G LASI L O. O SV 0 B‘Q D I L N E f R O N T Z O KR A J A T R B O V L J E / l.eto ii Trbovlje, 12. avgusta 1949 Su-v. 31 Rudnik Trbovlje je zmagovito izpolnil julijski plan Kolektiv rudnika Trbovlje Je z Julijskim proizvodnim uspehom dosegel pomembno zmago ne saino kot vzoren ' rudarski kolektiv, temveč tudi kot zaveden borec za dvig industrializacije v socialistični domovini. Z izrednim uspehom je najučinkoviteje odgovoril vsem informbirojevskim klevetnikom in tako postavil visoko zavest delavskega razreda. V zadnjih naporih meseca je v jamskih obratih in na dnevnih kopih mrgolelo kot v mravljišču. Storilnost je rastla iz dneva v dan. tone so se kopičile in vrsta vagonov, ki je odpremijala v širni ustvarjajoči svet dragoceno osnovno surovino, črni diamant, je rastla. Trboveljski rudar se zaveda, kako važno borbo bije za ustvaritev boljše bodočnosti, ve, da je njegov delež v obnovi dragocen prispevek k utrditvi gospodarske skupnosti. On ve tudi, kako visoko ceni ljudska oblast njegove požrtvovalne podvige, in ravno zaradi tega ne izostajajo uspehi, ki zagotavljajo zdrav razvoj industrializacije. Prekoračenje operativnega plana za 7.5% Je sijajen uspeh, zlasti v teh dneh, ko obrato-vodstva pošiljajo večje število delavstva na zasluženi letni oddih, ko mar-sikak rudar, ki ima poleg glavnega poklica še košček zemlje, ki jo obdeluje, ali priskoči na pomoč svojemu sosedu-kmetu, pomaga tudi v poljedelstvu. Za tako visoko prekoračenje proizvodnega plana so bile dane pobude sindikata, ki je v razmerju tempa petletnega planskega razvoja in velike potrebe po premogu apeliral na zavednost našega rudarja, ter ga pridobil za plansko obvezo, ki je bila tudi skupno z operativnim planom na rudniku presežena za + 0,2'/., Ti rezultati kažejo, da je rudarjev ponos zmogel tudi ta napor, ki ga je predvsem dosegel v plemenitem tekmovanju z osebnimi obvezami in nedeljskim delom. Prav zaradi tega ne smemo podcenjevati to veliko delo našega prvega delavca. Levji delež tega uspeha je bil dosežen po obeh jamskih obratih. Saj Je Vzhodni obrat prekoračil operativni plan za 8.3%, a obvezo za 0.8%, a Zahodni obrat operativnega za 8.7%, a obvezo za 1.6%. Zaostal je le nekoliko dnevni kop, ki je sicer operativni plan presegel z 0.7%, ni pa dosegel obveze. Vendar se da opravičiti nedoseganje obveze z objektivnimi težkočami, plazovjem na Retju in zvišanim bagerskim odkrivanjem v interesu bodočnosti dnevnega kopa. Sestavni del strateškega načrta rudnika je plan raziskovanja, plan investicijskih jalovinskih jamskih priprav in plan poslovnih in stanovanjskih ter ostalih neposlovnih zgradb. Malo je rudnikov, ki so se tako zagrizli v nujno perspektivno delo. To dejstvo daje še večji poudarek prekoračenju proizvodnega plana. Investicijski plan je presežen za 2% in sicer plan jamskih del zaradi objektivnih ovir ni bil dosežen za 5%, plan zunanjih del pa je bil prekoračen za 13%. Spričo lepih uspehov proizvodnje je bila rudniška siorilnost prekoračena za S točk, a jamski učinek za tri točke. Tudi priprava v premogu je uspešno rešila dano nalogo ter jo celo presegla za 1 točko kijub te/kočam. Nezadovoljivi so ostali najvažnejši učinki na odkopih, ki so ostali pod planom. Razlogi so mnogoštevilni, opravičljivi in neopravičljivi. Glede tega bo treba storiti še mnogo. Z ideološko vzgojo, g izboljšanjem delovne discipline, z delavoljnostjo, z ustvaritvijo dobrih, zdravih in urejenih delovnih pogojev, s požrtvovalnim, nesebičnim in pazljivim delom bodo padale ovira za oviro, približali se bomo zopet planskemu odkopneinu učinku in ga presegli. Racionalizirati in mehanizirati bomo morali tudi še odkopne (aze, da odvzamemo našemu rudarju del fizičnih naporov in s tem povečamo odkopno storilnost. Na polju normativov so bili doseženi v mesecu juliju zavidljivi uspehi. Kacionaiizacijski ukrepi so dali znatne prihranke na olju in mazivn ter na bencinu. Ugodna je poraba električnega toka in stisnjenega zraka. Največji uspeh pa je bil dosežen v prihranku razstreliva, ki znaša 11 točk normativa ali 12.2'/a. Sistematično vzgojno delo, opozorila na proizvodnih in obratnih konferencah, Individualno prepričevanje, poudarjanje važnosti zasekovanja, pravilnega vrtanja, uporaba odkopnih kladiv so dali uspeh, ki verjetno na rudniku Trbovlje, prav gotovo pa na Zapadnem obratu, ni bil mnogokrat dosežen. Edino občutno prekoračenje, in sicer za 5 točk, je doživel normativ jamskega lesa. So zato pretežno tudi objektivni razlogi. Z naraščanjem mehaniziranih širokočelnih odkopov rasle tudi pora- Tudi v mesecu juliju je rudarski kolektiv Zagorja uspešno izvršil svojo plansko proizvodno nalogo in presegel plan za *,2 %. Najbolj se je odlikoval obrat Semnik, ki je prekoračil plan za 11,2%, za njim obrat Kisovec s 5,9 %, in obrat Kotredež s 5,1 %. Obrat Podstrana je imel v Juliju zelo slabe delovne pogoje in ni dosegel plana za 3,2%. Vsi delovni kolektivi posameznih obratov so imeli večje aii manjše težkoče pri dosegi svojega produkcijskega programa, vendar so s pomočjo prostovoljcev plansko nalogo dosegli in v celoti tudi prekoračili. Med prostovoljci se Je posebno odlikovala lovska družina Kisovec, od katere je 18 članov skupaj s 12 fron-tovci v nedeljo 24. julija nakopala 85 voztčkov premoga, a v nedeljo 31. julija tudi skupaj s frontovci 95 voz. Kron lovci in ostali člani rudarskega kolektiva so v svojem prostem času nakopali 734 ton premoga ter tako Kakor v vseh rudnikih, tako je tudi v rudniku Hrastnik pomanjkanje delovne sile. Po planu, ki je postavljen za dosego plana proizvodnje, manjka na rudniku Hrastnik 380 ljudi. Jasno je, da se v taki okoliščini mora rudnik dnevno boriti za dosego plana, tako dnevnega, kakor tudi mesečnega. Kajti vsi vemo. da ako ne dosežeš dnevnega plana, tudi ne moreš pričakovati, da dosežeš mesečnega. Kljub temu pa napnejo rudarji rudnika Hrastnik vse sile. da vzlic nezadostnemu številu rudarjev