, da vzbuja vsaj v dotičnem stana potrebno zanimanje za prevažno vprašanje, ter da odločilni faktorji ne rešijo naloge j*dnostransko. Temeljitega, vsestranskega premišljevanja je treba pri reševanju toli velik'h zadič; narodni r< ntimentelizem nam je fe toliko Škodil, osmešili smo se ž njim tudi že tolikrat, da je menda zadnji čas, da postanemo trezni, resni, sreli politiki tudi mej seboj. Meni se zdi trajna, odkritosrčna in zaresna sprava na Kranjskem naravnost nemogoča, da, v nekaterih oziiib bi bila celo škodljiva. Član-karji pred menoj so že našteli veliko političnih, gospodarskih in kulturnih točk, v katerih se ločita stranki načelno in v katerih se ne moreta nikdar in nikoli zjediniti, ako nista samomorilki ali pa neznačajnici brez stalnega prepričanja. Le če se od-pove narodna stranka svojim naprednim in svobodomiselnim načelom, ako zataji vso svojo minolost, pozabi na vse svoje vzore, pa če postane narodno mlačna, če prizna škofe za svoje vrhovne voditelje, če izroči narcd duhovni št vu ter prepasti vse kulturne zavede, vsa dela umetnosti in slovstva cenzuri lfahničev, samo takrat bi bila sloga trajna. D .t pa tega koncem XIX. stoletja niti mej Slovenci ni več možno doseči, to je pribito. — Slovenska domovina ni obdana s kitajskim zidom, in ideje, ki g bi jej o druge narode, prihajajo tudi k nam. In kakor povsod, spre j* majo tudi pri nas te ideja različno, jedni jih pozdravljajo drugi napadajo . . . evo, zopet boj! — In ker je tako fluktuiranje idej neprestano, ker napreduje svet vsak dan, ločijo se dnhovi vedno in vedno, tako da je trajna harmonija pač možna za hipec, ne pa za leto dnij ali celo za daljšo d«>bo Noben kulturen narod ni stran karsko homogen; najmanjši rod je razcepljen v desničarje in levičarje, v konservativce in naprednjake ali celo radikalce, Slovenci pa naj se zvarimo v jedno stranko? To bi dokazalo, da se v nas prav nič ne misli, da je bil ves dosedanji boj res le oseben in ne načelen, da sta dr. Tavčar in dr. Missia v bistvenih točkah jedina, da je bilo vse doslejšnje strankarstvo goli humbng, kajti v resnici smo ven dur le vsi — klerikalci. Ne, ne, trajna sprava ni možna, a tudi koristna ni. V interesu naroda moramo želeti, da ostaneta vedno vsaj dve stranki, ki se nadzorujeta, ki gledata druga drugi na prste ter s pošteno, stvarno opozicijo zabranjata nepremišljenosti. Tako je povsod in tudi pri nas ostani tako! Prepričan sem, da se, čitajoči te moje vrste, kar križajo različni narodni idealisti, katerim že Sama beseda sloga izvablja v oči solze ganjenja. Toda hladen razum in poznanje zgodovine mi pravita: kar ni možno drugod in je kvarno povsod, tega si ne želimo niti Slovenci, in vse sent imentalne tirade o „bratomornem boju na Kranjskem" niti odprta pisma političnih hlepilcev, ki menijo, da je 8<>daj napočila ura njihove popularnosti, nas nisi prepričala, da to mnenje o možnosti in umestnosti kranjske sloge, ni pravo. Sicer pa je tudi v nasprotnem, klerikalnem taboru nekaj mož, ki trezna in logično premišljajo vprašanje sprave in sloge. In ti možje, dasi so sicer naši zagrizeni sovražniki, so z nami jedne misli: da so načela narodne in kler kalne stranke toli različna, da so mir, sloga in sprava absolutno nemožni. Dr. Aleš Ušeničnik, urednik „ Katoliškega Obzornika" in člankar „Slovenca*, piše, razpravljajoč vprašanje o kranjski slogi, v II. snopiču svojega zbornika tako le: Koliko nekateri dandanes govore o miru in slogi ! Bridko obsojajo razpor in neprestauo kličejo k slogi \rFe to je še lepo in vredno hvale. A žal, da se v tem početju često dade zavesti od nekega „narodnoga sentiment&lizma". Nič ne vprašajo, odkod nezloga; nič ne, kako doseči zlrgo. Samo čuvstvo jih vodi, samo srce jim govori. Zloga mora biti, bodi kakorkoli ! Kdor ni za zlogo na vsak način, ta ne ljubi naroda ... To slišimo, to beremo v Slovencih dan na dan. To je tudi neka domovinska ljubezen; a če nam je dovoljeno povedati odkrito resnico, reči moramo, da se ta ljubezen zelo bliža „petošolski ljubezni". Zloga je vendar nemogoča, če se ne odstrani tisto, kar je krivo nezloge f Potem pa tudi ni vsaka zloga hasniva. To sta dve načeli, ki ju pameten rodoljub nikdar ne sme prezreti. Zloga je jedinstvo src, vzajemnost teženja. Kadar bodo torej glede na narod vsi imeli isto teženje, navstala bo narodna zloga. Teženje pa se ravna po spoznanju. Zato je nemogoča jed no^t ure, če ni jedinosti spoznaoja. Naš-j teženje vodijo načela. Da je teženje jednotno in zložno, morajo biti jednotna vodilna načela, lir z teh — ne bodimo sentimentalni ! — nikdar mej nami ne bode zloge. A ms Slovence ločijo načela v dva tabora. Zato nič ne pomaga klicati k spravi in zlogi brez ozira na načela, ki nas ločijo Vsaka taka sprava je le navidezna. Saj smo se bili spravili 1. 1874. Dolgo ta sprava ni trajala, in v laseh smo si zopet bili. To pa zaradi tega. ker je pri vsakem koraku se pokazalo nasprotje, ki je zahtevalo da se podvržemo nasprotni stranki, ali zopet odcepimo cd nje. Tako je bilo in tako bode, ker je to psihologični postulat. Kdor torej kliče k zlogi, delovati mora na to, da se zjedinimo v načelih. Zakaj „d v e stranki sta neizogibni, kjer vladajo toli različna načela o bistvenih kulturnih in političnih vprašanjih", kakor prav mej Slovenci. To jedinost skušajo doseči razni rodoljubi na razen način. „Slovenski List" in stranka, ki stoji za njim, misli, da se programa narodno - napredne in katoliško • narodne stranke lahko združita in spojita, ker sta si „podobna." Podobna? O ne, kar nič si nista podobna! V večnem nasprotju sta si, v v< čnem sovraštvu kakor „ogenj in voda". Kadar si bosta podobna luč in tema, tedaj si bosta podobna tudi ta dva programa, a prej nikdar in nikoli. To se je pokazalo očitno tudi o snovanju »slovanske krščansko narodne zveze" ... Če pa je vae to živa resnica, kar je, je jasno, da so načela liberalna in katoliška ne dade združiti in spojiti, LISTEK. Dunajsko vseučilišče in Slovenci. (V proslavo 4001etnioe rektorovanja Slovenca Brikoija Preprosta) Spisal Fridolin Sevnican. (Konec.) Ko je mececa oktobra 1. 