dosežejo plan. Tako so dosegli plan v januarju 92.4%, v februarju 102.9%. v marcu 101.4%, v aprilu 103.7%. v maju 100%, v juniju 102%, v juliju pa 98.7%. V juliju je bila krivda, da nismo dosegli plana. največ v tem, ker sta zaradi re-parature elektrarne izpadla 2 delavnika, ki Sta bila planirana. Delalo se ba lesa. Pritisk v Južnosavskem polju je zahteval budnejše in močnejše te-sanje. V glavnem je materialno gospodarstvo julijski plan okrepilo. V zvezi z analizo plana pa ne smemo pozabiti na izostanke. Tudi ti imajo bistveni vpliv na produktivnost, ker so v najtesnejši vezi z delovno disciplino. Povprečno število izostaiih Je bilo sicer v mesecu juliju najvišje v tem letu, to pa zaradi preko 100% povišanega števila dopustov. Ce analiziramo neopravičene izostanke, je bil >amo še mesec jur.ij v tem letu ugodnejši. Povprečno število nezgodnih dnin pada. Bilanca nepotrebnih izostankov torej še ni na zaželeni višini, dasi-ravno se od meseca do meseca popravlja. Ce še v kratkem resumiramo gospodarsko izgubo zaradi negativnih pokazateljev v izvrševanju plana, dobimo sledeče številke: zaradi nezadostne odkopne storitve smo izgubili v juliju 3.6% produkcije, zaradi nezgod 2.3% in zaradi neopravičenih izostankov 0.9%, skupaj torej 6.8% operativnega piana. Iz te analize sledi, da bi bil operativni plan presežen za celih 14.3%, če bi vsi kvarni vpliv), ki jih sicer pri najboljši volji praktično ni mogoče odkloniti, pač pa se dajo Izboljšati, odpadli. Ali ne bi to bil zavidljiv rezultat, ki bi vse napore postavil še v lepšo luč? znatno pripomogli k letnemu planu proizvodnje. S tem so tudi dostojno odgovorili na vse klevete, ki jih širi imformbirojevska propaganda proti naši Partiji in njenemu vodstvu. Prav posebne zasluge za uspehe v proizvodnji je pripisati našim udarnikom, ki s svojo požrtvovalnostjo doprina-šajo velik delež, da se izpolnjujejo planske proizvodne naloge. Pohvaliti je treba tudi vse ostalo osebje delovnega kolektiva rudnika Zagorje, tako delavce kot nameščence, ki se zavedajo važnosti naše borbe na gospodarskem polju in s svojim discipliniranim delom zagotavljajo izvršitev plana. Le mala peščica je še onih, ki s kršitvijo delovne discipline kvarijo red v produkcijski organizaciji nagega rudnika. Vendar se bodo tudi Ni morali preje ali pozneje poboljšati, če nočejo, da Jih ne bo skupnost izključila iz svojih vrst. je sicer zato 2 nedelji, kateri pa nista bili zasedeni, ker imajo pri rudniku Hrastnik zaposlenih skoraj 50% delavstva, ki stanuje izven KLO Hrastnik, kateri pa ne pridejo ob nedeljah na delo. To pa iz razlogov, ker Partija še premalo dela na vasi. Uprava rudnika :e skupno s Partijo in sindikalno organizacijo sklicala sestanek uslužbencev rudnika Hrastnik, na katerem so skupno ugotovili, da je nevarnost, da plana ne dosežejo. Zato so se uslužbenci zadolžili, da gredo dne 31. julija vsi popoldne in ponoči v produkcijo, da dosežejo pjan. Tako je manjkalo samo 300 ton premoga, da bi bil plan dosežen. Nesporazum je bij v tem. da se je produkcija zaključila že v nedeljo 31. julija ob 2. uri popoldne, tako da se je vsa popoldanska in i>o-nočna produkcija računala že na drugi mesec. Najboljši rudar je s svojo brigado pozvan v rudnik Trbovlje Dragi tovariš Alija! Spremljajoč tvoje uspehe na polju rudarstva, smo z velikim veseljem sprejeli novico, da si prekoračil rekord sovjetskega rudarja Stahanova. Pošiljamo ti iskrene čestitke k tej tvoji veliki zmagi, ki ni samo tvoja zmaga, temveč zmaga vseh rudarjev Jugoslavije, zmaga vsega našega delovnega ljudstva, ki se s takim hero-izmom bori za izgradnjo socializma pod vodstvom naše slavne Komunistične partije. Tvoja zmaga, dragi Alija, je ponoven odgovor vsem klevetnikom, ki tako nesramno klevetajo naše vodstvo, našega Tita in celotno delovno ljudstvo naše socialistične Jugoslavije. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da bomo skupaj s tvojo brigado tekmovali v Serijsko Resovskern rudniku. Toda ker to ni bilo mogoče, je želja naše brigade in vseh rudarjev rudnika Trbovlje, da se odzoveš našemu povabilu in prideš s svojo brigado v naš rudnik. Naša želja je, da nam prineseš svoje izkušnje dela ter da se spoznaš z načinom našega dela ter da v plemenitem tekmovanju še dalje naprej tudi v delu ustvarjamo in učvrščujemo bratstvo in edin-stvo naših narodov, ko stremimo vsi za tem, da čimprej zgradimo socializem pod vodstvom naše slavne Komunistične partije in našega voditelja tovariša Tita. Brigadirji rudarske brigade rudnika Trbovlje »L maj« Napoved tekmovanja za čimprejšnjo izpolnitev letnega plana Da bi bil plan v naših rudnikih za letošnje leto čimprej dosežen, je napovedala brigada 223 na obratu Pod-strana v Zagorju v čast 30. obletnici organizacije SKOJ-a trimesečno tekmovanje vsem mladinskim proizvodnim brigadam v Sloveniji. Tekmovanje se bo pričelo 1. avgusta in bo trajalo do 30. oktobra. 10. novembra se bo sestala komisija ob 16. uri na Okrajnem komiteju mladine Trbovlje ter pregledala dosežene rezultate. Tekmovalo se bo po naslednjih točkah: l. Letni plan bo izvršen do 30. okt, '2. delovna disciplina bo dvignjena na višek, 3. v času tekmovanja ne sme biti nobenega neopravičenega izostanka, 4. proizvodni stroški morajo biti znižani za 3 Vi, 5. učni kopači morajo biti v lem času kvalificirani za kopače, vozači pa za učne kopače, 6. vsakih 14 dni mora biti proizvodni in politični sestanek, na katerem bo razprava o nedostatkih in napakah. 7. v času tekmovanja in ob svojem prostem času bo nakopala brigrjda še 600 ton premoga. Brigade, ki sprejemajo to tekmovanje, naj javijo to na rudniški komite v Zagorju. Poleg zgoraj navedene napovedi pa napoveduje 223 brigada Drnovška Franca novi brigadi, ki bo začela obratovati s L avgustom v rudniku Zagorje, na obratu Podstrana in katero vodi tov. Čretnik Jože. tekmovanje po spredaj navedenih točkah. Zagorski rudarski kolektiv je v juliju presegel plan, najboljši je obrat Šemnik Rudnik Hrastnik v borbi za plan Zagorski rudniki proti gonji Informbiroja V nedeljo 31. julija t. 1. so pri rudniku v Zagorju proglasili 68 udami-kov-rudarjev. Med njimi Imamo tri devetkratne, 2 osemkratna, 3 petkratnih, 8 štirikratnih, 15 trikratnih, 9 dvakratnih udarnikov. Prvič je proglašeno 28 udarnikov. Proglasitev je otvo-ril predsednik sindikata tov. Guzaj Edi, ki se je v imenu sindikalne podružnice zahvalil za požrtvovalno delo tovarišev udarnikov, ki kljub vsej gonji naših nasprotnikov vztrajajo v borbi za gospodarsko neodvisnost naše države ter s svojim delom v veliki meri pomagajo graditi socializem v naši državi. Pozval je vse udarnike, da se tudi na političnem polju udejstvujejo in s tem dokažejo, da lažejo tisti, ki govore, da so udarniki samo iz sebičnosti, kar pa, kakor vsi vemo, ne drži in so take govorice le izraz gnusne nevoščljivosti nepoučenih ali pa obrekovanja naših nasprotnikov. S svojim delom pri izpolnitvi proizvodnega plana in z našim aktivnim političnim delom med našimi sotovariši bomo dokazali, da smo na pravilni poti. Po pozdravnem govoru predsednika sindikata je imel direktor rudnika tov. Klančišar Martin pomemben govor, ki ga prinašamo v izvlečku. Tov. Klančišar je dejal: »Tovariši udarniki! V imenu uprave rudnika Zagorje in v svojem imenu Vas vse skupaj prisrčno pozdravljam. Pozdravljam Vas predvsem kot jflrišni in udarni odred našega rudarskega kolektiva, pozdravljam kot prvoborce v naši razredni borbi za izgradnjo socializma. Tovariši udarniki! Vaš trud in Vaša požrtvovalnost nista bila majhna, zato pa tudi Vaši uspehi niso majhni, ampak pomembni in odločilni v naši borbi za preseganje proizvodnega plana, za kar Vam gre tudi visoko priznanje. Kakor ne pozabimo in ne bomo nikdar pozabili naših herojev iz NOV, tako ne bo nikdar pozabila naša ljudska skupnost in naša slavna Komunistična partija onih svojih herojev, ki nosijo in bodo nosili legitimacijo udarnika kot dokaz, da v njihovih srcih gori vroča ljubezen do naše Partije in našega voditelja in učitelja tovariša Tita ter čvrsta volja, da zgradimo socializem v naši državi. Vi ste ljudje, ki ne vprašujete, ali bomo imeli pri nas socializem ali ne, toda Vaša udarna pest prepričevalno govori, da ga bomo izgradili. škoduje tudi borbi svetovnega proletariata. Ce bi te gonje ne bilo, l*i izmenjava blaga in pa trgovina med našo državo in ostalimi demokratičnimi državami šla v redu in bi mi danes že imeli marsikaj, kar danes še nimamo zaradi pomanjkanja virov in si bomo manjkajoče morali sami napraviti. Vsemu temu je kriv nepravilen odnos ene socialistične države do druge. Tega pa nismo mi zakrivili, marveč oni, ki danes na vse grlo kriče, da gremo v imperialistični tabor, kar pa ne morejo dokazati niti z enim samim konkretnim primerom. Oni tulijo, da podpiramo kulake, čeprav sami najbolje vemo, kako je s kulaškim vprašanjem v naši državi. Pravijo, da gremo v naročje imperialistov zato, ker z njimi trgujemo. To pa seveda delajo sami, saj so s takim trgovanjem začeli mnogo prej kot mi. V naukih Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina ne boš našel mesta, ki bi označilo za nepravilno in za razvoj socializma, trgovino in izmenjavo blaga med socialističnimi in kapitalističnimi državami kot nepriporočljivo. Mi smo se odločili na ta korak šele tedaj, ko smo videli, da sosedne socialistične, države sabotirajo naš petletni plan. Da bi zavirali našo izgradnjo, so nam podaljševali dobavne roke, zahtevali so za svoje izdelke tako visoke cene, kot jih niti naši sovražniki kapitalisti niso zahtevali. Na strojih in napravah, ki so nam jih pošiljali, je bila dokazana sabotaža. Vsi vemo, kakšna je bila n. pr. kakovost čevljev, ki smo jih dobili od neke sosedne socialistične države. Naši požrtvovalni in zavedni delavci so poizkuse sabotaže na napravah in strojih preprečili s tem, da so vsako napravo in vsak stroj natančno pregledali ter odstranili na njih vse, kar je služilo temu, da napravi poškodbe na poslanih nam strojih. Zelo so se prevarali oni, ki mislijo, da se socializem gradi z dobro kupčijo in z radijsko propagando. Naš rudarski kolektiv s svojimi udarniki na čelu pa odgovarja na vse to s svojimi zmagami v Titovi petletki. Prepričani smo, da bomo predčasno, t. j. uspešno izvršili naš letošnji plan, kakor smo tudi naš polletni plan zaključili z velikim uspehom in svetu pokazali, da hodimo po pravi poti.« Govor tov. Klančišarja je napravil na rudarje globok vtis. V diskusiji je spregovoril tudi tov. Jevšnik Viktor, rnaijor JA, ki je ostro ožigosal gonjo informbiroja proti naši Partiji in njenemu vodstvu. Udarniki so sklenili, da bodo še z večjim delovnim poletom podprli borbo naše ljudske skupnosti za čimprejšnjo zmago na gospodarskem polju 'n za čimprejšnjo uresničitev idej socializma, za katere je dalo na bojnem polju nešteto delovnih ljudi svoje življenje. Z vsemi močmi se bomo borili, da ohranimo pridobitve naše narodno osvobodilne borbe ter postanemo vredni nasledniki naših padlih herojev. Po proglasitvi je rudniška uprava priredila udarnikom zakusko. S petjem in godbo so naši udarniki, njihove družine ter ostali zavedni borci za socializem proslavili ta pomemben dan. Partijska konferenca v Zagorju Dne 4. avgusta se je vršila v Za- | brigado za obiranje hmelja v Savinj- gorju sektorska partijska konferenca Na konferenci je bilo navzočih okrog 200 članov Partije in zastopniki Okrajnega Romiteta. Gospodarsko-politični referat je imel sekretar mestnega ko-miteta, ki je nakazal današnje gospo-darsko-politične naloge. Po referatu je sledila diskusija, kjer se je kritično pregledalo vse'dosedanje delo Partije. Na osnovi referata in diskusije je bilo sprejeto več sklepov In sicer, da bo plan rudnika Zagorje izpolnjen do 21. novembra, da bodo v teku tega leta formirali v treh KLO-jih KOZ. V skl dolini bodo dali 300 žena, 100 pionirjev. V