1493.. le nekoliko tednov po smrti Friderika III., cesar Maksimilijan I. — znani pospfŠitelj in prijatelj humanistiških študij — na Dunaj prišel, pričakovalo ga je vse vseuči-liščno osel je pred vbodom v stolno cerkev sv. Štefana, v koje svetišče se je cesar podal s svojim sijajnim spremstvom. Brikcij, kot najboljši reto ri k, je bi I i zvo I jen za slo vesn ega govornika. Pozdravil je cesarja v imenu vseučilišča, prosil ga, da naj bode zaščitnik vede, in da naj bi stare pravice vseučiliične potrdil, kar je cesar Maksimiljan slovesno obljubil. Že pred Đr kcijevim prihodom na vseučilišče unel se je mej zastopniki starega šolasticizma in mej humanisti hud prepir. Čudno je, da je baš duhovnik—odposlanec papežev — Enca Sv-lvios (pozneje papež Piji II.) prvi, ki je 1. 14 45 na dunajskem vseučilšči v jav- nem govoru opozarjal na krasoto poganskih klasikov Kmalu za njim so nastopili na Italijanskih vseučiliščih izšolani profesorji U-»-giomontanus in Peuerbacb kot izborni zagovorniki humanizma — na katedrih dunajskega vseučilišča. Po njihovi smrti začel se je zopet šopiriti Šolasti-cizem, kajti šolastiki so z vsemi silami zatirali vsak svoboden pojav kar nam svedočijo burne kongre-gacijaV« seje. Profesorji artističke fakultete so so naposled razcepili v dva nasprotna tabora namreč v tabor zagovornikov starega šolasticizma in v tabor mladih naprednjakov, ki so vso omiko naslanjali na grško in rimsko književnost „Mladi* so osnovali svojo zvezo in nasprotovali sistematično šolastikom pri vsaki priliki. Osnovatelj, glava in srce tej zvezi je bil naš Brikcij, kajti zbral je okolu seba bojazljive somišljenike artistiSke fakultete: Bolfenka Havdena, Raucha, P. B-rgerja ia druge, ter jih spodbujal, da so predavali o rimskih in grških kla- ! sikih, — o V rgilu, Horacu, Ciceronu, Sallustu in Senecci. Prebuditelj in zaščitnik humanizma v , drugi polovici 15. veka na dunajskem vseučilišči i bil je toraj naš rojak Preprost. Šolastiki so ga tudi Črtili in preganjali, — da, I. 1482 so ga celo obtožili I ko „razkolnika in gojitelja" paganekega, jim toli zopernega klasicizma. Zigovarjati se je moral v vsmčiliščni kongregaciji 24. marca 1. 1482; gotovo se je dobro opravičil, zakaj že 1. 1485 je bil izvoljen zopet dekanom bogoslovne fakultete. Dne 24. januvarja 1. 1493 je bil kot names'nik vsrtiči-liščnega kancelarja predsednik komisije, ki je sprejela preklic n* k.-ga zavoljo razširjenja krivih naukov obtoženega doktorja Kaltenmarkterja.*) Bnkcij je bil prvi rektor vseučiliščni, kateremu je pristojal nagovor „magn ficus*, kajti cesar Makaimiljan je to Častno nazivanje 1. 1497 oficijalno zaukazal. V srednjem veku pristojal je nagovor ,magni-ficus" le tak'm osebam, katere so imele dostojanstvo državnih knezov. Maksimiljan si je mislil vse-učiliščnega r. ktorja blizo tako, kakor velikega moj« sfra kakega viteškega reda. Kakor se je le-ta z železnim, tako naj bi se visoka šola bojevala z uma svetlim mečem. Vseučilišču! rektor bil je za časa Preprosto-vega rektovanja najvišji sodnik vsega vseučiliščnega osebja. V kriminalnih zadevah pristojala mu je sodna oblast od najmanjše do smrtne kazni. Če je nastopil kot sodnik, nosili so kot znak te dostoj- *) Ta Kaltenmarktcr je bil šestkrat vccucilifiCni rektor. kakor n« voda in ogenj, da torej na tak način o i mogoča doseči sloge. A izpremeniti vodilna katoliška načeta, tega slovenskih katoličanov na more biti misel in jih je tudi dandanes manj, nego-li kdaj poprej. A tako zloga ni samo nemogoča, ampak bi bila tudi nemoralna in pogubna Vsaka aloga je pogubna, ki ni zloga p d ozirom na krščanstvo, ki ni jedinstvo ero tudi v krščanskih načelih. Nikdar in nikoli ne bomo sklepali zveze s liberalci na podlagi konfuznih programov, ki se dejanski ne dade* ostvariti brez vsakovrstnih nedosledno-stij in protislovij, brez nemoralnega polovičarstva in polutanstva, brez 1 zaljubljenega spogledovanja z liberalizmom, brez plašljivega skrivanja katoliške zavesti! Ta zloga bi bila le druga izdaja tistega pogubaega šesta a, ki se mu pravi — katoliški liberalizem, in ki mu je Pij IX. po pravici dal ime — pestiš perniciosissima Nikdar ne, če tudi nas potem dolžite, da se-jemo prepir in nezlogo! „Causire discor-diam, per quam tollitur mala concordia, laudabile est". Zvariti iu spojiti se torej nasprotna načela ne dade . . . „Pade naj vse, kar nas loči!" — „Slovenski Narod" pravi, in ž njim se strinja v tem vsa katoliška stranka na Kranjskem, „da nas ločijo načela". „Slovenski Narod" pravi, da so mej nami .različna načela o bistvenih kulturnih in političnih vprašanjih". Pasti bi torej morala bistvena načela o kulturi in politiki. .Slovenski Narod" pravi, da nas loijo načela „gleJe narodnog i vprašanja, glede šolstva, glede druUvenega ži/'ja, gle le umetnosti, litnrature i. dr." Pasti bi potemtakem morala tudi ta načela, načela o narodnem vprašanju itd. .Pade naj v^e, kar nas ločil" predlaga .Edinost", — pa bomo z ožni! Lepa zloga! V čem bomo pa zložni? Brez načel je ve idar nemogoče pametno delovanje; saj pametno je le, če je ^o pameti, če gre za pametno in nje spoznanj-m, nje načeli Brez enotnih n čel paj«* nemogoče pametno in zložno delo vanj". Seveda, ko bi nas ločila le .malenkostna osebna navzkrižja", bi rekli tudi mi: Pade naj, kar nas loči! Z k »j nezloga