počastitev obletnice V. Kongresa KPJ bo rudnik Zagorje obratoval v nedeljo na vseh treh tretjinah. Za ostala dela pa bodo organizirali 1500 prostovoljcev. Na konferenci so se razdelile članom partijske legitimacije. Zaključno besedo je imel org. sekretar Okrajnega komiteta KPS Trbovlje tov. Jamnikar, ki je dal priznanje Partiji rudnika Zagorje in obsodil klevetniško gonjo proti naši Partiji in njenemu vodstvu. Zaključek nižjih parti j skih šol v našem okraju Ob koncu meseca julija smo zaključili v našem okraju tri nižje partijske šole v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Kakor pri centralnih oblasteh, tako gre tudi pri okrajnih ko-mitetih skozi razne partijske ‘šole in tečaje na stotine najboljših borcev za zmago pravice in resnice v naši domovini. Na stotine borcev je skalila naša ICP za časa NOB tudi v naših revirjih, ki so se učili v borbah, gladu, mrazu, zato je v njih vztrajnost tudi danes, ko se gradijo in učijo, v eni roki s krampom in lopato, v drugi s knjigo. Prav zaradi tega taki uspehi v borbi za plan, za socializem, ker nas vzgaja in uči prav tista Partija, ki se ni ustrašila ne krvi v borbi, ne znoja pri delu. Skozi nižjo partijsko šolo po predmet« NOB, o osnovah leninizma ter o ekonomiki stare in nove Jugoslavije, je šlo preko 200 naših prvoborcev komunistov samo v našem okraju. Uspehi te šole so bili zadovoljivi in to zato, ker se člani Partije dobro zavedajo, da vsi uspehi posameznega komunista zavisijo v tem, kolikor obvlada bogate vrste marksizma-leni-nizma. Nismo še končali, že ta mesec bomo pričeli novo šolo po predmetu partijska izgradnja, in to na petih sektorjih: Zagorje, Kisovec, Trbovlje,, Hrastnik in Radeče. V to šolo bomo zajeli okrog 130 najboljših članov KP, ki bodo svoje znanje prenašali na člane fronte in mladino, zavedajoč se,-da bodo imeli socializem le takrat, kadar bomo poleg težke industrije ini elektrifikacije zgradili tudi socialistično mislečega človeka. Misli pmtnlkov ob povratku iz raznih kapitalističnih držav Tovariši udarniki! Vi stopate po stopinjah onih slavnih borcev, ki leta 1941 in pozneje niso vprašali, koliko nas gre iz Zagorja v partizane z namenom in ciljem, da pobije in prežene vse tiste fašistične horde, ki so v velikanski premoči in najmoderneje oborožene preplavile našo lepo domovino. Ti borci so vedeli, da čeprav jih je šlo takrat samo 50 v borbo, da se jim bodo pozneje pridružili še ostali, kakor hitro bodo sprevideli, da je ta borba pravična. In tako je tudi bilo, tako bo tudi v bodoče. Danes še nekateri oklevajo, morda celo dvomijo. Ni pa daleč čas, ko bodo tudi ti prišli za Vami, čeprav bolj s sklonjeno glavo, prišli pa bodo. Zakaj danes nekateri oklevajo? Po mojem mišljenju zato, ker je ta naša borba na gospodarskem polju težka, ker ona zahteva žrtve, ker zahteva odločilnih mož. Omahljivci se najdejo povsod in tudi v našem rudarskem kolektivu jih je nekaj. Vaša dolžnost je, da jih prepričate in pridobite na svojo stran. Tovariši udarniki! Vi ste že dokazali, da razumete in cenite borbo proletariata, Vi tudi veste, kakšen bo uspeh in plod te borbe, zato ste tudi razumeli tališče, vsaj jaz si ga tako tolmačim, da se socializem gradi le z delom, z obnovo domovine, z vzgojo ljudskih množic, z dvigom učinka dela, z znižanjem cene produktov, ne pa z raznimi obrekovanji in s klevetami. Ce poslušate radio Budimpešto ali Moskvo, lahko slišite, kako govorijo proti našemu vodstvu, kake gnusne laži navajajo v svojih oddajah, posebno še proti vodstvu naše Partije. Ta gonja pa ni naperjena in škodljiva *amo naši ljudski skupnosti, ampak Ker ni bilo v stari Jugoslaviji dovolj industrije, poleg tega pa še eksistenčne možnosti za milijone kmečkih delavcev, ki so tvorili 50o/0 vsega prebivalstva v Jugoslaviji, so bili mnogi primorani izseliti se v tujino, ki jih je vabila s svojim dvomljivim zaslužkom. Tem kmečkim izseljencem pa se je često pridružil še industrijski proletariat, ki je le bedno životaril. Bil je suženj in predmet izkoriščanja tako domačih, kakor tudi tujih kapitalistov. 30.000 izseljencev se je izselilo letno ter bilo primorano iskati delo in zaslužek v vseh mogočih kapitalističnih državah na svetu, da bi si v tujini zaslužilo in prihranilo vsaj toliko denarja, da bi si po povratku v domovino moglo ostvariti vsaj skromno, človeka dostojno življenje. Letno je izgubljala naša domovina 30.000 mla- dih, dela zmožnih in delavoijnih ljudi, ki bi jih lahko koristno uporabila zase. Ob prihodu v obljubljene dežele pa je bila večina bridko razočarana. Spoznali so, da niso prišli kopat bogastva in sreče, marveč da so imele te dežele zanje pripravljeno delo, katerega se niso dotaknili domači delavci. Pod najtežjimi pogoji so se morali naši ljudje oprijeti vsakega dela, če so hoteli živeti. To pa je trajalo le do L 1929., ko so se pričele gospodarske krize. Od tedaj dalje se je pričelo preganjanje vsega organiziranega in neorganiziranega delavstva. Nad 100.000 izseljencev je bilo pognanih v njihovo staro domovino, pri čemer niso smeli vzeti s seboj niti svoje osebne lastnine, težko prislužene z znanjem in delom svojih rok. Za naše izseljence ni bilo nobenih pravil ne v novi, pa tudi ne v stari domovini. V fašističnih in pol-fašističnih državah so se morali naši delavci stalno javljati na policijskih in drugih uradih, enkrat radi dokumentov, drugič zaradi izgona, pa zopet zaradi odtisov vseh desetih prstov na rokah in vseh mogočih načinov slikanja, ker so to zahtevale kapitalistične oblasti v inozemstvu. Tem ne-prijetnostim so oili podvrženi zlasti še politični osumljenci. Tuji delavci niso smeli pripadati y Franciji in Ameriki naprednim organizacijam, zato je bilo njihovo politično delovanje tajno. Po osvoboditvi Jugoslavije je pričela nova ljudska oblast takoj z akcijo za povratek izseljencev v Titovo Jugoslavijo po vsem svetu, kjerkoli žive Jugoslovani. Na desettisoče se jih je že