zarad osebnosti bi bila nemoralna, ker bi imela korenine v — egoizmu. A wEli• nostu sama dobro ve, da uas ločijo tudi „načelne diference", („Ednost" 40. štev. 1897.), da le povejmo, diference v prvih, vodilnih načelih. Zato pa je nemoralno reči: Pade naj, kar nas loči ! — Nam se zdi, da nekateri le zato tako govore, ker bi radi preprečili vel k proces, ki se vrši mej nami. Duhovi se lomijo bolj in bolj. Nekateri pa bi radi še nadalje slepomišili — {oj ,Edinost "!) —in zato se b >jn (!!) načel. In vendar je tn proces jedini pojav, ki nam odkriva lepšo bodočnost Zloga torej, kakor si jo želi „Elinost*, je nemogoča. Noben pameten človek se ne bo ogrel za tako zlogo. Taka zloga bi bila res zloga .mračnjaštva" . . . Tako p še dr. A. Ušeničnik in za njim stoje v teh nazorih vsi členi „Lconine ter cela vojska nosti pred njim meč in žeslo. Ako se je polal v vseučilišč*, moral je pr-d njim stopati ped-d z žezlom. Predpatna mu je bi a posebna obleka (aus-gezeichnete Kleidung). Z leve rame mu je visel španski plašč (epomis). Toga je bila urezana iz črnega baršuna z zlatim vezilom nakičena in s her-melmovo kožuhovino obrobljena. Za pokrivalo mu je aložil črn baržunast biret. Če se je udeležil kakega pogreba ali če je država žalovala, nosil je obleko iz rudečega baršuna. (Srebruo žezlo rektorjevo je bilo cenjeno 155 gld. 471/* kr) Ako je rektor uradno nastopil, imel je prednost pred vsakim škofom Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa zastopal je celo odsotnega vladarja. Kakor Že povedano, zavzemal je to visoko dostojanstvo naš Brikcij trikrat. L 1469 spisal je Preprost komentar o C;ceronovi retoriki, katero knjigo hrani d v rna knjižn ca. V t^rezijanski knjižnici je pa shranjena 138 stranij obsegajoča knjiga: Vocabularium Latinogermanicum, katera je bila last Preprostova. L. 1497 — pred 400 leti je ustanovil nekoliko štipendij. (Fundavit Stipendia al.quot in Barsa agni.*) Ti štipendiji so se vsled dvornega nkaza od 1. 1794 začeli imenovati Briccianisch-Ramingiscbe Stiftung. Preprost je umrl na Dunaj i 29. novembra 1. 1505. *) Edtr, Catalogus Rectorum Archigvmnasii Vien-aanais l G 70. bojevitih mladih kaplanov. Ako mislimo a avojega stališča tudi mi tako, kaki naj bo potem sloga možna? Načela stoje proti načelom! Nikdar ne more imeti dr. Tavčar o šolstvu, o narodnosti, druStv.h, o umetnosti in slovstvu iste nazora kakor dr. Krek ali dr. Ušeničnik; miru, sloga in sprave torej m bo nikoli. Pa če bi aa tudi kakorkoli poravnali .Slov. Narod', .Slovenec" in .Slovenski List*, če bi tudi vrgli vsi eedmji napredni in svobodomiselni politiki, ek no mi in pisatelji svoja načela pod klop, vse ne bi pomagdo nič. Nastopajoča generacija bi kmalu nastopila zopet z lastnimi časopisi proti ko-aliraic^m in mladi pisateljski zarod se ne uda nikdar in nikoli M.ihni'evcem. Govoriti bi sa moglo torej le o nekakem primirju, ki pa nima nikake vredaosti. Načela niso — hlače, katere more vaak, še tako neroden krojač obrniti narobe; načela so ne-izprtmenljiva, stalna, večna. Dokler bo imel torej sloveuski narod še kaj značajev, vladal bo vedno boj, miru pa ne bo nikdar več. In prav je tako: duhovi se ločijo bolj in bolj, veliki proces mej mračnjaštvom in naprednjaštvom se mora vršiti dalje v prospeh boljše in jasnejše bodočnosti. — Proč torij s sentimentalnimi puhlicami idealnih „petošolakih" polit kunov! Boj mora biti, saj je neizogiben, potreben iu koristen. Baj pa bodi stvaren, neoseben, takten in dostojen, ne pa gorjač irski in perfideu ! V tem smislu : Naprej 1! Deželni zbor kranjski. (II. seja dne 18 januvarja) Dež. glavar Detel a je otvoril sejo in kon statoval sklepčnost zbornice ter prosil pooblastila, da sme papežu čestitati na 60letnici njegovega maš-ništva, čemur je zbornica pritrdila. Svojo odsotnost so opravičili poslanci L o y , M urni k in baron Scbvvegel. Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje, odkazala je zbornici došle peticije in predloge dež. odbora pristojnim odsekom, potem pa je posl Božič storil obljubo. Posl. dr. Maj aro n je poročal o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1896. z razkazom njegove imovine, oziroma njegovega dolga, ter o proračunu za I. 1898. Skupni redna in izredna potrebščini kakor tudi redoo pokritje je mimo proračuna večje za 217 gld. 43 kr. Ako se primerja skupna imovina v znesku 15.042 gld. 369/, kr. s skupnimi dolgovi z znesku 3,6 27.242 gld. 36'/, kr., se kaže čisti dolg z 3 612.20O gld, kateri po je v primeri z onim leta 1895. z 3,667.600 gld. zmanjšal za 55 400 gld Potrebščina za I. 1898 znaša 203 022 gld., pokritje pa 2 g!d Primankljaj se pokrije iz dež. zaklada. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep in proračun odobrita. — Sprejeto Posl. Luckmann je poročal o računskem sklepu zaklada prisilne de alnice za I. 1896. Vsa redna potrebščina za 1896 leto znaša 98.699 gld. 90 kr. in prištevši izredno potrebščino nasl. XVII., skupaj 548 gld. 94 kr, vse skupaj 99.248 gld. 84 kr. V primeri s pokritjem 101 640 gld. 38'/» kr. je pokritja več za 2391 gld. 54*/i kr. Primera potrebščine s proračunom kaže več potrebščine 2O0O gld, 84 kr. in primera dejanskega pokritja s prvraČunje-nim več dejanskega pokritja za 6932 gld. kr, torej pokritja več za 4931 gld. 541/! kr. Imo ina se je pomnožila za 8954 gld. 52l/i kr., oziroma vsled odpisa, in sicer: pri posestvih 4°/» e 6305gld. 22 kr., pri inventarji s 15% z 2076 gld. 73 kr., sknpaj z 8381 gld. 95 kr., pomnožila za 572 gld. 571/6 kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep odobri. — Sprejeto. Posl. Luckmann je poročal o proračunu zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1898. Skupna potrebščina znaša 93859 gld., pokritje 94001 gld., torej bo prebitka 142 gld. Poročevalec je predlagal, naj se proračun odobri. — Sprejeto. Posl. Žitnik je poročal o računskem sklepu za I. 1896. in o proračunu ustanovnih zakladov. Dežela ima v opravi 22 zakladov, kateri so konec 1. 