povrnilo v svobodno domovino, kjer ni več strahu pred jutrišnjim dnem in pred brezposelnostjo, kjer ni pre-ganjanja in kjer uživajo državljansko enakopravnost v času ko grozi državam, iz katerih so se povrnili, strašna usoda brezposelnosti In bede. Vlada nove Jugoslavije je omogočila povratek vsem izseljencem z vso njihovo imovino. Nikakor ni silila in nikakor niso predstavniki Jugoslavije dokazovali v Franciji in drugod, da bodo imeli v stari domovini takoj dovolj vsega na razpolago. Povedali so jim, da bo treba vse šele zgraditi ;>W Kljub temu povratniki niso oklevali, ker so čutili pomen novega časa, ki prihaja. Hoteli so sodelovati pri preobrazbi naše domovine in ji nesebično pomagati, odpravljati vse težave, kt se danes stavljajo našemu ljudstvu na poti v socializem. Takoj po prihodu so se vključili v delovni proces, ker vedo iz izkušenj, pridobljenih v inozemstvu, kaj pomeni teror kapitalizma. Bili so kmetje, danes pa so delavci, ki se čudijo kmetom, ki so vedno živeli na rodni zemlji in se branijo vstopiti v vrste graditeljev nove, socialistične Jugoslavije. Prepričani so, da bi zadostovala vsakemu takemu omahljivcu le kratka doba življenja v inozemstvu, da bi spoznal, kje je danes njegovo mesto In kje se mu obeta boljše in lepše življenje, kot ga živi danes na krpi zemlje, katere se po nepotrebnem tako krčevito oklepa. Rudarji iz Jelasnice čestitajo trboveljskim rudarjem Z rudnika Jelasnica so prejeli naši rudarji te dni naslednjo- depešo: »Vašemu kolektivu čestitamo k doseženim uspehom v prvem polletju, za katere ste dobili priznanje in nagrado zvezne vlade. Želimo, da dosežete v drugem polletju še večje uspehe pod vodstvom naš Partije in našega tovariša Tita za boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov in za zmagovito zgraditev v naši državi proti vsem klevetam in lažem proti naši državi. — Živeli graditelji nove socialistične Jugoslavije, živel Centralni komite KPJ s tovarišem Titom! — Delovni kolektiv Jelasnica.« Sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah se je v imenu trboveljskih rudarjev brzojavno zahvalila za te čestitke z obljubo, da bo delovni kolektiv rudnika zastavil vse sile, da doseže v drugem polletju še lepše uspehe. V tekmovanju med brigadam^ v rudniku Ravna Reka Je zmagala trboveljska brigada „i. mafw Na iniciativo Zveze rudarjev Jugoslavije so v juliju mesecu tekmovale med seboj najboljše brigade iz vseh rudnikov Jugoslavije in to v Senjsko Resovskem bazenu. Med temi brigadami se je odlično obnesla trboveljska brigada »1. maj«, sestavljena iz najboljših rudarjev. Brigado so sestavljali Lebar Miha, 5kratni udarnik, Juvan Viktor, 6kratni udarnik, Bevc Pavle, 3kratni udarnik, Ažman Anton, 5kratni udarnik, Medvešek Adolf, 5-kratni udarnik in rudar Žagar Franc. Z veseljem se je odzvala ta skupina rudarjev vabilu, da prenese svoja izkustva med srbske tovariše in da se s plemenito borbo trudi za naslov najboljše briagde. Pri prihodu v Senjski rudnik so trboveljsko brigado sprejeli z godbo, direktor in številni rudarji, udarniki in ostali delavci Senjskega bazena. En dan odpočitka, nato pa so takoj zagrabili za delo. V teku meseca julija je v senjsko resovskem bazenu tekmovalo 9 brigad: trboveljska »1. maj«, brigada iz rudnika »Resava Bare«, »Senjska brigada«, brigada Spoljariča Franca iz rudnika Breze, ki je prišel namesto Alije Sirotano-viča. V rudniku Ravna Reka pa je tekmovalo šest brigad: trboveljska brigada »7. julij«, ki je iz rudnika Ravna Reka, enako tudi brigada 25. oktober in brigada 29. november. Poleg tega brigada iz rudnika Vrdnik in brigada rudarja Horvata. » / Organizacija tekmovanja je bila prav dobra. Med rudarji je bilo ustvarjeno bratstvo in enotnost tudi pri delu v plemenitem socialističnem tekmovanju. Vsem tekmujočim brigadam pa je bilo žal, da ni prišel na to tekmovanje junak dela Alija Sirota-novič, ki je sicer napovedal svojo udeležbo, ni pa ga bilo. Mesto njega je prišel tovariš Spoljarič Franc, ki je že delal v tem rudniku in je dobro poznal razmere. Trboveljska brigada je pri delu dosegla lepe uspehe. Takoj prvi dan je presegla normo za 104"/«, dTugi dan je bilo slabše, komaj 87'/». 8. 7. pa že 122’/«, 9. 7. pa še več, 148°/«. To je bilo največ kar so presegli. 11. 7. za 138"/«, 12. 7. za 146”/., 13. 7. za 142“/o, 14. 7. tudi za 142”/., 15. 7. za 107”/., 16. 7. za 114”/.. 18. 7. pa so dosegli komaj 81”/« norme, 19. 7. so jo zopet prekoračili za 120*/., 20. 7. so dosegli 100»/., 21. 7. 111"/., 22. 7. 117"/., 23. 7. 111"/. in 25. 7. 117“/.. V skupni oceni so prekoračili normo v času tekmovanja za 128"/.. Samo z eno točko razlike je zaostala brigada 25. oktober iz rudnika Ravna Reka, katero vodi njihov najboljši rudar Mile Vuksanovič. Ta brigada je prekoračila normo za 127“/., brigada iz rudnika Resava Bare je prekoračila normo za 114’/., brigada senjskega rudnika za 110”/., brigada iz rudnika Vrdnik za 109”/., brigada rudarja Horvata, ki pa je bila na delu samo 8 dni, za 112”/., brigada rudarja Spoljariča iz rudnika Breze za 104"/. in brigada 29. november za 100"/., brigada 7. julij pa za 107”/.. Brigade so pri odhodu iz Senjsko Resovskega bazena na svečan način pozdravili in jim želeli še nadaljnje uspehe. Ob svoji vrnitvi v Trbovlje je trboveljska brigada sklenila, da odpošlje upravi Senjsko Resovskega bazena zahvalo za prijazen sprejem in vsestransko pomoč, katero so jim nudili uprava rudnika in rudarji. Trboveljski rudarji se toplo zahvaljujejo za pozornost in pomoč, katero so jim nudili v času njihovega tekmovanja. S ciljem čimprej doseči letni plan in presegati mesečni plan, je brigada rudnika Trbovlje »1. maj« sklenila na svojem posvetovanju dne 30. julija, da pozove na tekmovanje vse brigade v rudnikih Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in brigade rudnikov Senjsko Resovskega bazena pod sledečimi točkami in pod parolo: »Izpolniti letni plan do 29. novembra.« 1. Katera brigada bo v avgustu mesecu največ prekoračila normo in dosegla največji odkopni učinek. 2. Katera brigada bo imela najboljšo tesarbo in prihranila največ •/• na lesu. 3. Katera brigada bo prihranila največji procent na razstrelivu. 4. Katera brigada ne bo imela nobenega izostanka. 5. Katera brigada bo ustvarila med seboj največje tovarištvo ter Imela poleg svojega dela v rudniku največ ur prostovoljnega dela. Rezultati tekmovanja morajo biti poslani do 5. septembra na Centralno upravo Zveze rudarjev Jugoslavije. M finska brigada „foni!Ke (Ji čeve‘ se (e vroina udarna V petek 5. avgusta se je vrnila /. avtostrade »Bralstvo in Edinstvo« v Trbovlje mladinska delovna brigada »Tončke Čečeve« s ponosom naslovom udarne brigade. Ze okrog šeste ure popoldan se je zbralo pri rudniški restavraciji veliko število Trboveljčanov, da dostojno sprejmejo svoje udarnike. Nestrpno so pričakovali prihod urigadirjev ki se je malo zakasnil. Ob pol osmih pa so zaplapolale na cestnem ovinku brigadne zastave in ob zvokih delavske godbe so strumno prikorakali zagoreli mladinci in mladinke na trg pred restavracijo. Tu jih je množica navdušeno sprejela. V imenu OO OF je pozdravil brigado tov. Jevnikai in ji čestital k uspehu, da je brigada vkljub težko-čam, š katerimi se je morala boriti, postala udarna. Tov. Klemen, kot zastopnik LMS je v svojih pozdravnih besedah poudaril, da so delovni uspehi naše mladine najboljši odgovor vsem našim klevetnikom, ki blatijo našo državo in naše narode. S svojimi uspehi dokazuje naša mladina svojo predanost našemu vodstvu in maršalu Tilu. Za AFZ je pozdravila brigado tov. | gradnji domovine .arudova in jim prav tako čestitala k njihovi veliki zmagi. V imenu brigadirjev pa se je za-nvalil za presrčen sprejem komandant brigade tov Vizovšek Franci, ki je v kratkih besedah povedal s kakšnimi težavami se je borila brigada medno je zaslužila častni naslov udarne /brigade. Delovni uspeh je bil zelo velik in so brigadirji visoko presegali normo, nekatere desetine tudi /.a 100 %, čeprav so bili brigadirji fizično slabi. Med posameznimi se je razvila ostra borba za norme. V brigadi je bilo vzorno organizirano kulturno prosvetno delo. Pevski zbor je dosegel na kulturnem festivalu v Kutini častno prvo mesto. V brigadi Je 18 udarnikov in 51 pohvaljenih brigadirjev. Naslov udarne brigade je dosegla brigada v tretji dekadi, ko so vsi brigadirji zastavili vse svoje sile za dosego čim večjega uspeha. Po sprejemu pred restavracijo so brigadirji odšli v DID, kjer so jim članice AFZ pripravile malo prigrizka. Med prijetnim razgovorom in pesmijo so se mladinci poslavljali in odhajali na svoje domove z lepo zavestjo, da so doprinesli lep delpž pri iz- USLUŽBENCI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TEKMUJEJO Tudi med okrajnimi uslužbenci se je v zadnjem času razvilo tekmovanje, seveda ne takšno kot je v podjetjih, ampak čisto v drugačnem smislu. Predvsem so obsegale tekmovalce točke v času 2 mesečnega tekmovanja, da se izpopolni strokovna izobrazba uslužbencev v novem duhu. Spremeniti odnos in vzgojiti uradnika v duhu časa, v katerem živimo in delamo. Današnji uradnik se mora zavedati, da je v službi ljudstva. Razglasitev rezultatov je bila 2. avgusta 1949. na skupnem sindikalnem sestanku, katerega je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov. Levec Lado. V svojem govoru je pokazal pomen tekmovanja pri izgradnji socializma in razliko istega od tekmovanj v proizvodnih podjetjih. Zlasti je podčrtal veliko Mladina trboveljskega okraja napoveduje tekmovanje vsem okrajem Slovenije v čast jo letnice SKOJa važnost tega, ki naj nas stalno spremlja in izboljšuje kvaliteto našega dela. Ob zaključku svojega govora je razglasil rezultate posameznih poverjeništev OIOLO in je prvo mesto dosegla planska komisija OLO, katera je prejela tudi prehodno zastavico. Drugo mesto je pripadlo poverjeništvu za delo, ki je tudi vložilo vse sile, da bi si osvojilo prvo mesto. Tretje mesto je zasedlo poverjeništvo za kmounal-ne zadeve. Ob podaritvi prehodne zastavice je zastopnik planske komisije napovedal novo dvomesečno tekmovanje vsem poverjeništvom OLO Trbovlje, katerega so navzoči s ploskanjem pozdravili. Tekmovalo se bo po sledečih točkah: 1. Katero poverjeništvo bo v času tekmovanja .dvignilo svoje delo na odgovarjajočo višino in doseglo popolno ažurnost v tem delu. 2. Katero poverjeništvo bo posvečalo več pažnje strokovno političnemu dvigu svojih uslužbencev z organizacijo raznih študijskih krožkov, tečajev. seminarjev itd. Mladina Slovenije! Tridesetega oktobra bomo praznovali 30. obletnico ustanovitve SKOJ-a, s tem sporedno pa bomo praznovali celo dobo let herojske borbe naših Skojevcev proti izkoriščevalskim kapitalističnim elementom stare Jugoslavije. Mladina revirjev se spominja najboljših Skojevcev, kot Fakina Franca in še nešteto drugih, ki so padli za svobodo že za časa stare Jugoslavije in pozneje za časa okupacije. Mladina revirjev bo čuvala njihove pridobitve, ter nadaljvala borbo za uresničenje njihovih teženj, ter s tem ponovno dokazala svoj internacionalizem, ponovno dokazala, da gre naprej pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in da jo iz te poti, ki je edino pravilna ne more ločiti nobeden sovražnik niti klevete Informbiroja, ki so neeresnične in brez vsake podlage. Da mladina revirjev nadaljuje tradicionalno pot SKOJ-a, ter da bo obenem to ponovno potrdila s svojim delom in s tem dokazala pravilnost linije naše Partije, napoveduje tekmovanje vsem okrajem Slovenije v naslednjih točkah: 1. Borba za čimprejšnjo dosego letnega plana v rudnikih in tovarnah: a) Kateri okraj bo na podlagi analize dela v prejšnjem polletju posta- vil boljši plan dela, ter se pri tem okoriščal izkušenj v prejšnjem polletju. b) Masovna pritegnitev v mladinske proizvodne brigade v rudnikih in tovarnah — koliko mladinskih proizvodnih brigad. c) Koliko bo mladina s prekournim delom pripomogla k izpolnitvi plana. d) Koliko bodo imeli udarnikov in novatorjev iz mladinskih vrst. e) Koliko bodo ustanovili strokovnih tečajev, posečanje istih. f) Pomoč mladine pri znižanju PLC in odprava neupravičenih izostankov. g) Organizacija tekmovanja med rudniškimi in krajevnimi komiteti. 