1896 znašali 2,026865 gld. 44\'a kr. in so se torej pomnožili za 21326 gld. 88' \ kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklepi in proračuni posameznih zakladov odobre. — Sprejeto. Posl. pl. Langer je poročal o računskem sklepu za 1. 1896 in o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1896. Skupna potrebščina za 1. 1896 je znašala 5127 gld. 58 kr., pokritji 6265 gld. 20 kr., torej pokritja več za 1137 gld. 72 k r. Za I. 1898 je proračuniena potrebščina aa 5260 gld., pokritje pa tudi 5260 gld. Poročevalec ja predlagal, naj ae računski sklep in proračun odobrita. (Koo«e prih.) W lajllbljSatll, 18. januvarja. Jezikovna razmera na Češkem ia vlada« iajava V včerajšnji seji jen »mestnik grof Coaien-hove v imena vlade izjavil (najprej v nemškem, potem pa v češkem jeziku), da hoče vlada rad i pritožb glede jezikovn h naredb pojasniti svoje stališče. Vlada meni, da imata na Češkem oba deželna jezika v uradu popolno jednako pravo. Iz tega sledi, da sme iskati vsak prebivalec češkega kraljestva v svoji domovini pri oblastih ali v češkem ali v nemškem jezika svojo pravico. To načelo vlade je za vlado neomajno, kakor tuii načeto o jednot.no-iti dežele. S temi načeli hoče izdati vlada novo ureditev jezikovnih predpisov, da se ločijo v bodoče uradni okraji s jednim uradnim jezikom in z dvema uradnima jezik ima. Da pa bo imela Češka dovolj jezikovno zmožnih uradnikov, hoče vlada v prihodnjem dež. zasedanju staviti predlogo o temeljiti izpremembi učnih načrtov na čeških srednjih šolah. Oebi z izjavo niso zadovoljni ia „Nar. Listy pišejo", da se bo umaknila vlada na stališče Schouborna. Narodnostno vprašanje ▼ Avstriji je naslov članku, kateri je objavil bivši minister dr. Ma-devski v Ivovskem .Slovvo Polskia", v katerem dokazuje, da zaslej še ni nobene nade, da bi se narodnostno vprašanje redilo. Madevski pa piše dalje: In vendar je rešitev potrebna in prav možna, eaj se je dognala v dveh narodno mešanih državah, v Belgiji in v Švici. Sev da so v Avstriji težava mn< go večje. Največji nasprotn k rešitve nar >dnoat-nega vprašanja je centralizem in njegova bureau-kratična pomočnica, teorija pracedence. Sohdnererjaaoi, liberalni in socijalisti, ta pisana družba se je na Dunaju tekom občinskih volitev zvez Ja proti krščanskim socijalistom v VIII. okraju. Čudna zveza I Zagrizeni nacijonalci ia antisemiti v objemu z internacijonalci in semiti. Načela, prepričanje, stališča — vse je Hekuba! No, koalicija vend*r-le ni imela uspeha, kajti krščanski socijalist, dr. \Veisskirkner, je zmagal. Vzhodna Azija ia Avstrija. Dunajski časopisi poročajo iz Pulja. da pojde avstrijska vojna ladija v Vzhodno Azijo, da pa de ni določeno katera. Ker ima avstrijski Ll yd velik promet v vzhodno azijskih pristanih ter so se minolo leto avs'rijske trgovinske zveze z Vzhodno Azijo prav zelo rasširile, bode omenjena bojna ladija markirala interese Avstro-Ogerske in njenih državljanov. Afera Zolina Državno pravdništvo kliče Zolo pred sodišče radi obrekovanja ia obrekljivega krivičen j a. Po § 30. in 31. franc. k. z. more biti Zola kaznovr n z zaporom 8 dnij do 1 leta in z denarno globo 100 do 3000 frankov, ali pa le z jedno teh dveh kaznij. — Profesor Andrade na vseučilišču Renues, součenec generala Mercierja, je v odprtem pismu pozval bivšega vojnega ministra, naj se proces z Drevfusom revidira, češ, obsodba se je izvršila le na temelju bordereaua, čegar pisava pa ja podobna tudi pisavi Esterhazvja. — 200 pisateljev in učenjakov protestira proti obsodbi Drejfusa ter hoče poslati vladi prošnjo za revizijo s tisoči podpisov. — „Journal Droit de 1' Homme" zagotavlja resnico vesti, da je prišel nemški poslanik Mdnster mej obravnavo proti Drevfusu k tedanjemu predsedniku Casimiru Perierju ter imenom nemškega cesarja izjavil, da ni bil Drevfus nikdar v nikakem razmerju z nemško vlado, z generalnim štabom ali z nemškim poslaništvom v Parizu. — Antisemitski listi, potezajoči se za Esterhazvja, pišejo sedaj soglasno, da je Zola — blazen in da ne ve, kaj počne. Na nekem javnem shodu se je občinstvo razdelilo nakrat v dva tabora, kričalo: .Živel Zola I' in „Pereat Zola!" ter se končno steplo. Odvetniška zbornica v Neaplju je poslala Zoli navdušeno Čestitko, in 800 velikošolcev v Brusi j i je storilo isto. Vieokošolci v Nancvju in Toulousu pz so priredili demonstracije proti Zoli. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18 januvarja. — (Deželni sbor kranjski.) Poročilo o današnji seji, katera je trajala od 10. ure dopoludne do 2. ure popoludne, smo morah pretrgati radi a*» dostajanja praator«. Deielai ibor je obravnaval o , dalj*i vreti računskih sklepov in o proračunih raznih odsekov ter o poročila deželnega odbora gleda pospeševanja vinogradništva, pri kateri točki se je navila jako dolga razprava. Prihodnja seja bo v petek. — (Repertoir slovenskega gledališča) Po večstransko izrečeni ielji iz občinstva se bode danes opera „Ernani" pela tako, kakor se poje na raznih gl dališčih, posebno na Nemškem, namreč : da ee konča z impozantnim finalom III. dejanja j vO veliki Karol", s katerim resnično opera dospe do svojega vrhunca. Muzikalno neznatno in itak ne efektno IV. dejanje torej izostane. Nadejamo h--, da se tudi naše občinstvo sprijazni s to skrajaavo, ker je opera itak dosti dolga. — (Zamuda dunajskega brzovlaka,) Ker je skočil dunajiki brzovlak pri MoJIingu s tira, je imel danes v In k potu'no zamudo. — (.Slovensko trgovsko pevako društvo ■) častite gospode pevce se prijazno opozarja, da danes ne bode običajne pevsk* vaje, ter bode ista kakor po navadi v četrtek, dne 19. januvarja. — Odbor a trgovskega pevskega diuštva". — (Premeten slepar ) Včeraj dopoludne prišel je v pridajaloico trgovca Ivana Jebačina na Valvazorjevem trgu neki neznan, gosposko oblečen tnjec in je naročil 50 klg sladkorja s prošnjo, naj se mu pošlje sladkor v njegovo stanovanje na Kongresnem trgu št. 3. Ivan Jebačin je poslal sladkor po svojem hlapcu, kateremu je še naročil, da ga ne «me oddati biez denarja. Ko je prišel hlapec na Kongresni trg, čakal ga je že tujec pred hišo in mu rekel, naj ne nosi sladkorja v atanovanje, ker ga bode takoj odposlal. Ker je hlapec po gospodarjevem naročilu zahteval denarja, dejal mu je tujec, da še ni vsega dobil, kar je naročil, in da mu še manjka 5 klg. kave katere mu še mora hlapec poprej prinesti, predno bode vse plačal. Hlapec pu>-td je sladkor tujcu in je še šel po kavo Ko se je vrnil ni bilo več tuca pred hišo in vsled tega je nesel kavo v napovedano tujčevo stanovanje k gospej Mariji Smolnik, kjer ga pa tudi ni bilo, ker tam sploh stanoval ni in je bil le zjutraj prišel povprašat za sobo, ker je bilo na veznih vratih nabito, da se v III. nadstropju odda v najem soba. Ko si je bil tujec sobo ogledal, dejal je, da mu soba ugaja, in da jo bode prevzel zase in za svojega svaka, s katerim bosta začela trgovino na Dunajski cesti. Odhajajoč iz sobe rekel je še Mariji Smolnik, ako bode kdo kaj za njega prinesel, naj le prevzame. In na to je odišel, ne da bi se bil še vrnil v stanovanje. Ko mu je Jebačinov hlapec prinesel sladkor in je šel še po kavo, vsedel se je tujec v fijakarski voz in se peljal naravnost na Žabjak, kjer je prodal sladkor trgovcu Ivanu Kor dišu za 18 gld. in je na ro neznano kam pobegnil. Pri Kordišu pa je bil ta slepar že v soboto in ga 1'e vprašal, če kupi on blago iz razprodajne mase, ti jo ima on na Dunajski cesti, in ker je Kordiš bil v to pripravljen, prinesel mu je včeraj sladkorja. Tujec se je zval Jožef Hub^r in je bil 30—35 let etar, bolj šibke postave, srednje velikosti in je imel majhne črne brke. Policijske poizvedbe so baje dognale, da je storilec rojen Ljubljančan in policiji že znan slepar, kateri pa jo je sedaj popihal iz Ljubljane. — (Tatvina v Prečnih ulicah — Tatov« prijeta) Poročali amo, da je bilo v sredo 13. t. m. ulomljeno v podstrešno sobo Dolenčeve hiše v Prečnih ulicah št. 4. Neznan tak bil je etri sobna vrata in vlomil potem v kovčega v sobi in odnesel tesarju Janezu Galeja 20 gld. in hlapcu Florjanu Maseljnu 1 gld. 40 kr. Policija imela je takoj sum na dva delavca, katerima so bde razmere v hiši znane in katera sta po izvršeni tatvini takoj pobegnila iz Ljubljane Jeden izmej teh dveh — Vol-benk Boncelj, doma iz Železnikov — bil je že zaradi hudodelstva tatvine kaznovan in je šele pred kratkim bil ukradel nekemu krčmarju v Vodmatu jedno veliko steklenico špirita. Mestni polici ski stražnik Franc Obički zasačil je bil včeraj Boncelj na in njegovega tovariša v Vodmatu in ju je aretoval. O svojem bivanju od srede pa do nedelje dala sta Boncelj in njegov tovariš baje tako nezanesljive podatke, da ju je policija izročila .na Žabjek". — (Ulom v Lukančevo barako.) V noči od 21. na 22. avgusta 1897. I. vlomil je bil neznan tat v barako Marije Lukanc na PogaČarjevem trgu in odnesel blaga za 30 gld. Dne 29. decembra L 1. aretovala je mestna policija nekega moškega in neko žensko, ki sta hotela pri Oroslavu Dolencu v \Volfovih ulicah prodati meda za 20 gld. Med je bil v resnici okraden nekemu posestniku v Dolu. Policija je sedaj dognala, da je ta prijeta ženska meseca avgusta lanskega leta delala pri zgradbi nove meščanske bolnice, da je ljubica nekega zelo nevarnega, sedaj tudi že zaprtega tatu, in da sta ona in njen mož na zelo slabem glasu. Ko se je bil izvršil ulom, našla je bila Marija Lukanc v baraki neko žensko ruto, na kateri so se poznali ostanki malte in ta ruta bode sedaj glavno doka-milo priti tej osumljeni ženski, katera je najhitreje v družbi svojega moža in svojega ljubimca izvršjla tatvino. — (Samomor.) Franc Ambrož, Čuvaj na jnžni železnici našel je dne 17. t m. ob polu 11. uri ponoči na želeimčui progi nasproti tovorni zalogi popol orna razkosano truplo moške osebe. GUva je b la zmečkana in roki sta ležali daleč preč od trupla. Ker na mestu ni nobenega prehoda Čez železo"co, je nedvomno, da se je zgodil samomor. Samomorilec |e J-inez Terškan, mesar iz So-strega. stanuj č v Streliških ulicah, kateri je bil v zadnjem č su v vedoih denarnih stiskah. Včeraj popoldne je o'išel z doma, rekoč, da gre na Po-savje žvino kupovat SI pa je na železnico in ČHkal brzovlaka, ki pride ob p' I u 6. uri zvečer v Ljubljano in se je vrgel p >d njega, ne da bi to strojevodja na vlaku opazil, pač pa eo potem na kolodvoru opazili na kolesih brzovlačnega stroja kri in košček ■ mesa. Jan»z Terškan je bil oženjen in zapustil dvoj« otrok. To je letos že tretji samomor — (Nezgoda) Ivan Kr<*mpelj, hlapec pri Leopoldu Burgiju na Dunajski OStttj št. 12 jezdil je včeraj popoldne po Ti ž ški cesti Konj se je splašil in padel z hlapcem vred. Hlapec in konj sta poškodovana. — (Tatviaa.) Trgovcu Fr. K. na Marije Terezije cesti bilo jh tekom tega meseca ukradeno več žime, vredne okoli 200 gld. Storilca imajo baje že pod ključem. — (Iz Loškega potoka) se nam piše dne 17. t. m : Tukajšnji občinski zastop izvolil je v soji izvanredni seji dne 15. t. m g. Frana Višui-kaqa c. kr. deželnega sodnega svetnika, deže nega poslanca itd. ter g Ig aacija Uruntarja c. kr. notarja v Kilm ( i jednoglasno svojima častnima občanoma- — Dne 9 t. m ustanovilo sh je pri nas pod vodit ora g nadučitelja Jos. Sedlaka pevsko društvo .Tabor". 