2. Kulturno prosvetno delo — ideološka izgradnja: a) Koliko bomo preštudirali tem in koliko bomo zajeli mladine na študijske sestanke — kvaliteta študija. b) Kakšno bo naše delo po vprašanju kulturno-prosvetnega dela, zabavnega življenja mladine. Koliko bomo vključili nanovo v SKUD-e, koliko bomo ustanovili novih kulturnih družin. Kateri okraj bo izvedel in kako mladinsko kulturno »Revijo«. c) Kateri okraj bo imel boljšo agitacijo — nazorno itd. 3. Organizacijska utrditev LMS: a) Kateri okraj bo bolj dosledno izvedel" sklepe XIII. Plcnurffa CK. b) Koliko bomo na novo organizi- rali aktivov — koliko bomo sprejeli novih mladincev. 4. Delo na polju fizkulture:^ a) Izvedba tekmovanj po vseh vejah fizkulture (v okviru aktiva za prvaka aktiva, v okviru mesta za prvaka mesta ali kraja in v okviru okraja). b) Koliko bomo organizirali novih društev — vključene mladine na novo. c) Kateri okraj bo boi je organiziral tekmovanje med centri predvoja-ške vzgoje. 5. Delo na polju ljudske tehnike: a) Ustanovili bomo mestne odbore ljudske tehnike. b) Ustanovili bomo nove klube ljudske tehnike, vključili v organizacije Ljudske tehnike čim več mladine. 6. Delo po vprašanju socializacije vasi: a) Pojačaii bomo vsestransko agitacijo za vključevanje v KOZ. b) Pomoč ljudski oblasti pri kon-trahaži, razrezih, razkrinkavanju sovražnih elementov itd. c) Pomoč KOZ. 7. Kateri okraj bo bolj dosledno sprovajal sklepe IV. kongresa I.MS, sklepe XII. Plenarnega sestanka in XIII. Plenarnega sestanka CKLMJ. Kateri okraj bo bolj dosledno izvrševal dolžnosti naprarn Oblastnemu ko-mitetu LMS in CK LMS. Tekmovanje sc vrši do 30. oktobra, 3. Katero poverjeništvo bo nudilo več pomoči ostalim poverjeništvom s konkretnim sodelovanjem pri raznih akcijah itd. 4. Katero poverjeništvo se bo v večjem obsegu vključilo v delo pri so-cializaci.ji vasi in v tem delu doseglo večje uspehe. 5. Katero poverjeništvo bo po svor jih uslužbencih več delalo pri raznih političnih akcijah, pri delu v masovnih organizacijah na terenu itd. 6. Katero poverjeništvo bo v teku tekmovanja naredilo več prostovoljnih fizičnih delovnih ur (obveza 30 ur n* enega uslužbenca). 7. Katero poverjeništvo bo bolj sodelovalo na kulturno-prosvetnem področju in to: a) v okviru sindikata; b) izven sindikata. —Or Katero poverjeništvo bo v tem tekmovanju doseglo večji procent tekmujočih uslužbencev U00*/«). Rezuitae tekmovanja naj bi ocenila posebna komisija, ki naj bi jo imenoval upravni odbor sindikalne podružnice v sodelovanju z IO OLO. Nato je čestital na uspehih tudi član [O OLO tov. Ferluga, ki je poudaril, da naj nas pri našem delu stalno spremlja res pravo socialistično tekmovanje. Zastopnik OSS Trbovlje tov. Kcjar* čič je česlital uslužbencem plansket komisije v imenu OSS-a. * Fisrhu^tura st* S* D Rmrfar (Trbovlje) 4:1 V nedeljo 7. t. m. je moštvo bSL; Rudarja izkoristilo lepo sončno vri me ter odigralo prijateljsko nogomet no tekmo s l'D Mladostjo iz Zagreba ki st je v kvaiilikacijskem tekmovanju priborila vstop v I. brvatsko ligo Izid tekme jc 4:1 v korist Rudarja Moštvo je nastopilo v sledeči postavi. Tauš, Butkove. Dolinšek, Blatnik, Kos. Koncilija, Rudarim Krasnik, Klančišar. Florjane in Opresnik. Kratek potek igre: Začetni udarec ima Rudar, ki polagoma prihaja pred vrata gostov ter iznenada po Huda rinu, iz gneče pred golom doseže vodstvo za Rudarja Idi Po prejetem goli. so gostje nekoliko popustili, tako da so domačin: pogostoma ogrožali na sprotni eoi ali na žalost brez uspeha ker še tako dobro premišljene kom binaeije in točnega streljanja na go' So se končale žoge v rokah odličnega vratarja, k: je rešil svoje moštvo večjega poraza in zato trna največje za sluge. Prvi pn'čas se je končal z rezultatom Id), v korist domačih in miv št vi sta odšli na odmor. Po odmoru so gostje vidno popustili, le samo od časa do časa so « svojimi tehničnimi kombinacijamf ogrožali vrata doma činov, ki so se končale v autu ali pa v rokah varat ar ja Tatiša. ki to pot ni prfšel ravno do Izraza ter |e bil zelo nesiguren Rudar nato prevzame igro v svoje rok" m se vrste napadi na nasprotni gol »»ko te bila od Hu darina iz kola strel uma žoga. ki jo je Koncilija leDo masiral z glavo v mrežo 2:0 v korist Rudarja. Napadi se dalje vrste ki so goste za nekoliko časa pouo!n«ma potisnili v obrambo tako je bilo izmed številnih napadov plod najlepše kombinacije uspešen Hudarin 3:0 v korist domačih SŠD Bratstvo (Hrastnik) (Jesenice) V nedeljo dne 31. 7. 1949. se je v Hrastniku odigrala kvalilikacijska no gometna tekma za vstop v slovenski ligo med zgoraj — iverienima moštvi ma. Gostje so se predstavili kot bor berio in tehnično boljše moštvo, med tem ko so domačini zaigrali eno svojih najstabših iger. zlasti v prvem polčasu D«>mačmi so prišli v vodstvo že. v drugi minuti Gostje so izenačili igro v drugem polčasu ter prišli v : FD ft-3o»cf»st (Zagrela) (1:0) Po prejetem golu gostje niso populili temveč čestokrat napadali na /rata domačinov. Izmed številnih nji-mvih napadov )e bila fauiirana desna zveza v kazenskem prostoru Rudarja od igralca Dolinška in sodnik drtmšek je upravičeno prisodil enajstmetrovko. ki so jo gostje izvedli v gol in znižali na 3:1. Po prejetem ?,nlu Rudar ostro napada po krilih, tako prejme iznenada Hudarin od Florjanca lepo podano žogo. vodi jo nekoliko časa po desnem krilu, nato -e odmakne od nasprotnega branilca na levo stran, ki neubranljivo strelja . spodnji desni kot 4:1 v korist Rutarja. s tem je bil [»stavljen tudi končni izid tekme. Gostje so se namreč odlikovali s svojo tehnično dovršeno