1'ravda so se odposlala v potrjenje. — (Poštne razmere ) Društvo ces. kr. poštarjev in poštnih odpraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je za prvo kranjsko kro io-vinsko skupino volilo naslednji odbor : poštar M Novak iz Kamnika, prvomestnik; poštar J. Modic iz Zagorja, namestnik; poštarica Terezija L sec iz Borovnice, poštar Fr. Zagorjan iz Cirknice in poštni odpravitelj Fr. Ambrožič iz K.keka, odboru ki. Po volitvi vrš 1 se je shod, katerega se je udeležil kot zastopnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva poštni tajnik dr. Pospišil. Shod je sprejel resolucijo, katera naroča predsedmštvu storiti vse možne korake, da se še v letošnjem letu izvrši nameravana reorganizacija, za kat. ro se ta stan že b >ri 25 let. Razmere pri deželnem poštnem osebju se namreč v gmotnem in v socijalnem ozira vedno slabšajo in so v zadnjem času postale tako žilostn^, da je neobhodno potrebno, da se izvrši dolgo zaželjena reforma, ako se hoče še pravočasno preprečiti propad tega stanu, čuti je, da merodajne oblasti zopet nameravajo zavleči reorganizacijo ; zato bi bilo ž-leti, da bi naši poslanci storili v tem smislu potrebne korake ter delali na to, da se kontno vender izpelje rt forma, katero že leta in leta bridko pogrešamo. — (Iz Preaerja) se nam piše: Ne vemo, iz kakega namena se je delala nova okrajna cesta iz Črne do PodpeČi, ako ne za to. da bi se moglo voziti po njej?! Od šole na Barju pa do Kozler-jevega posestva v Črni je b la že prej še precej dobra cesta, a od tod do Podpeči se je pred 2 leti podaljšala nova, da se je na ta način zvezala občina Preser in Borovnica po precej krajši poti v Ljubljano. A gorje mu, kdor se poda z vozom po novi cesti. Od z .četka iz Podpeči je že še voziti, a na sredi je taka, da je ni jednake na vsej Kranjski. Navozilo se je nekaj debelega in zelo ostrega temeljnega kamenja, ne da bi se zgoraj z drobnejim posula in tako se je pustila. Dober mora biti konj, da spravi prazen voz čez to kamenje, a srečna sta voznik in konj, ako si nog ne zlomita. Ljudstvo je si'o nejevoljno. Če so se izdali tisočaki, da se je delala nova cesta, naj se izda še nekaj de.se-takov, da bode cesta rabna. Merodajni faktorji naj bi blagovolili to prošnjo uvaževati! — (Slovensko bralno društvo ▼ Litiji) priredi dne 12. februvarja t. I. veliko maskarado, na kar se opozarjajo udje in prijatelji društva. — (Narodna čitalnica na Vranskem) začela je dokaj hvalevredno društveno življenje. Na Silvestrovo priredila je prijeten zabaven večer s petjem, dne 4. januvarja pa plesen venček, pri kojem je svirala šmarska godba. V letošnjem pred-pustu priredi še dve veselici in sicer na svečnico velik pevski koncert in na pustno nedeljo maskarado. — (.Koroški kmetski list") je — kakor se nam piše v soboto, — dne 15. t. m., zagledal zopet luč sveta po jednoletnem prestanku. Pred jednim letom se ni mogel vzdržati, in izhajal je le za časa zadnjih državnozborskih volitev. A danes leži zopet pred nami! To je najbolj drastični dokaz, da na Koroškem biva še slovenski kmet, ki ne mara zatajiti svojega materinega slovenskega jezika. Našim nasprotnikom prizadene se pa 8 tem najkrepkejša zaušnica, ker vsi so pred nedavnim časom urbi et orbi oznanjali, da ni nobenih Slovencev na Koroškem, in sam bivši deželni predsednik je nekoč poročal na Dunaj, da so Karavanke meja mej Slovenci. Toda čuj, kak je ta listič! Slovenščina je taka, da se je Bog usmili. Kdo ga urejuje, še ni znano. Pač pa se nam jako čudno dozdeva, da nima niti svojega odgovornega urednika, ki bi bil podpisan na tem listu. Seveda za Nemce in nem- škutarje velja najbrže druga postava in drugi paragrafi. Pripoveduje se pa, da je cela „učena in slovenščine zmožna totaršija" okrog tega lista, ki ga izdaja. P rev vsem se imenuje neki „sodawas*er-fabrikant* Košičev Pepe, Krasnik, tisti ponesrečeni magister pharmacie iz Sretne va«i, ki vedno po slovenskih shodih zgago dela, dalje znani dr. A buja, katerega imajo njegovi pristaši zgolj kot „Parade Slovenca* in čujte! govori se celo, da ima svojo slovensko pisateljsko žilo vmes ravnatelj c. kr. učiteljske pripravnice, Boltežar Knapič. Listič bode izhajal vsaki mesec dne 15., in sicer kot uredništvena priloga k „Allgemeioe Bauern-zeitung". Stane za celo leto 1 gld. 40 kr., a toliko uljudnvsti in dobrotnosti od strani poštenih uradn kov me a da ni nikjer — razven na Koroškem ko se gre zoper Slovence — da bi oni uredili vse. Če bi naročnik tega lista prinesel samo 1 gld. 40 kr. in nobene nakaznice ter bi isti dobivali točno dostavljeno na svoj dom. Kaj tacega nam še ni znano! K sklepu pa še jedenkrat: Mi koroški Slovenci nikdar nismo pričakovali, da nas naši narodni sovražniki s takim delom razvesele, s tem priznavajo očito, da le potreben list na Koroškem v slovenskem jeziku. Pričakujemo pa kmalu, da bodo prišli do spoznanja, da so nam pogrebne tudi šole v mt-terinskem jeziku, ker če res Hkrbe za napredek kmeta, naj pokažejo, da se bode kmet naučil na podlagi svojega rodnega jezika pravilno tudi nemški, a s^daj ne zna nobenega. Vsak pa ki tiezno misli, vrgel bode tega nem£urskega lisjaka v koš, Češ, mi ne potrebujemv nobenih ,lažit*djev*. Sicnr pa čestitam slovenski bibliografiji na tem najnovejšem proizvodu. * (Solnčni mrk dne 22 t. m) Solnce mrkne dne 22. t. m popolnoma, v naših krajih pa bodimo videli ta mrk le nepopolno. Solnce začne temneti ob 5. uri 51 min zjutraj in neha ob 10 uri 53 min. dopoludne. V Rusij*, Az ji in vzhodni Afriki se boda ta mrk najbolje opazoval * (Rusija) šte e po najnovejšem 129 milijonov prebivalcev. Leta 1851. jih je imela le 67 milijonov. Torej vehk naraščaj! * (Prorok Falb) je izdal svoj knled-ir za I. 1898., v katerem je navedel vse „kritične dneve*, isto tako tudi, kakošno vreme bo leta 1898. Falb prorokuje „kritične dneve prve vrste": 20. in 22. ja-nuvarij 8 in 22. marej, 6. april, 6. maj, 3. julij, 2. in 31. avgust, 30. september m 15 november. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz na« bralnika v gostilni gosp Vilfana na Jezici 5 kron 2 0 vin. — Vesela družba v Vipavski zadrugi na Silvestrov večer 3 krone 20 vin. — Gospodična Zelenca 2 K, nabrala kot zaslužek za igranje na „kr'ač'co"1 v Kokhljevi kuhinii na Javorniku.— G Josip Sever 4 krone, nabral pri omizju „veljava" v gostilni ,pri Figovcu* v Ljubi ani. — Gospa Jnsipma Tollazzi v Logatcu 2 0 kron ia nabiralnika domače gostilne — Skupaj 3 4 kron 4 0 vin. — Živeli roddjubni darovalci in darovalka in njih nasledniki ! Telefonična in brzojavna poročila. Gradec 18. januvarja V današnji seji dež. zbora je dr. Dečko podal v slovenskem jeziku spisano interpelacijo, kar je dalo povod škandaloznim izbruhom nemške surovosti Nemci so začeli razgrajati in razbijati po pult h ter hrupno kričati: Naj nemški int-rpelira! Deželni glavar dr. Attems se je predrznil odrediti, da se mora Dečkova interpelacija prečkati v nemškem jeziku To dejanje iluatruje jak > drastično besede dr. Funkeja, ki je Nemce hvali, da so> „gesetzestreu". Zader 18. januvarja. Italijanski poslanci so naznanili deželnemu glavarju, da ne vstopijo v deželai zbor, ker se v Spletu še ni ustaao vila italijanska ljudska šola. Dunaj 18. januvarja. Cesar je sprejel danes v avdijenci nekatere člane pripravljalnega odbora za pariško razstavo. Dunaj 18. januvarja. Razkralj Milan je danes zopet zapustil Dunaj, ter se povrnil v Belgrad. Praga 18. januvarja. V deželnem zbora so interpelirali danes češki poslanci namestnika Goudehoveja, zakaj je podal v včerajšnji seji izjavo najprej v nemškem jezika. Cehi smatrajo namestnikovo postopanje žaljivim ter ga vprašajo, kako jim hoče dati zadoščenje. Posl. Funke je ostro napadal kneza Lob!:owitza ia grofa Silvo Tarouco, češ, da sta šla na dunajski dvor Nemce denuncirat, in da so Nemci bili in so cesarju vedno zvesti. Po Funkeje-tem govora je nastal velik vihar. Nemci so vpili: „Pereat Coudehove!" in Lobkowitz je moral sejo pretrgati. Praga 18. januvarja. Odhaja je ia dež. »bora so nemški poslanci klicali namestniku Coudeuhoveu: Če niste sposobni vzdrževati red, spravite se proč! Zaključite dež. sbor! Kar je "VVolf povedal o napadih na Nemce, je silno pretirano. V neki ulici so cedoletni fantje nekemu burču strgali čepico z glave. Policija je fante razgnala. Wolf je is tega napravil velik roman. Praga 18. januvarja. Iz nezanesljivega vira se poroča, da je bil posl. Wo.f napaden in pretepen. Pariz 18. januvarja. Včeraj je bil v Tivolidvorani velik protestni shod, na katerem so se pripetili največji škandali Poleg anti semitov so so udeležili shoda tudi socijalisti in anarhisti. Klici: .Živela komuna 1" — „Živela armada!" — .Pereat Zola!* — .Pereat Drevfus! — „Živela socijalna revolucija!" — .Živeli židje!" so bili povod hudemu tepežu mej antisemiti in židi, tekom katerega je bilo več oseb ranjenih. Tepež je trajal do 11. ure. Antisemitje so se morali končno umakniti. Ljudstvo je drlo potem na ulico, kričalo ter pelo nacijonalno himno. Pred vojaško kazino je bila velika demonstracija za armado, katero je motilo okoli 1000 anarhistov s kriki: „Pe reant židje!" Tudi na ulici so se nekateri demonstrantje sprijeli ter se potolkli do krvi Policija ni opravila ničesar. Tudi iz provinc se poročajo velike demonstracije proti Zoli, Drevfusu in Židom. V Marseillu so priredili dijaki častnikom Bimpatične demonstracije, mej katerimi je b lo Židom pobitih nekaj oken. Brzojavi poročajo tudi iz Bordeauxa velike de monstracite. Dijaštvo je na javnih qrostorih sežigalo časopise, ki se potezajo za Drevfusa. Zofija 18. januvarja. Bulgarska kne-ginia je pov la hčerko, ki je nji-no tretje dete. Poslano.*) Visokorodnemu goap. delegata dr. Šafitersieu v Ljubljani. Vsled pisma ddto 29. septembra 1897 od velečastitega gospoda dr. Žitnika in pritrjevalne karte od Vase strani dto 2. novembra I. i. uposlal sem Vam dne 4. novembra I. 1 peticijo s 47 prilogami, da bi tisto izvolili uložiti pri avstrijski de legaciji, kar ste opustil', ter mi hotimice ćele po preteku od 25 dni po obravnavi bosenskega proračuna v budgetuem odseku vrnili mojo u lego z Dunaja dne 30. novembra 1. I. čet): .Preobili opravki o priliki razburjenih dnevov so ovirali, da bi se bil bavil z Vašo zadevo. (?!) Sedaj, ko sem akte pregledal, vidim, da Vam ni pomagati, dokler ostane sedanji fiaančni minister Kal«y.a — Živio! Pod Kumom, 16. januvarja 1898. __ M. Ivanetić •) Za vsebino tega spisa je urerlnifitvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Iz iiradiieiris lisi;*. ■■vr*llne nll eksehaUvn« tiro*»>et Franceta Matici ca zemljišč* na Rakeka, cenjeno '.tu j gld.. dne 22. jannvaria v Cirkmci. Matije Je rine zemljišče v Gorenji vasi. cenjeno 3655 g! i , dne 22. jantarja v Logatcu. Juneza Stegu t« zemljišča v Vel. Brdu , pljučnic«. Dne 17. januvarja: Mariia Jamnik, krojačeva hči, 5 mes., Cerkvene ulice st. 21, božjast. Meteoroiogićno poročilo Visina nad morjem 306-2 m. i* a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. ih;' ratura v >C Vetrovi Nebo Padarisa v mm. v 24 ara! 17. i*, zvečer 749 7 —4-5 si. sever megla 1«. 7. zjutraj 2. popol. 750 2 700 2 —5 1 -4 1 si. jzah. si. zahszh. megla megla 00 3D-io.iia^slra borza dne 18. januvarja 1898. Skupni državni dolg V notah..... 102 gld. Skopsi državni dolg v srebrn .... 103 , Avstrijska zlata renta....... 121 „ Avstrijska kronska renta 4'/«..... 102 » Operska tinta renta *•/,....... 191 m Ogerska kronska renta 4*/,..... • avstro-ogertke bančne delnice .... 928 „ Kreditne delnice......... 35ti » London v ista........... 120, Nemški drž. bankovci za 100 ra.'.rk ... 68 m A) mark............ 11 m, JO frankov........... 9 „ (talijanski bankovci........ 4ft n C. kr. cekini........... f> . Dne" 17. januvarja 1897. 1",'0 drtavne srečke iz 1. l&H po 2f>0 gld. 161 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld, 1*9 , Dumtva reg. srečke 5°/0 po HM gld. . 128 „ Zemlj obč. avstr. 4 »/«•/• slsti saat. listi 98 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . , 161 „ Ljubljanske srečke......... 22 „ Rudolfov« srečke po 10 gld...... 2f> , Kreditne srečke po 100 gld...... 197 „ Tramwaj-drutt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 455 , Papirnati rubelj.......... 1 . 40 1 40 90 90 15 35 25 87«/, 76 5:i 40 69 f 0 55 nO 50 •?•/« Na Dolenjskem so dve veliki prodajalnici popolnoma urejeni za Špecerijsko, oziroma mešano blago, na dobrem glasu stoječi, radi preselitve v lastno bilo s 1. uisrcesi med. 1. od«l«*»ll. — Pismena vprašana vzprejema iz prijaznosti do 1. IVhruvatrjis t. I. pod ,,*»»v. iee»« upravnistvo „Slov. Naroda". (lo2 —1) v Nniartufia pri l.ltljl, stoječa poleg cerkve, jako pripravna za kak etra vpokojenega uradnika itd., prodw a« po vredni ceni. Kupci naj se obrnejo na Mart. Mtoparjn v Hnartnem pri Lit I JI. — Mešetarji se izključujejo. '105— l ^aper Papirnate vžigalice. Senzacijonelen nadomestek za voščene, kakor tudi švedske vžigalice. Gorilna doba jedna vžigalice 5 minut. N« dobivajo V w««*b ■soljails speeerl|aklh trgovin*!* in v ve*>h i»hatfnll» |»ro«l«|nl- ii le »L. (1965—6) Glavni zastopnik: Julij Schillinger v Ljubljani. Ces.kr avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda ^•Ilei.-^Tvor'!* odi X. olctoloro. 1897 Odhod i m Llnhljane jat. kol. Prosa «ei Trista Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celo veo, Franzenfeste, Ljubno; Čez Selsthal v Auss«, Sol-ingrsd; čar Klein Reifling v St« vr. Line, na Dunaj via A m ste t ten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontab*d, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selsthal v Solno-grad ; čez Arostetten na Dnnai. Ob II. nri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trhii, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal. Dunaj — Ob 4 nri 2 m popolurine osohni vlak v Trbit Beliak, Celovec, Ljubno; čez Selsthal v Solno*rad, Leno Gastein, Zeli ob jezeru. Inom nt, Bregenc, Cnrih, Oenevo. Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line. Budejevice, PlzenJ, Manjine vare, H<>b, Francove vsre, Karlove v*re, Prago, Lip* sko, Dunaj via Amstetten. — l*r«»n»» v Moro lueste In v Kočevje. Ob H. nri 15 m zjutraj metani vlak. — Ob V2. uri 'Ti m. popoladne metani vlak. — Ob 6. ari 30 nv. zvečer raelani vlak — Prihod v L|ut»IJnn<». j. k. Prosjn la Trslia. Ob 5. aH f>2 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih var«»v. Plsnja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Sterra. Aasseea, Ljobna, Celovca, Bel aka, Fran-tensfeste. - Ob 11, ari 20 m. dopoludne osobni vlak ■ Dura'a via Amsretten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja Budejevic, Solnograda, Linca, Btevra, Pariza, Oeuev«, Curiha, Hregenca. Inomosta Zella ob jeseru, Le a d Gasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4 nri M m. popoladne os d. k. v Kontnih. Ob 7. ari 23 m. sjatraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 60 nu zvečer. — Prihod v L)ut»IJnno d. k. Is Haiuuiks. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ot 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. zvečer. (17—18) ledti se naroČi oa J to"! Šaljivi ,Brlveo" brije vsaki deseti dan po vsem slovensk m sveta. Kosmatinci se ga zelo bojt, posebno nemourjl in lataonl. — „Brlveo" prinnla vsakikrat krasne šaljive slike. In vse to sm 6 kron na Isto. Slovenci, podpirajte „Brlroa", naročivti «et (107) Naslov: TJpravnlitvo „Brtvoa" ▼ Trstu._ Gospodična veAča nlcv*>nak«gi in n»mskega jpzika, fali vstopiti v kako prodajalno, a io raj« v pisarno. Ponudbe pod „prodajalka* na upravnistvo „ Slovenskega Ni roda*. (I03> H 1. februvarjeni t. I. se odda prijazna mesečna soba s prostim vhodom v Križe vulsltlh ulica la štev. 43, II. nadstropje. ;97—8> ]fllađa9 f A do f O let stara, močna deklica kafra ima veselja do kupčije in dobro šolsko na-obrazho, se vzprejmo v uk trgovine mešanega blaga. Kje? pov« upravnStvo tega lista. (85—3) Trgovski pomočnik dobro izurjen v Špecerijski stroki, slovenskega in nemAkega eiika popolnoma zmožen, Želi SVOJO službo premenitl. {104-1) Nailov pove npravniAtvo ffSlov Naroda". Srednja včerajšnja temperatura —1 5\ za 20c uod ltormuliiui. Edur izmej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepo, anarletko I«r komatno opravo Tssal ali brhko, ogrersko pa*T jukersko opravo TSafl naj Be obrne na podpisanega in si jo naroči. Istotam je bogata zaloga obrtnih in drugih oprav. Kompletne Jahalna oprava za oivll in za voja&tvo, sedla, vajstl, nad« in vse v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga gaj želj, blčov, Jahalnih pallo in pal61o tudi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval za potovalno setono lep, močen kovček ah torbo, naj 2e zdaj iste naroči, ki se izdelujejo pri meni po želji. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna ■trojna Jermana iz najboljSega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi. ... P. n. občinstvo opozarjam na to, da Bem si v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tukaj z vsakomur konkurirati, tako,