igro, toda pred nasprotnim go-'•■Jii so bili premalo odločni. Moštvo Mladosti je to pot mnogo zatajilo in razočaralo trboveljsko občinstvo, ki je pričakovalo od njih nekaj več znanja in fines Od gostov so se odlikovati leva zveza. k* je bila neštetokrat nevarna pred vrati domačinov, nato desni branitec. ki je bil velika ovira Opresniku Ne smemo pozabiti omeniti ponavljam, odličnega vratarja ki ima največje zasluge in je rešil svoje moštvo večjega poraza. Pri domačih moramo pohvaliti branilca Butkovca ki se nopravlia od tekme do tekme kot steber obrambe, dalje srednji krilec Kos ki služi obrambnemu triu zh dobro oporo in desno krilo Hudarin ki se razvija tn popravlja v talentiranega nngomot-iša, ostali so svoje na-'oge dobro opravili. Gledalcev je bilo okrog 1000. ki so riši* zopet enkrat na svoj račun z 'rnngo domačega moštva. Sodil je Rrtinšek iz Celja prav dobro in ni : SŠD Jože Gregorčič 3:2 (1:0) vodstvo z 2:1. kar pa domačinom ni vzelo poguma; zabili so v zadnjih n minutah še dva gola. tako da se je tekma zaključila s tesno zmago domačinov. Domača publika z, igro svo-ih nogometašev ni bila zadovoljna: ti bodo morali vzeti stvar resneje v roke. če bodo hoteli biti kandidat za ligo. Sodnik Orel iz Celja ni imel 'ozkega posla ter je sodil dobro 'in nepristransko. SšD Proletarec a FD Drava (Ptuj) 1:1 (0:1) V nedeljo 31, t. se je odigrala v Ptuju kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v slovensko ligo men zgoraj navedenima moštvima. Uspel igre 1:1 ne ustreza celotnemu teku igre in bi bil lahko boljši v korist Proletarca, če bi bili gostje mah-bolj odločni pred goioro domačinov Ako bi tnalo več streljali na vrata nasprotnika, bi jim bila zmaga zagotov Ijena. Na drugi strani se je gostom poznala utrujeno*' ,>d dolge vožnje pomanjkanje treninga, dolg odmor in spanje pravičnega Kratek potek igre: Prvi polčas si bili gospodarji na igrišču domačini ki so bili uspešni po 3. minutah po srednjem napadalcu Nercu, tn so po gosto prihajali pred vrata gostov. T» da obramba Proletarca je bila na me stu in ni dopustila, da bi domačin: povišali rezultat. Tako je minul nr polčas. Po odmoru so gostje močno navalil, na vrata domačinov, vendar brez uspe ha. Vse njihove Se tako ugodne Sanse so končale v autu ali ca postale plen odličnega vratarja dr-mtčlnov ki 'r' rešil Ptujšane sigurnega poraza. Moštvo Drave m vzdržale ostrog: tempa gostov in je popolnoma odreklo. tako da so bili gostje zadri o' 30 minut absolutni gospodarji us »e renu ter so- s svojo petorico po Prazniku izenačili na 1 : 1 in s tem poslu vili končni izid. Omeniti je še, da so gostje nasto-lli brez Repovža, Kurenta in Vipotnika ter je moralo moštvo Proletarca nadomestiti te tri najboljše igralce z rezervo. Gostje so pokazali tehnično kombinatorno igro, hitro prenašanje žoge po krilih, — forsirali so visoko igro, ki jg domačine zmedla. Drava re zaigrala v drugem polčasu izvrstno in se odporno borila, ni pa bila kos rutinirani enajstorici Proletarca. Pri gostih so se odlikovali STednji razvoj in delavni tempa raste tako hitra, da z vseh strani zahteva rna sila! Letos letuje Doni igre in dela vi. Zagorja v Preddvoru iz Zagorja je odšlo letos 36 najmlajših iz DID-a na letovanje v Preddvor. Ko delajo njihove mamice v rudniku, kjer so vključene v produkcijo, da tudi one doprinesejo svoj del k izvajanju Titove petletke, so njihovi malčki dobro preskrbljeni. V Preddvoru imajo vse. Mnogo sonca, zdrav gorski zrak in obilno in tečno hrano, zato se tudi izvrstno počutijo. Ves dan so na svežem zraku, na zeleni trati pred Gasilskim domom. Najmlajši med njimi še nima dve leti. Ko bi ga videla njegova mamica, kako pleše in zadovoljno kobaca po travi, bi ji srce zadrhtelo od zadovoljstva, saj njemu edincu ne manjka ničesar. Po kosilu spijo, kakor ob primerno toplem vremenu čofotajo po vodi v bližnjem potoku. Večkrat narede kratek izlet v bližnjo okolico. Mnogi so seznanjeni že z domačini, ki jih prav radi gledajo v svoji sredi. Najlepše pa je, ko jim tovarišica Dolinarjeva igra na harmoniko, malčki pa korajžno pojejo znano pesem »Janez. kranjski Janez«. Srečna pa je tudi Dolinarjeva, ker vidi. kako dobro se počutijo njeni varovančki in kako jim prija sveži gorenjski zrak. Poieg izdatne hrane imajo vsak dan tudi dovolj sadja. fCtnemaiogra fi Trbovlje predvaja angleški film »HAMLET« Predstave: od srede 17. 8. do ponedeljka 22. 8., dvakrat dnevno in sicer točno ob pol 5-ih in pol 8-ih zvečer. Hrastnik predvaja sovjetski film »MLADA GARDA« I. del Predstave: v soboto ob 6 in 8 zvečer; v nedeljo ob 4, 6 in 8 zvečer ter ob 10 dopoldne za mladino v nedeljo. Naslednji četrtek dne 18. 8. predvaja sovjetski film ■NARODNI PLESI IN PARADA I. MAJ« Zagorje predvaja avstrijski film »OTROCI PRATRA« Predstave: v soboto 13. 8. ob 6 in 8 zvečer; v nedeljo 14. 8. ob 10, 6 in 8 zvečer. Sreda 17. 8. in četrtek 18. 8. ob 6 in 8 zvečer sovjetski film • CIRKUS« Obvestilo Z ozirom na naraščajoče potrebe prebivalstva v zvezi z prekourno zaposlitvijo, se je Mestni ljudski odbor Trbovlje odločil, da zasigura osebam, katerim zaradi službe ni mogoče priti k brivcu v dosedaj določenem času, da spremenimo poslovanje v brivnici na Lokah tako, da bo ta odprta od 6 zjutraj do 10 zvečer. To se bo uredilo s tem, da bodo uslužbenci delali v dveh izmenah. Poslovanje po zgoraj navedenem času se prične s 15. avgustom 1949. Gornje sporočamo prebivalstvu v vednost in ravnanje. S tem bo ustreženo vsem osebam, katerim dosedaj iz kakršnih koli vzrokov ni bilo mogoče posluževati se brivnice. V soboto 13. avgusta ob 19.30 bo v mestnem kopališču v Trbovljah plavalni dvoboj med Železničarjem (Ljubljana) in Rudarjem (Trbovlje) Preklic Podpisani Zelenšek Viktor razglašam za neveljavno izgubljeno sindikalno legitimacijo. Zelenšek Viktor. Loke 257, Trbovlje. Uredništvo Trbovlje Uprava rudnika Trbovlje telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar