PSMHI ' ?T imafcig m JL*JS • • • l^fM Za pol lete..........SJO bit* Torkoeloleto .... 7.00 eelo leto...« 700 GLAS NAR®A | The Largast list slovenskih delavcev v Ameriki Sowtiu DkSJ day tmpi lud»ji and legal Holidays. r 78,000 9 9KLIFOV: «7t OOETLAHDT. U, 1903. at the Pod Offlos at How York, V. Y, the Aet of off Hank 8, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAHDT. HO. 177. — *TEV. 177. NEW YORK, THURSDAY, JULY 29, 1920. — ČETRTEK, 29. JULIJA, 1920. VOLUME XXV ILL — LETNIK XXV 111. LUDENDORFF SVARI PRED RDEČO NEVARNOSTJO ON PRAVI. DA SE BOLJftEVIftKA NEVARNOST VEDNO BOLJ ftlRI Ql DA BODO BOLJŠEVIKI PREPLAVILI CELO EVROPO, ČE NE BODO USTAVLJENI. — NIHČE SE NE BO MOGEL VSTAVLJATI SILNEMU NAVALU. - Washington, T>. n. 28. julije. — Zmaga boljševizma na Poljskem bi pomenjala, da bi boljševiki pr*»gazili najprvo eelo Evropo in nato peli svet, j« izjavil m a rial Erik Ludendorff, slavni nemški vojskovodja, v nekem memorandumi), v katerem se obrača na eeli s\»t kot mož, ki pozna vojno ter se obrača na nespamet vlad ter letargijo burin asi je. Prejšnji vojaški diktator Nemčije je prepriča-«*j». da je «*aJj bol jš«n ikov najprvo prepaziti Poljsko ter zasesti nato Berilo, Prtjfo in l>uiu.j. V memorandumu, ki je bil spisan pretekli mesec, a ki je bil objavljen šele *edaj izjavlja general, da je bilo lahko videti vnaprej, ua bodo ru»ke boljševiške armade navalile na Poljsko in da jo bodo ) repazile, — kar »«* je v resnici tudi zgodilo. Polom Nemčije in (*>ho-S lov sike, ki bo poslediea poloma Poljnke, bo imd za posledico katastrofo, ki se bo razširila najprvo na sAM>dr NVmfiJf in *<>ho-Slovj»škc. Nikdo nr moie udajati nespametni misli, — je rekel jre-tteral, ita l»o k»tas»roi i ustavila pri vratih Francije, Anplije ali Italije. Niti M'dfin morja i" l>o v stanu ustavljati se oboroženemu pohodu boljievikov. Nato p* Ih» prepozno rešiti poloma skupno civilizacijo in prišlo bo do katastrofe kot sta jo doživela Rim in (irska. tirueral Lud« nd«rff je izjavil nadalje, da je ostal prorok v pu-St'avt jrlas, k«t#»rf»ra n- nikdo poslušal. I^nin je raztegnil po nje«ro-\e« mnenju «"• rt»■ preti Kitajski. Perziji in Indiji ter se pripravlja s*h1nj na uadttijno protl:ranje. Nadalje je rekel, da je boljševizem porast, ki mora neprestano prodirati, če hoče živeti. Vsledtega ogroža hvet. Svet mora raditegit pričakovati bol j še v i »kepa prodiranja najprej v smeri proti Brriinu in Pragi. Lit vinska se je že pridružila sovjetii in kmalo bo pi .šel trenutek, ko bodo sovjeti neposredno ogrožali Nemčijo in i*eho»«ovaško. TREBA JE IMETI SODNUSKO POVELJE SVARILO RUSIJE >a-glav DENARNE POilLJATVE V NA OORlftKO IN NOTRANJSKO. I iče sovjetske vlsde tako močno, ta slan iz Detroita. in vsa znamenja tudi. da bosta dovedla do izpolne-kaiejo. da je bila to neka Evge- nja pogojev, katerim morajo za-nija Lerov. ki je žcvela v divjem dostiti Xenu-i z ozirom na dobavo zakonu z možem istega imena v premopa. Detroit u. Zaenkrat policija še ne j Lloyd (icorge je sprejel v glav-vt, če je bila ločena od rokoborca nem naziranje Milleranda in skle-Jacksona, ki je bil včeraj prijet v njeno je bilo, da se bo v odgovor Starekv lle. Ta človek je namreč mirovne predloge sovjetske s hrepenenjem pričakoval povrat-^ vlade odgovoiilo slednji, da se bo ka žene, ki pa je zapustila po šest- mirovna konferenca vršila šele te-tnesečnem zakonu in ki je dobil daj, ko bodo opustili boljševiki s»daj vest o strašnem koncu žene,'svoje sedanje stališče in ko bodo Po konferenci, ki se je vršila včeraj med zastopniki javnosti, .prodajalci premoga na debelo ter zastopniki javnih promeinih sredstev. je izdal generalni pravdnik Palmer naslednje ugotovilo: Generalni pravnik Palmer je naprosil ta odbor, naj raznršlja o primernosti določitve višine dobičkov za prodajalce mehkega premoga na debelo. Justični department nima nobenega namena določiti cen. temveč le ugotoviti obseg primernega dobička kot je to delovala Lever-ieva postava, ki je pretila s kazenskim zasledovanjem onih, ki l»i skušali dobivati večje dobičke. Pričakovati je, da bo odbor predložil generalnemu pravilniku tekom par dni rešitev tc zadeve ter je njegov namen, da takoj po. sprejemu tozadevnega obvestila odpošlje na vse okrajne pravdnike Združenih držav in Svoje posebne zastopnike poročilo, naj prično kazensko zasledovati vsakega, ki bi kršil dogovor ter zahteval višje cene za premog kot določeno. Taka akcija naj b: se izvršila brez posebne preiskave od strani justičnega departments. Leverjeva postava proti profitirstvu se tiče takega premoga za __ airtai VAltVIl c^sPort onega domačo uporabo. Vsled tega je generalni V MESTU NEW Y0nWrI,rav^Ili^ pripravljen nastopiti proti vsem, ki bi neupravičeno višali cene premoga ter upa, da ga bo v tem pogledu podpiral tozadevni odbor. Seja komiteja j državo N«-w York, Charles R-O't'onnor. je včeraj izjavil, da ima v mestu New Yorku in oko- katero je bil poročen. Neki človek, kojega zunanjost pripravljeni pogajati se s Poljsko glede mini. Konference naj bi se ir da se ne bo odsedaj naprej izdajalo nobenih nadaljnih dovoljenj za prodajanje teh pijač. Rekel je nadalje, da bodo za naprej bolj strogo in natančno premotrili prošnje tu jemanje opojnib pijač od zveznih skladišč in da bodo izdajali le omejeno število tozadevnih dovoljenj. Rekel je, d.i je sporočil v Washington svoj novi načrt in da ga je centrala odobrila. Chicago, 111., 28. julija. — Industrije so že pričele čutiti učinke pomanjkanja premoga. V južnem delu mesta so številne velike jeklarske naprave zaprle več svojih oddelkov. Predvsem je prizadeta Illinois Steel Co. ter nadalje Wisconsin Co. FARMERJI IN HARDING. Marion, Ohio, 26. julija. — Senator Capper je izjavil danes, da so farmerji v Ohio rn sploh po za-padu za izvolitev republikanskega kandidata, ker so mnenja, da bi pomecjala izvolitev demokratične- je slična Evgenu Lerov in katere-jvdeležili zastopniki Rusije ter tu-«rr« dolie, da je odgovoren za smrt d: oni obmejnih držav, ženske, katero so našli v kovčepu, V slučaju, da bi Moskva spre-je bil včeraj aretiran v bližini'jela te pogoje, bi se Millerand po-Lawrence. Kans. Rekel je, da pri- jsvetoval z'Anglijo ter obrazložil haja iz Kentucky-ja in da je slu- pogoje, pod katerimi bi zavezniki ži' tekom vojne v ameriški ar- priznali sovjetsko vlado. To stali- madi. Medtem časom pa je dospela v New York neka Marija Trumbull, prijateljica umorjene, v spremstvu svojega moža ter nekega policista iz Iletroita. Njen namen je spoznati truplo ženske, ki se naha-ja v mrtvašnici ter je že dosedaj izjavila, da pozna obleko, ki je lržala poleg mrtvega trupla. Mrs. Trumbull je izjavila, da ima ženska, katero pozna ona, bradavico na levih prsih in dva naprej stoječa zoba. Takoj po indentificiranju šče se zavzelo v namenu, da bi ne ostala Poljska sama v svojih pogajanjih z boljševiki. POLJSKI DOLG. bi tudi ne pomenjala nič boljšega ker ni nič drugega kot nomi-n*ranec ameriških velekapitali-stov.) SE JE PREMISLILA. PRI MADŽARSKI POSLANIK --I VATIKANU. Isvriujemo denarna izplačila) ^^ Kalija. 28 julija. — Grof popolnoma zanesljivo in tedanjim prvi miidžarski poslanik pri Vatikanu, je izročil papežu Be- ra t meram primerno tndi hitro po eeli Istri, na Gor tik e m in todi na Notranjskem, po oaemljn, ki je zaseden« po itaJjanaki armadi Včeraj smo računali za pošilja tvo italjanakih lir po sledečih $ 3 70 $ 6 60 $1960 $62.50 60 lir 100 Ur 300 »i 500 lir Vrednoet denarjn sedaj ni stal na, menja ae večkrat nepridako vaao; is tefs razloga nam ni m o go«e podati peej istega dne i nediktu svoje poverilne listine ter j«* bi! deležen pri tem zelo prijaznega sprejema. | Papež je rekel, da ga veseli imeti na svojem dvoru zastopnika Madžsrske ter nadalje to, da je jtradicijonalna zvestoba Madžarov napram Vatikanu in cerkvi ena (najlepših stvari, s katerimi se lahko postavi madžarski narod. PREKI SOD NA 8LOVA& Mi Je podati najbolj po aH Praga, Čeho-Slovaška, 27. julija — Preki nod je bil proklamiran po devetih okrajih, vsled česar je sedaj cela juina Slovaška pod vo jaakhn nadzorstvom. V prokla-maciji, katero so objavile oblasti, se glasi, da je pospravljanje žetve ogroženo od inozemskih agitatorjev. Domneva se, da so nveljav Urne odredbe take, da bo mogoče s pomočjo njih obvladati polo- Washington, D. C.. 2«. julija. — Sedaj je prišlo na dan, da je ameriška vlada posodila Poljski v celem 100 milijonov dolarjev. To je bilo mogoče storiti na temelju vojnih postav, ki so še sedaj veljavni in ki so dajale predsedniku v finančnih zadevah skoro neomeje- truplo zakopano na Potteis field. V trenutku, ko so kazala vsa znamenja, da je morilna zadeva po- ne pravice. V uradnih krogih sc i; javlja, da so bila ta posojila dara še pridno so pričeli Poljaki s j a sn jena, je prišlo poročilo, da so svojim pustolovskim pohodom našli pravega moža umorjene žen- proti boljševikom. Vojni department je nadalje priznal, da se je Nadalje je izjavil, da je najel.g« kandidata zmago juga ter demo fel štab odvetnikov, ki bodo uved-Jkratičnih bosov severnih in iztočil sodnijska postopanja za preklic• JaiH držav. (Izvolitev Hardinga pa žc izdanih dovoljenj, ker so številni ljudje vzeli iz zveznih skladišč velike množine opojnih pijač pred pretvezo da jih ne bodo uporabljali kot pijačo. Vsa ta žgana pijača je bila nato prodana prodajalcem na drobne. — Zvezni komisar Kennesy iz Rrooklvna je stavil včeraj pod jamščino $1000 nekega Jožefa Amorisi iz Manhattana, ker so našli detektivi v avtomobilu, v katerem se je vozil z dvema ženskama i preko Manhattan mosta dve ste-kleniei žganja. Več zveznih detektivov je vpri-zorilo pogon na klet na Lafayette garaži na Canal Streetu v New Yorku. Aretirali so štiri možke ter zaplenili 374 rug»č vzdržuj« jo v spornem ozendj« svoje če- upr; • ne organe ir pa veliko množino oborožene sile, poleg obo-T9i* mh t" ne gre iz lepa. mors iti pa iz grda. I>a bi prt - ii tl<>in^ro m tnjo javnost, so krepko na delu razne agentu r« ki ki j«< o poljskih nssilstvih itd. Ker pa pri nas seveda le redko kdo ber* poljttke lt*|e. pa«- M> pa zelo razširjeni čt-ški. zahajajo seveda tudi v -io%em»ke li^te vesti o ulmfih Cehih v Šlezijl. Koje davijo, morijo in prebujajo Poljaki. A tudi Poljak • ne branijo šb-zije, a priznati moramo, da s«' vede vsaj v ffieijelua Poljska vtem o/iru mnogo korektnejše. Ona je umaknila iz športi* jra bjeemlja vse svoje upravne organe in vso svojo oboro/- no silo Pač se pa šleski Poljaki na vso moč upirajo teiktm nasilnostim. Vzhodni del dežele je namreč moično poljski, poleg teka se je pa Lsseltto po industrijskih krajih zelo veliko polj ^kih delavcev, med n.iterimi je naejjonalna zavest krep».o razvita Ni čuda tedaj, če prihaja zato zopet in /opet do krvavih spopadov med poljskim delavstvom in češkim orožništvom, ki ni ravno preveč izbirčno v sgitacijiskih sredstvih. To je dalo tudi povod poljski soei-jatuo demokratični st-enki, da se je na svojem zadnjem strankinem oboril intenzivno pečala s šlezkim \prašanjem in ostro protestirala proti češkim agitacijskim metodam. Vsled neprestanih spopadov in nemirov se je tudi odložil ple-biseit, ki je bil predviden. Listi so pa tudi že poročali, c*a bo vsled nemirov, ki izhajajo u prehude agitacije, plebiscit sploh odpadel in tnc pri tem ugibali, komu bodo pariški mogotci prisodili to deželo. Dopisi „ Little Falls, V. T. Dne 26. julija ob 10. uri zvečer se je smrtno ponesrečil rojak Frank Masle pri vožnji s svojim motornim kolesom med i»otoma Litle Falls in Herkimer. Vsled prehitre vožnje je izgubil kontrolo motorja ter pri tem zadel ob cestno ograjo. Močni sunek, ki je sledil temu, ga je vrgel čez ograjo na pot ulične železnice. Zadel je z glavo v tračnico s tako silo, da si je prebil lobanjo. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je po preteku treh ur izdihnil svojo dušo. Poleg njega sta se vozili tudi rojakinji Rafaela Hodnik in Jennie Stržinar, kateri sta pa na srečo ostali nepoškodovani. Poročevalec. Kxport, Pa. Smrtno se je ponesrečila na tukajšnji postaji Ivanka Bergant, lSletu/i hčerka splošno znanega rojaka John Berganta. Zaposlena jo bila v Westinghouse Electric nosti svojih starišev. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne 29. julija. Bila je članica društva sv. Alojzija št. 57 JS£J. ter obče priljubljena in izvanredno mirnega značaja. Naj v miru počiva! Poročevalec. Claridge, Pa. V petek 23. julija sta prišli gospa Alojzija Bižal iz Buhl, Minn., in gospa Mihaela Sever s svojima dvema otrokoma in sicer sinom Frankom in hčerko Pavlino iz Au-rore. Minn. Vstavili sta se najprej pri Mr. Johnu m Mrs. Juliji Rup-nik na Lusk, Pa. in pa pri rodbini Korčetovi na Delmont, Pa. Potem bi bili radi obiskali tudi mene spodaj podpisanega in mojo družino v Claridge. Poklical me je Mr. John Rupnik po telefonu, naj pridem tam z avtomobilom ponje, kar sem tudi stopil rade volje za stari znanki. Videl sem ju zadnjikrat pred dvajsetimi leti, ko sem zapustil staro domovi- Prispevek is Chicago, 26. julija 1920. Cenjeni prijatelj Zgaga: Prav gotovo ste čifali v zadnji Zakrajškovi "Edinosti", saj je bilo tam pet oglasov, da združena čikaška društva pripravijo izlet v prid "orlovskemu skladu". No, in kar nič se ne čudite, če vam tiho na uho šepnem, da je bila vdeležba res velikanska in da so vsa čikaška društva spravila skup 38 piknikarjev. Seveda pri tako mnogobrojni vdeležbi ni bilo pričakovati tisočakov, kakoršne si je zamislil Skaza in sedaj se skoro bojimo, da Skaza ne napravi "ha-rakiri" iz velike pobit osti, največ pi» iz sramote, ki ga zadene, ko bodo čuki v Mariboru čitali to žalostno novico. Pri celi stvari je značilno to: 1. V svojem listu "Needinosti" je kar naenkrat priobčil pet oglasov za ta piknik. 2. Na vsako društvo v Chieagi in okolici je pisal povabilo. 3. Na dan piknika (v nedeljo) jc pri obeh mašah zagroz'1 ljudem, da se pobere iz Čikage, če ne bo vdeležba velika in če piknik ne prinese velikega dobička za čuke. In to nam kaže: 1. Da Skazove "Needinosti" skoro nihče ne v Chicagu ne čita. 2. Da je večina društev protestirala, da bi Skazovo povabilo na pikuik čitalo na društveni seji. 3. Da se ne bo v Chieagi nihče o-re«fa obiskat svoje 'znance" vpokaI> £'e Skaza s svojimi kozli Smith al je bil takoj na mestu ne- tPitt?bur„h Pa in ^ dni Ukoj odrine nazaj od koder je .._ 1 -. _____ 1 .1.. -I.. ...... 1- ^ i rs . . 1 __ ____.. _ Manufacturing: Co. v Last Pitts- . . , .. . . m , v . f . . . . , 'no in se podal proti Ameriki. Ta- rwirgti. \ raseala se je od dela kot , , \ ... navadno. Ko je hotela stopiti iz krat smo bili v najboljši dobi živ- kupeja, je zadela ob ekspresni . Ijenja in sveži, doeim smo sedaj voz (ročni truck), kateri je stal na platformi tik vlaka. Vlak se je pomikal že naprej, še predno že precej stari, ko smo zopet skupaj prišli po celili dvajsetih letih. Veselje je bilo veliko, (rospa Mihaela Sever se je tisti večer po- so pasantje izstopili. Nesreenica ... , - , ,. . , , . - , ulovila od nas in se podala k svoje paeii» nasa prijateljica go- eal v na- Prter Zgaga vzočnosti stotine , ' _ _/i nazaj na Tjusk in da v pondeljek oseb. Dr. M.' r v i ^ morajo odhajati laški delavci ne-odrešeni laške mizerije! Veliko naših ujetnikov, mož in fantov, trpi še v ujetništvu v Italiji. Iieta in leta drži laška vlada te naše ljudi internira-jie, ne da bi povedala, kaj je njih krivda, in ne da bi na to mislila, da jih izpusti. Ne dovolijo jim niti, da bi pisali domov svojim družinam, ki že dolgo ničesar ne Vedo o njih nsodi. Kdaj bo ve«dar konec tega trpljenja, vi, znanilci svobode v Italiji?! O predilski železnici so se zadnje čase vršila razna posvetovanja. Italjani bi se hoteli v najkrajšem času zvozati skozi Pred i 1 z Nemško Avstrijo, da bi tako bili neodvisni od Jugoslavije, Italija se je v ta namen hotela po-služiti načrta, ki ga je bila že Avstrija izdelala za svoj čas nameravano predilsko železnico, pa se je ta načrt zdaj izkazal kot nc-uporabljiv za novo nameravano predilsko pro^ro. Treba bo novega proučevanja in novejra načrta, tako da bi po sodbi strokovnjakov nova predilska proga bila dovršena v treh letih. Nova železnica bi se odcepila pri Sv. Luciji in bi šla ob Soči preko Kobarida. Trnovega, Krpenice, Žage. Bovca, Loga in bi se potegnila skozi poseben predor pod Predilom na Trbiž. kjer bi dosegla nemško-av-strijske proge. Sladkor, slaščice in sladoled! "Goriška Straža" piše: Naše naprej v Cleveland. Ohio, od tam sreče ter konstatiral. da je vsaka' pomoč zastonj. Nesreča se je pri-1 „ . godila 26. julija ob pol petih po-|Pa V ^trtek ah Jutro na" poldne. Živela je še sedem in pol ZaJ na Buhl 111 Auroro. tako da ure v nezavesti. Umrla je o»b pol-j bosta doma do nedelje 1. avgusta, noči na postaji Export v p risat- Anton Jerina. Jugoslavia irredenta. "NajiJiteligentnejŠe" gospodične.' š<»Io hočemo imeti bolj živo, bolj Iz Tolmina poročajo: "L"amore illustrato" št. V listu razvito, z učitelji s temeljito iz- prišel. Vprašanje seveda je, če ga marate v New Yorku, če je že srbska vlada postavila kak dom za stenice iz ščurke. Fiasko je komplet in takih presenečenj ima Cikago še mnogo v shrambi za Skazo. • ♦ * Kdor zastopa pravo stališče, se ne boji dati nasprotniku besede. • • m Znani prijatelj delavcev, Gary, j" izjavil, da je prohibicija dobra ki so resnično zmožni var. 2:t čita-'°brazbo, mo imena nekaterih goapodiče« pomagati našim otrokom." Res.! In to je rekel na krovu parni-in deklet iz. Tolmina. Autor jih P^men ljudske š«de je nepreeen- l:a. ki ^a je par minut zatem od-popolnoma karakterizira in po- P-« ne samo za Italjane, am- vedel v Francijo, stavlja s tem v pravo luč. Meti Pak }udi z* Slovence. Živa mora! • * • imeni e i tam o imena "najinteli-( biti šola, pa če je ni. potem ni ne j "Narod naj vlada!" — je rekel g ■ *" iT/1: na, o katerih bi človek | imeiii eitamo imena "najmteli- ",l1 J*- potem ni ne; ^arwu naj \iaua; — je.resei ueutnejših" go^jodičen iz Tolmi-'^va- ,le mrtva, ker je sploh ni; liardin;*. — in njegove besede je na, o katerih bi človek pričakoval'mJf P^'tem se ne more raz-jtndi Coolidge potrdil, vse kaj drugega, kakor pa pajda- v,j»ti šti manj mora biti bolj, Ila. narod naj vlada! Blizu, ne-šeaije s sovražniki našejra narfKla.'razvUa! je, učitelji morajo!fcmerno blizu je čas. ko bo narod vlade. • • Slovenske novice. Dultnh. Minn. Pred soduikom A. W. Cantom se je vršila razsodba, ki se je končala v prid tožitelju Charles Igonru. Zgonc je namreč tožil prejšnjega policijskega šefa Jolin Mur«phyja, k**r mu je omenjeni zaplenil avtomobil, vreden $1600. da mors dohiti sv?omobil nazaj. Sodnik je »edsj Hiwwlil, da je Murphy delal h a pač no ter nepo-vtsvoo, ker je zaplenil tujo lastnino, vmled tega je odredil, da dobi Zgone s%tomohil »oprt nazaj. Rudarji rh isboinuikiaga dwtrik-ta so itomiatral« rojaks Charles Pogorstas sa delegata na Minne-■eU Federation of Labor konvencija, ki se bo nfttls ▼ Roches trn. Mr. Oiarle* Pogorele bo umtopsl Da ušiva velik drimei, je eijo, ki se bo vršila dne 2. avgusta v Denverju, Colorado. Pred nedavnim je prišel iz Du-lutha Jo*. BrLskovie, ki je že nad mesec dni nadlegoval tukajšnje zdravnike s prošnjo, naj mu o-zdravijo ženo. Ker nadlegovanja le ni bilo konca. *> ga izročili policiji. ki ga je poslala zopet nazaj v Duluth. kjer bo zaslišan, o-ziroma ira bodo preiskali, da li je v normalnem stanju ali ne. Virgima, Minn. Prodaj« opojnih pijač je bil ofrdolžen Umi« Devičj ki je mera I na m un icq talnem sodišč« plačati 102 dolarja in 50 centov k sani Bohi, Minn. Paul Antonojrič je kupil sa 10 tinoč dolarjev dom s pohištvom vred od John Pašiča. V šolski odbor je izvoljen John - Pa$ič za dobo tnega let* seaije s sovrazniKi našega ker so hčere iz najboljših hiš —-;hiti temeljito izobraženi, da za- zavladal, hčere žalibog prezgodaj umrlih''"^i" resnično pomagati našim Narod je namreč še sit kapitali narodnih vaditeljev v Tolminu. |<>troko!Q- "nanio učitelje »"^lično-tiransk Naše ljudstvo je štelo našim <1*-- učiteljice temeljito izobražene, ki kl«-toni v zlo če s«. ^ že t>rei ra<*' 1,1 'z spca P^magrali našim vi- - i • - ■ . . »viei<»rn z«. \ zim. «» m- i»it j . .j A»ki naro4-iiEk je vprašal, kak- pajdaši le z v.gaštvom. ki je bBo ^n, pa «e morejo, ne ^ejo.L ra7,(H,ek med demokrati-no navsezadnje domače; a nikdar ne ^r^ zaklat li ^dska vrata! - ief>llMikansko stranko, bo ljudstvo ix»zabilo in .»dpustilo prt Liberta , vi. ki st»- y , - <»nini. k! jemljejo za svoje "ljub- ^anei svobode, vi, ki ste zapisal,' JaZ "m čke" Italjane-vojake, se ž njimi y SV°J Program K«;ede: "Novi spozabljajo in tako prodajajo *ta*ut. ki ga človečanstvo in Ita svojo lastno kri tujcu! Seveda,'h*a h,Weta delati in izvnš: bo visok orodnim gospodičnam soimeI cno Podlago, t.ela logične slovenski fantje preneolikani Svobodo, enakost, delo, kmetavzarji — nerode; se ne zna-.ljubezen!" primemo in držimo jo vesti v družbi "fiuili" in par-|™ za te besede — držite se jih furniranih gospodičen, ne zaaajo se 111 JZPo]uite jih! jim laskati kot si one to žele. Slovenska govorica — njih ma>terni Brezbrižnost italjanskih oblasti jezik — jim je "preordinar", za-jza vpostavitev naših porušeni h to govore raje blagodejno laščino i občin se najbolje kaže v sledečem — če bi jo znale govoriti pravilno slučaju: Menda se težko .dobi ob- — in zaničujejo v svoji pulilostijčina na Goriškem, ki bi vsled voj-to, kar so njihovi očetje tolBianj ne vihre tako strašno trpela, kot ljubili, zaničujejo svoj lastm slo-|Opatjeselo, vas brez sledu his in venski narod. Slovenska dekleta, brez zemljišč. In v to borno vas katera ljubite svoj rod, ki ste še,se je doslej vrnilo od J600 prebi-poštene, obsodite p°cetje vaših vrstnic, imenovanih v gori omenjenem listu, kot tudi onih, njim dati Morda bi bil kak čitatelj tako prijazen, da bi sporo«'-il 1 Neki dopisnik poroča: — Odtrgalo mu je desno nogo nad in pod kolenom. valcev že 1300. Za te ljudi so dale italjanske oblasti dosedaj pet barak. vsa druga bivališča so si do enakih, na način zanje primeren! mačini "scaida!^ z ostanki desk iz strelskih jarkov in s kame- "La Liberia." "Goriška Straža" poroča: Izšel je v Goriei nov list "La Liberta" (Svoboda). V svojem članku *'Problemi o šoli" piše med drugim: "S solo umrje to- njem. Ti reveži nimajo ne p.ldel ka. ne podpor, ne barak, ne živine in ne vodovoda. Radi teh neznosnih razmer je župan Marušič z g. Brajdo posredoval pri generalnem civilnem komisarju Mos- liko lepih in dobrih stvari, da se'coni ju, ki je obljubil takojšnjo nobememu niti ne sanja, da bi mo-! odpomoč; videlo se mu je, da ao gla imeti kako zvezo s šolo samo.t napravila izvajanja župana nanj fNaiu se pa ne le sanja, kaj vsej velik vtis.- Upati je, da ni bila ta umira pri nas s tem, da nimamo j avdijenca brezuspešna, slovenskih šol. ampak to živo ču- timo iu proti temu odločno protestiramo.) "Vse življenje kake dežele stoji in pade s Šolo." (To zopet čutimo mi Slovenci in zato na jod ločne jše protestiramo proti temu. da so se nam zaprle šole.) "Resna šola. resna družba, slaba šola. najslabša družba." (Kaj pa tam. kjer ni nobene šole?) "Ljudsko šolo posebno moramo mi v prvi vrsti vzeti v pošte v. Njen pomen je neprecenljiv. In to Bridka obsodba. Minister za zasedeno ozemlje je ne&i La Pegna. Za to nima nobenih ziuoGsnosti in sedaj, ko vlada v teh deželah velika brezposel nosi in bi bilo treba temu odpomoč i, je kot odpomoč tej mizeriji napovedal — izseljevanje. Delavci, ki nimajo dela in trpe, naj gredo v druge države s trebuhom za kruhom in naj si pomagajo, kakor morejo, C? ti izginejo^ no? Pravi, polnokrvni Amerikanei so odločno proti priseljevanju. Priseljence zaničujejo in jih nočejo vpoštevati. V newyorškem pristanišču je bila te dni velika senzacija: tekma med dvema jadrnicama, angleško in ameriško. Vsaka jadrnica je imela trideset mož posadke. Ameriška je zmagala. Posadko na nji so tvo-cili: en Danec, sedem Švedov in dvaindvajset Norvežanov. £ Severov.) /dravil.i vrdr/ujejo izd» »V A Želim izvedeti, kje se nahaja moj stric J OST P LJUBIC, doma iz Vola vi je pri Litiji. Ce kdo vo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi jra javi. Slišala! sem. da se nahaja nekje v Jolie-tu. 111., ali pa v Rockdale pri Jolictu. Ako sami berete ta o-jrhis. mi ]>a takoj se javite n;t naslov: Mary Ljubieh. Box 2G2, Aliquippa. Pa. —7) Vi potrebujete knjigo Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski be- m am ice omedljujejo po kofetu, sednjak. Vedel je, da Slovenci popa si ga ne morejo privoščiti ali trebujejo dober obsežen slovar pri pa je pregrenak, ker nimajo cu-, učenju angleščine. Knjiga obsega kra. Pa tudi cele družine bi s ko-|25.000 angleških besed z izgovar-fetom večkrat opravile tudi ve- javo in slovenskimi pomeni. Če vas čerjo, če bi imele kaj več sladkor-1 angleški jezik zanima iv se ga žeja. Na aprovizaciji pravijo: slad-; lite priučite, si jo naročite. Kupi-korja ni. pa ga ni! Vse slaščičar-j te jo za svc;e otroke, da se uče ne in kavarne pa so polne slaščic, j pravilne slovenščine. V vsaki hiši da se tam cel dan obliznje ženski bi moral biti en izvod na razpola" svet s svojimi sladkobesednimi so celi družini, kavalirji; na vsakem voglu stoji! Angleško-slovenski besednjak karijola s sladoledom, za katerega ■ naročite na sledeči naslov: je pač treba sladkorja, in mladina liže iz krušnih pečenih ' tin-grotov" manj fini sladoled; v ka- Dr. F. J. Kern 6202 St- Clair Ave., Cleveland, O. Cena obsežni knjigi je 5 dolar- varnah Vn v.diš zlasti zvečer ne-|jev s poštnino vred. — Istotam preffIeii«in«. Kokošnjak. sviti njjk. ihfimM za z.to in vec stai sa vo«o-we m matinanjc. Vsa posktpja so v nai-■** boliie^" stanju. Sadni vrt in vodnjak prf 4 m o'z ne krave. 2 belice, par kcj. 6 ores če* in 50 kokoši Vinne* nje so: Mai:na za kositi.- za grabiti, za ckcpavati. tUmorejnic«. brane, plug. težki >n laži- voz. dvo >e sam. komati m vse drugo farmarsko orodje. Cena vsem skupaj samo (4200 00.Polovico takoj. osta. •o na b odst- c^resti. 40 akrov farma blizu trga. kjer so ir-f-ovtne. cerkve, šole »n J milje od ielez-i . . . n ške postaje. Jako rodovitna zemlja, pri- kaze, da ni Kvrona tako suha. »azna >kolica. dobra voda naravnim Prt.il 0fn * nekaj pašnika In nekaj prav lepega ao- za menoj ostali mi prijatelji. Že-.-rda trdega lesa. ostalo lahko za čistiti, lim nkiln i" j. ju v- Mala hiša in hlev v prav dobrem sta- Jim obilo uspeha listu Clas Naro-jnju. Prav ugoKJ. da nu blagovolite poseliti na Torej, ne zsmndfte prilike, ako KoMf biti deležni dobre rmfnrrr fn U labmvj bi žejor bo ratMiw preskrbljeno. Rezerviranih bode tudi ve# kdLarir z jedil!. Zsčetek reneiire ob 7. uri re*er. Vstopnina prsata, K Alinej rdeleibi vsM SB^gSSi .II»M . n ili ii »L..... y !.■.■■■■■■■ I J, ,, .mu, „ TSTAHOVUXHA LITA IMS. QAW U&AD SLY, mOXPOBZBAMA ZJETA UOB. It MIHAJU. lOTAUlM. *»«»QO» J. POlU Box W. — Pl JMuMtd. Wuk 'odprsdsad.: LOUIS BAULNT. 1 10S. tar intM, LonH, a c: JOSEPH FI8HIJML, I ITS. Q BO. L. BBOOGH. «J, ■artsla": LOO 9 OOfTILLO, Sallda. Oolo. Dr. JOS. V. OEAHEK, MS 1 OfeW M, fL, PltUhuigk, Pa. LEONARD SLdLBODNXK, 1 JOHN RUPNIK, 8. B. Box M, JOHN PLAUTZ Jr, 4S3-7UI Art, OS tOMt Midi. JOHN MOVEHN. SB4-2nd if«. MATT. POOORBLO, T W. HL JOSH eOUtS. Ely, M! ANTHONY MOTZ, N41 Ar«« ML So. Ctifcafo, I1L IT AN VABOGA, S13t Natrooa Alley. Pa. BUDO LP PBBDAN. S02V WL CUk Areno^ Cleveland, Obla. PRANK flKRABEO. 4M4 WUUmM BIl, Denver, Oolo. UBEOOR HREdCAK, SOT B Stt Avft. Jotmstown. Pi. Jsdnotlno glasilo i "GLAS NARODA* Priporočila in nasveti za prihodnjo konvencijo J. S.' K. J. 4 k if IZ UBADA POROTNIKA. ▼ss stvari tlkajob m oradalh sadov kakor tudi denarna poSUjatov saj m potlljajo na glsvaapi tajalka. Ta prttoibe naj m poflUJaJo na prsdasd alka porotaega odbora. Proinjo ■ (prejem dotIIi članov In splob vsa adrav ijpitfmli aa naj pošiljajo na vrhovnega adramlka. Jniotloruaka Katolika Je^aota m priporoma vsem Jngoalorancsa m pristop. Jed nota posilijo po "National Fraternal Oonsrcas" IsstvtaL 1 tea okro« $»00,000. (tristotim« dolarjev). BolnlAdh podpor. oŠ Ikodala. ta posmrta2a ja lxplaCala As nad poldragi mlljoo dolarjev. Jednoto ■tej« okrog 9 tirot radalb Banov (Ice) la okra« 8 tlsoC otrok v Mladlnaksa oddelka. DraAtva JednoU os nahajajo po ranili slovenskih naselbinah Tass. kjer Jih As al. prtporofl&sso vstanovltev novih. Kdor ftell postati dat naj as actasl prt tajnica bllfasca droAtva JBKJ. Za tstanovttev novih draflto* sa pa obrnlta aa glavaoga tajalka. Novo dmAtvo m lahko vsanovl a 8 Oaa* ali DO 8EDAJ PRIJAVLJENI DELEGATI IN DELEGATINJE ZA ENAJSTO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. J. V CHICAGO, ILL. Ime delegata: St. dr.: Mesto in država: Joseph A. Mertel 1, Ely, Minn. Štefan Banovec 1, Ely, Minn. Louis Champa o *t Ely, Minn. John Merhar o *"» Ely, Minn. Joseph Bregač 3,\ La" Sale, 111. Joseph Aubel 4, Federal, Pa Michael Munich 5, Soudan, Minn. Frank Justin 6, Lorain, Ohio. John Tlenich 9, Calumet, Mich. .John I). Zunich 9, Calumet, Mich. Michael Mravinec 11, Omaha, Neb. Frank Stravs 12, Pittsburgh, Penna. Martin Kočevar 15, Pueblo, Colo. (J re gor Hreščak 16. Johnstown, Pa. Max Keržišnik 18, Rock Springs, Wyo. John Kumše 19, Lorain, Ohio. Louis Ves«-! 20, Gilbert, Minn. * Frank Škrabcc 21, Denver, Colo. Anton Fritz 25, Eveleth, Minn. Anton Zbašnik 26, Pittsburgh, Pa. Z. A. Arko 27, Diamondville, Wyo. Jakob Vchar 29, Imperial, Penna. John Lamuth 30, Cliisholm, Minn. Karol Zgonc 30, Chisholm, Minn. John A. Germ, 31, Braddock, Penna. Anton Eržen 33, Trestle, Pa. Jchn Brezovec Conemaugh, Pa. Joseph Dremelj 36, Conemaugh, Pa. Frank Zorich 37, Cleveland, Ohio. Frank Budič 37, Cleveland, Ohio. Joseph Sterle 42, Pueblo, Colo. Frank Perčie 43, East Helena, Mont. Jakob Sterpar 45, Indianapolis, Ind. Anton K ost el ic 47, Aspen, Colo. Joseph Cvitpovič 49, Kansas Citly, Kans. F. G. Tassotti 50, Brooklyn, N. Y. Martin Oberžan, 52, Mineral, Kans. Frank Gregorka 52, Little Falls, N. Y. .lolm Povsha 54, Hibbing, Minn. Frank Nagode 57, Export, Penna. Martin Gilbert 58, Bear Creek, Mont. Martin Govednk 60, Chisholm, Minn. John Pedzirc 61, Reading, Pa. >itfon Košiček 66, Joliet, 111. John Urbas 69, Thomas, W. Va. John Zvezich 70, Chicago, III. Chas. K rail , 71, CollinwooT. Ohio. John Zamida 75, Canonsbur*' i*a. Joseph Mrak 76, Oregon City, Ore. Anton Koss 77, Greensburg, Pa. Matija Mautz 78, Salida, Colo. Martin Jurkas 81, Aurora, 111. Mike Skok 82, Sheboygan, Wis. Math Karcich 84, Trinidad, Colo. Frank Levstik 85, Aurora, Minn. Matija Spek St. Louis, Mo. Karol Strniša 89, Gowanda, N. Y. Valentin Perc 92, Rockdale, 111. Anton Celarc 94 Vaukegan, 111. Mohor Mladič 104 Chicago, 111. John Petri la 106 Butte, Mont. Anton Kikel lOf Youngstown, Ohio. Joseph Ahlin 110 McKrinley, Minn. Anton Korosheta 111. Leadville, Colo. Marko L. Bluth 114, Ely, Minn. George Previč 116, Delmont, Pa. Anton Kovač 122, Homer City, Penna. Pavlina Ermeno 124, La Salle, 111. John Telban 125, Iselin, Pa. Joseph Udovieb 128, New Duluth, Minn. Frances Kcičak 129, Ely, Minn. Glavne uradnike se je opozorilo, da se bi bolj zanimali za razprave v Glasilu, tekajoče se prihodnje konvencije. Da je ta opomin popolnoma umesten, je brez oporekanja. Vsi uradniki ne spijo, to-dc. nekaterim je čas tako zavezan, d« ni mogoče priti v javnost tako pogostokrat kot bi želeli. V takem položaju se nahajam tudi jaz, toda zasledujem vseeno različna mnenja in nasvete. Kolikor se tiče tega urada, ni nobenih priporočil ali nasvetov za izboljšanje, kajti kakor je sedaj vpeljan^ posluje praktično, bodisi za Jednoto ali pa prizadeto članj sivo. ki ima kaj opraviti s tem odborom. Najvažnejše razmotrivanje do sedaj je prihranitev blagajni kolikor tnogoče denarja. Pri upravnih strojkih ni mogoče tega pričakovati, kajti naši stroški, z ozi-rom na članstvo, so najnižji, kar j r* slovenskih Jednot, ki poročajo svoje poslovanje v minnesotski Zavarovalninski Oddelek, in številke ne lažejo. Plače, katere sedaj plačujemo so itak nizke in nikakor ne odgovarjajo odgovornosti, katero nos;jo uradi. Ako pa za izboljšanje svojih interesov, niso mogle* dobiti, ali pa niso skušale v času vojue dobiti novega kapitala. Vsled tega so bile tekom vojne ameriške industrije tako o-bložene z naročiti za raznovrstno blago, n. pr. železo za nova poslopja, stroje, baker itd., da ni bilo mgoče vstreči zahtevam, dokler sr ni trgovina razširila. To pa potrebuje kapital za nova poslopja, stroje itd. Med tem je bil pa narod naučen, da so municipalni bondi, dasiravno nosijo nizke o-bresti (5—51/*?—prosti vseh davkov in so boljši investment kakor pa industrijalni. ki nosijo po 7 in 8% in na katerih so le prosti 2%, kar je več zapade davkom, oziroma se plača davek na obresti nad 2%. Toraj je bilo težavno dobiti ta novi kapital, ako niso bile L ~ . - I • , Petra, št. 50 pri svoji četrtletni seji v soboto, dne 17. julija t. 1. odobrilo. k Solventnost Jednote doseči, naj bi bila prva in poglavitna točka delegatov. To je točka, od katere je odvisen obstanek jr. trdna podlaga Jednote. Da se to doseže, sta dva pota, in sicer primerno zvišanje ases-menta ali znižanje smrtnine. Znižanje smrtnine ni posebno pripo- V T~ je pri J. S. K. J. pomrlo od influence okoli 100 članov in članic, od 8000 članstva; pri organizaciji ki šteje 25,000 članstva, jih je moralo ob istem času umreti gotovo 300. To je toraj razloček. Družina, ostoječa iz 10 ali 12 oseb, gotovo več potrebuje za vsakdanje potrebe, kakor pa družina obstoječa iz 4 ali 5 oseb. Jaz mislim, da se to nikakor oporekati ne da, J S. K. J. ima z 8000 člani pri- zalija Grahek, katere soprog je bil član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely, Minn. Soproga ji je ugrabila influenea pred 4 meseci, zapustil je ženo v blagoslovljenem stanu in petero nedoraslih otrok. Za take slučaje naj bi se vpeljal sirotinski sklad. Članstvo naj bi plačevalo vsaki po 1 cent M mesec, in s tega sklada naj bi s*; dajala pod po r^ vsaj začasno onim ki so je v resnici potrebni. Teh prošenj bilo bi konec. Vsako merne stroške, ako bi pa imela ročljivo. Član ,kateri je n. pr. pla- 25,000 članstva, bi imela pa s tem leto ali koncem leta. ako preosta-čeval asesment za smrtnino $1000 številom primerne stroške. Velika ne kakšen pribitek, na.i se to prize 10 ali več let in to znižanje bi riba malo ribo lahko pogoltne, j šteje Jeduotineniu rezervnemu mu povzročilo gotovo škodo. Dru- mala riba £a velike ribe pogolt-' skladu, go pa je, da bi znižanje smrtnine niti ne more, to je pribita resnica, znalo povzročiti nezadovoljnost .Velika organizacija ^e pa ravno pri dedičih. Dediči bi bili v nadi^ti'ko lahko k manjši organizaciji, naj bi se izplačevala Bolniška podpora po preteku c«c posmrtnine $1000, izplačano bi! ako je na tem ležeče, pridruži, ka- bolezni treh teti nov, je priporočal pa dobili mogoče $200 ali $300 kor mala organizacija k veliki or- neki član. Dotičnik moro biti do-obresti zvišane. Danes toraj lah- manj. To bi povzročilo gotovo ne- ganizaciji. Ako Jednota ni sol-'bro podkovan z greenbacks da ko kupimo take industrijalnejzadovoljnost pri dedičih. Najkraj-jventna, se ne more piidružiti ni-jk»,i takega priporoča, da bi za tri bonde, kateri nosijo po 7% in se š! in sigurnejši pot v dosego sol- komur. Ako je pa solventna, ji pa tednf1 trajajoče bolezni ne dobil kupijo po $4.00 do $6.00 pod ce-! ventnosti Jednote bi bil,»da se združenje ni potrebno, kajti s sol- bolniške podpore, posebno v seda-no za vsakih $100.00. Na primer, /viša po potrebi asesment, smrtni-jventnostjo sama seib garantira si- njih časih, ko zdravniki računajo ko je pred par tedni izdala firma na naj bi pa ostala tako kakor je gurni obstanek. Cenjenim delega- z? vsaki obisk $3.00 Upam, da bo Armour & Co. svoje obveznice na petdeset milijonov dolarjev, nosijo sedaj po 7%. Obveznice so bNe razprodane po Ameriki po $94.84 za vsakih $100.00. Na podlagi te cene toraj, nosijo te obveznice 7 znižamo število glavnih uradni-1 in tričetrt odstotkov. Razliko med kov, o članstvo v nevarnosti v tem $94.84 in $100.00 trpi Armour & članstvo sedaj zavarovano. Sedanji asesment je že primerno visok, vendar pa bi bilo zvišanje asesmenta za nekaj centov mesečne v dosego solventnosti Jednote bolj v splošno zadovoljnost, kakor'J. so vedno odprta organizacija. tom naj bo glavna in najpotreb- priporočilo imelo malo ali nič nejša naloga pripeljati Jednoto odmeva. Bolniška podpora iiaj o-do solventnosti pTsanje in govore- stane nespremenjena kakor je- se-nje o združenju naj se pa preki- daj. ne enkrat za vselej. Vrata J. S. K., - pa znižanje smrtnine. oziru da tak skrajšan odbor lahko postane preveč avtokratičen, kar s? pa mora preprečiti. Edino na konvenciji nam bo mogoče kaj prihraniti. Da se to omogoči, nas veže dolžnosst izvoliti konvenčntga predsednika, ka-tiri bo vodil konvencijo složno, brez nepotrebnega tratenja časa Co. in sicer vsled tega, ker jim je absolutno potreba nekaj trpeti pri izdajanju obveznic za toliko milijonov, kajti svet išče najvišje obresti. O združenju sc je že veliko govorilo in pisalo! Tudi je bilo splošno glasovanje. Kako to glasovanje izpadlo to ve vsaL ~ udno je pa pri tem, da,'1"*1 organizacijah. Ameriški državljan katera se hoče pridružiti. Tako je n.ora biti vsaki delejrat za kon-bilo rečeno pri 10. konvenciji vjveneijo, tako .določajo sedanja Eveleth, Minn. 1916. Jednotina pravila. Zakaj to, tega ne vem. Jednota je vstanovljena, Glasilo j do podpira svoje članstvo v smr- je neohodno potrebno pri podpor- ti, poškodbi Jn bolezni, ne pa skr- Naše glasilo beti za ameriško državljanstvo. Za Vsi poznomo stanje te firme in se to sp tno glasovanje od strani kakor je sedaj, ne odgovarja po- to naj skrbi vsaki sam kakor ho- glavnega c^bora ne vpošteva. Po polnoma svoji nalogi. Sitnosti je če. S tem sc kratijo pravice čla- sigurnost plačila. In pri nakupovanju sličnih obveznic za našo Jednoto se mi to dopade, da so iz- iti le tako hitro, da se zamore za- dane za malo število let. po 3, 5 ključiti vsaka stvar v pravem re- in nekatere po 10 let. Kolikor se du in brez kake dvomljivosti. Na-, davkov tiče, so za Jednoto prosti •rlice tudi ne smemo trpeti. Pazi- vsi davki, kajti Jednote so izvze- leth-u. Sicer tam ni bil zakrivil J od časa do časa, kajti dobe se po k on venčni predsednik, ampak so ugodnih cenah in so za malo števi- tl moramo, da ne porabimo toliko te. Za nas je bolje, da kupujemo rasa, kakoj* smo zadnjič v Eve-,in sicer previdno slične obveznice nekaj stota\ov. Članstvo je gla-|liaj bi plačevalo za glasilo pri ases t?kole nanesle razmere. Kolikor se tiče sprememb v pra lo let. Ni umestno vezati se za veliko svoto denarja v bonde, kate- čemu pa potem splošno glasova-]dost:K posebno z onimi člani, ki so rov. Vsako društvo naj skuša gle-nje, ako se to ne vpošteva? Kaj pa naročniki na dnevnik "Glas Na- dati na to, da si izvoli člana za naj se potem vpošteva? Splošno roda". Glasilo naj bi izhajalo po delegata kateri je popolnoma spo-glasovanje je najvišja instanca, dvakrat na mesec na pol tolikem i soben, za to pa če je ameriški dr-vsaj po mojem mnenju. Stvar se formatu, kakor je Glas Naroda, ževljan ali ne. pa le vedno rine naprej. Ta zade-|Da ^ ali po potrebi na 6 straneh, in ' va je že Jednotino blagajno stala t0 I- 15. vsaki mesec. Članstvo Starost posameznih članov 70 let. Ce doživi član ali članica sta- sovalo proti združenju in s tem|roentu 5c mesečno.-Tiskala naj bi r ost 70 let (upam. da mi bode sla v-gotovo članstvo ni dovolila, da se £a slovanska tiskarna, katera bi no članstvo lo potrdilo), da taki stotaki dajejo iz Jednotine blagaj-j*,i!a najcenejša. Glasilo naj bi ure-j člani in članice niso več sposobni ne v dosego združitve. Veliko smo Jtval glavni tajnik ob mesečni na za d^lo, in si zaslužiti za življenje v*lih, se ne bodem tega dotikal, r'. nosijo le 5 in pol in 6 odstotkov, že čitali o tem, kako velikanska' pradi (ako mogoče) $75.00. Gla- ir vsakdanje potrebe. Torej, ako dobrobit bi bila za Jednoto, ko bi sil° naJ bilo popolnoma nev ne dela. nič ne zasluži in ako nič so pridružila k močnejši in rseji(tialno- Prinašalo naj bi samo po- nr zasluži, ne more plačevati ases-Jednoti, manjši stroški in kdo ve,ro^,a glavnega urada, dopiso- raenta. Ako ne plača asesmenta, vse kaj. Eni trdijo, da so mainjši, vanJe članstva, o delavskem giba-j posledica tega je črtanje, bil je pa ■-----1 ------ ------ — -- r- —7------- j ----•» — " -" 1-----« ——----- v — « . , kajti glavni tajnik bo imel za pre- dokler se lahko dobe take ponud-dložiti dober način, kateri bo vse- be. — boval vse, kar nam je potreba. Omenil in priporočal bi rad le to. Konvencija bo morala določiti za nadaljni nakup bondov. Po sedanjih pravilih je nakup ome-|kraje, da se dobi kaj ve'; noter, j» n v toliko, da se smejo kupiti icj^ko mogoče, brez nalaganja na šolski ali državni članstvo. Zvišati stroške bo težavno. Danes gre vse gori in vsak delavec pričakuje svoje priboljšanje v plači, toraj moramo gledati v druge municipalni, bondi. Bonde. katere sedaj lastu-jemo, nam nosijo od 5 in pol do tj odstotkov. Štiri ieta na—-j so se zdele te obresti povoljne. toda med tem ko je nastala draginja v vsakdanjih potrebah, je nastala tudi draginja na denarju. One Čase smo plačevali premijo pri nakupu nekaterih bondov. V predstojece pt^poročilo sam vrjamem in ga bom predlagal na pravem mestu. Želel bi slišati o tem še od drugih cenjenih delegatov. Leonsrd Slobodnik. Zanimanje za prihodnjo konven-katera je ob- <*ijo se kaže v glasilu prav živah-enem znižala čisti dobiček ali o-,no. Veliko priporočil in nasvetov bresti po 1 i ali Ys odstotka, več je bilo že priobčenih od strani kakor je bil slučaj. Vzrok temu je "članstva razume se pa samo po bil, da ni bilo veliko municipalnili, sebi. da to vse ne bode prišlo v bondov na tr$ru in katere je kdo poster. Vsakemu članu pa. ki po-žtlel. je plačal premijo zato, kerfšlje svoja priporočila in nasvete, bondi so bili oni čas boljši kakor se mora priznati, da se za nima za industrijalni. Bili so davkov pro-1 rrosgpeh, blagor in napredek Jed-sti (so še vedno) in svet je imel večje zaupanje do njih nego in-duatrijalnih. Vojna je vse to ne- stroški večje organizacije v gIav-|nJn* novosti iz starega kraja, kaj nem uradu, kakor pa v manjši or- šaljivega itd. Osebni napadi ali -žal jen je med članstvom ali zunaj članstva naj bi bili strogo zabra-njeni. ganizaciji. Drugi zopet trdijo, konvencije stanejo preveč denarja. Tretji zatrjujejo, manjša organizacija je v slučaju epidemije v večji nevarnosti kakor pa večja Karte, orpranizaeija. Na vse te tri trditve,naznanilo bolnega (Doctor testat) hočem tu obširno dokazati, so li j povzročil jejo društvom dostikrat res temeljite ali ne. Glavni tajnik,velike sitnosti, karte naj se do član 20 ali več let in kar je v teh letih plačal, je vse izgubljeno. Ali bi bilo to pravično postopanje od strani Jednote napram svojim ostarelim članom in članieam? Morebiti bo kdo rekel; Ima otroke in ženo naj plačajo za njega Na to sc ni zanrsti, ae manj pa zaupati. Član je plačal asesmente na Jednoto otno za eno očesi. oko, ne pa za obe > Pogreb Sedanja Jed not i na pravila določajo, da pogrebni stroški ne snie-j« presegati ivoto $150. V scda- uior", ali pa: "ustreljen od zlobne roke". Društva vse mirno prenašajo ter molčijo, ko imajo kaj takega v svoji sredi. Zato pa rečena na tem mestu, da se naj ta točka o '"prešestvu" popolnoma opusti ter naj izgine iz na£ih pra- , . . _ .vil, ali se pa naj ukoreni tako, da nj.h ,-a«h * določeno svoto po-U jasna ]n naj w bi,a koplje otrok* do eno leto starega,jtolmaeena. Pregovor pravi: "O- ne pa odraslo osebo. Ako umrje čla«, in če njeeova »na tukaj živi, naj se je ne nadleguje s tem dr mora predložiti račun pogreb-itika. Y*aka poštena žena, ako ji stvar bolj gladka med članstvom in uradniki. Da pridemo do tega, je treba dobre volje do dela, obenem, pa tudi plačati uradnike, najsibodo glavni ali krajevni, ker tistih časov ni več, da bi delali za čast in hvalo. Od vseh strani so priporočila, kako bi imeli manjše stroške. Beseda je jako lepa, ali brez stro-škov tudi delo.ni storjeno! Organizacija je delavska hi tudi dela- vce naj bo plačan, kateri dela žage« j je težko pogasiti, ko se že njo, šele potem moremo pričako- misširi po strehi." Zato pa se naj gleda, da se ogenj takoj zaduši, ko se pokaže. Ne gasimo ga že potem, ko razširi po vsej strehi. h« .prog umrje, ga Ik> gotovo po j-Moj nasvet je, da se takega člana zmožnosti dostojno pokopala. Za ali članico takoj črta iz Jednote, člane pa, ki nmrjejo in jim mora ° katerih se ima jasne dokaze, da ilrn&tvo preskrbeti pogreb, za ta- nemoralno. Mogoče se bo me-ke pogrebe i aj se določi ne več jne sodilo, da sem kak katoliški kakor $250. j p»*toliznik, kar pa ni res. Pri metli je vsak človek enak, pa najbo ka Letna plača glavnih odbornikov j» za sedanji čas veliko prenizka. Vsakdo, naj bo težak (laborer) ali obrt nik, se današnji dan pri tej visoki draginji poganja za večjo p'ačo. Težak ima vsak najmanj $5 na dan in ni mu treba delati pretrdo. Mi stremimo torej vsi href izjeme za večjim zaslužkom. Kami pa našemu glavnemu odboru ne dovolimo teca, kar jim v resnici pripada. Jaz priporočam, da se vsem glavnim odbornikom zvi-fia letna plača ra 2."» odstotkov. — Glavni tajnik ima sedaj ifcMO na mesec, od tega mora plačati pomočnika gotovo čer $100 na me- tolik, svofoodomislee, socijalist ali !;odati na je nam pričakovati nižjih stro-zborovanje. Glejmo, da bomo tudi škov. drugače je pa nemogoče, pripravljeni. Prišli bodo delegati; Da bo imela prihodnja konvenci-i/. v ■se h krajev Amerike, iz pras-'ja to zelo važno točko na dnevne. samemu p a mogoče še $120 nih rovov. iz zatohlih tovarn, ter j nem redu, bi prosil člane J.SKJ.. t a n V »e ostane. Drairi bratje In b< odo znižali. Tudi stoodstotno solventnost imamo na dnevnem redu na prihodnji konvenciji. To je drugo važno vprašanje, katero bo moralo biti rešeno, ker od ene strani zahtevajo postave Združenih držav in pot do združenja je nam zaprta, ako nismo solventni. Nekateri priporočajo zadolžnice, drugi zopet znižanje smrtniue, tretji povišanje asesmenta. Kakor vidimo, so tri pota, katero bi pa vzeli, je težavna stva*. Ako Dane* se hočem podati v razpravo glede suspenzi je in črtanja. Ravno v istem členu, v členu XVI h) najdemo točko v sedanjih pravilih, ki se gla.si sledeče: "Če član zanemarja svoje državljanske in Jednotine dolžnosti ter živi v očitnem prešeatvu ali drugače nemoralno."- Kavno o isti točki bi se dalo mnogo razpravljati in ako bi hoteli, da jo članstvo dodobra razume, morala bi biti bolj raztolmačena in jasna. Koliko seiu imel priliko čitati pravil dru- Resnica je, da so sedanja pravila pomanjkljiva. Marsikaj se j • i„i .i. - * - J . . , vzamemo zadolžnice. po mojem lahko in tudi mora izpremeniti. - i - , ... v i ... , i mnenju ne bomo me na boljšem. •Ne bom se spuščala d<*ti v te . - k * ,.„.• . .. ... Ako znizamo smrtnino, bo zopet "" "'• HM Vse člane, ker dosedaj seOno pa nascinu glavnemu tajni- ku. Na njoga se članstvo lahko zanese in mu brez skr|>i zaupa. Priporočam pa, da se točka 227. malo popravi. Tajnik društva mora ves sprejeti denar izročiti blagajniku na vsaki seji proti jk>-trdilu. Vidite, to je ne mogoče, kajti malo tajnikov je tako srečnih, da bi mogli ves asesment pobrati na seji, ker včasih je samo |h> par članov pri seji, toliko, da se lahko sejo otvori. Naj se točka 227. popravi v toliko, da se bo glasilo; Ko ima tajnik ves asesment pobran, mora takoj izročiti so bile vse smrtnine plačane po sedanjih pravilih. Ali bi ne bila krivica za dediče, ako prihodnja konvencija to spremeni? Ako člani plačajo asesment po lestvici za tisoč dolarjev, deležni bi jih bili pa osemsto ali devet, bi ne bilo prav. Moj nasvet bi bil, da bi se dolg plačal na sledeči način: Na vsako krajevno društvo naj bi se poslalo račun, koliko šteje članov in koliko da ima dolga v omenjeno svrho. To pa zato, ker večina društev lastuje premoženje ali pa imajo nekaj denarja v blagajni. dtii&r društvenemu blatniku ""fJ°H ' " ? , w w proti potrdilu, da je denar spre- " "^"drmtvo lahko ukre- 1 palo na svojih sejali, kako bi laz- jet. Cas konvencije se hirro bliža. Naši elviški delegati se pa nič ne gib organizacij, nisem še naletel 'Hflafijo, čeravno jih imamo lep* število tukaj. Na noge torej doki ' ~ na točko o "prešestvu". Nisem pa za to, da bi se ta točka "skli-rala iz pravil tudi v bodoče, vendar je pa moj nasvet, da se gori imenovana točka uredi, da bo bolj jasfta in da bo članstvo vedelo, kaj v resnici pomeni oziroma veleva. Ravno ta točka dela povsod največje preglavice, pa najsi bo pri eni ali drugi organizaciji. Če se pomisli, ksj vse pride iz te toč er je cas! Od povsod vidimo živahno razpravljanje o konvenciji, samo tukaj vse spi. Pozdrav članom in članicam JSKJ., posebno pa delegatom, katere prosim, da bi se zavedali svoje dolžnosti. Frances Puehell, tajnica društva št. 129 JtsKJ., Ely, Minn. ke, bi jo brisali iz naših pravil ali bi jo pa lx*lj raztolmačrli. Vze- Veliko članov se je že vdeležilo mirno primere, hi so se odigravali!razmotrivanj za prihodnjo kon-a Ely. Umu., ko je mož ieno' vencijo JSKJ. Ker čas hiti, bi tu-uatrelil in potem ae sebe. Poglej-,di jaz rad pregovoril v tem smi- lao druge občne stvari. Napri-mer: Pride mol iz stare domovine. tam ima mogoče pet do lest otrok in ženo, tukaj se sprijazni z drugo žensko, je pa član kake organizacije. Drujri mu zavidajo to početje, ga mogoče odvračajo proč od takega rszmerjs in kolikor bolj gs obračsjo proč. s tem se pospeši še večje "prijateljstvo". Članice očitajo članici, člani pa članu, pridejo v- sovraštvo eni in drugi. Večkrst pride do itpopaduv in rek) do pretepov ali mogoč« do ubojev, ker ljubezen, ko ae enkrat ukoreni, je s težavo mirnim potom razkopali, kajti ko ie pride do tega, da bi se imelo ljubezen opustiti, pride posledica, da se oprime, pa najsi bo žena ali ««»oi. orožja, samokresa, ter s tem HHdere "prijateljstvo", lo kaj slu. Prav pridno zasledujem vse nasvete. kar jih je članstvo izrazilo dosedaj, ker nekatere točke so zelo dobre, nekatere pa ne. Nimam namena kritizirati nikoga in tudi prosim, da mene ni treba, če se nekateri ne bo strinjal z mojim priporočilom. Dosti razmotrrvanja smo čitali. kako bi se naše poslovanje izboljšalo med društvi in Jednoto. Ako bi društva izpolnjevala pravila, bi bil tudi nas sistem boljši kakor je sedsj, ker vidimo opomine iz glavnega urada na društvene u-radnike, ki ne izpoinujejo dela, katerega so vzeli na svojo ramo. Bavno tako tudi nekateri glavni odborniki bi k temu dosti pripomogli s svojim točnim poslovanjem, Potem mislim, da bi bila' palo na svojih sejah, je plačalo svoj dolg. Nekatera društva imajo vojne zadolžnice (Liberty bonde). Mislim, da bi to bilo ravno tako všteto za dolg, kakor gotov denar. Tudi Jednota ima precej teh zadolžnic in društva bi lažje pogrešala, kakor pa sedaj znova plačevati naklade v rednih asesmentih. Tudi glavne uradnike prosim, oziroma tajnika, da bi spregovoril o tem. ako vidi, da je to umestno. Ako člani vidijo, da je v tem kaj koristnega, naj vpoštevajo, ako pa ne, naj pa zavržejo. Samo kritizirati ni treba, ker tudi jaz ne mislim nikogar. Za danes končam. Oglasim se še v bodoče in še ostale člane naše Jednote prosim, da naj izraze svoje mnenje, da nam bo lažje rešiti in vstreei članom na prihodnji konvenciji, ki bo ena najvažnejših. Joseph Dremefj, blagajnik in delegaft dr. št. 36. Conemsugh, Pa. .__:______i___ Bliža se enajsta konvencija JSKJ. in s tem hodijo poročila od vseh krajev v našem glasilu. Ker vidim članstvo JSKJ., da daje nasvete in se zanima za bodoči čas nale podporne organizacije, se hočem tudi jaz dotakniti par točk in izdati svoje mišljenje. 1. Naj se izvrši pravilnik rednih sej za društva, da bo članstvo boljše vpoštevalo redne seje. Pri našem društvu št. 45 še nisem videl oravHnika na seji. iT Moj nasvet je, naj se # ▼ MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IH JEDNOTO ZA MESEC JUNIJ 1920. DOHODKI 1 248.94 157.95 4.50 22.50 1.00 2 190.45 143.65 3.70 18.20 3 73.25 48.80 1.60 8.00 4 65.44 47.60 1.42 7.10 5 69.21 52.45 1.24 6.20 2.00 6 50.24 55.00 1.12 5.60 9 276.01 150.05 5.02 25.10 2.00 11 55.94 27.95 .96 4.80 12 99.67 74.65 2.00 10.00 1.00 13 91.10 * 61.75 1.94 9.70 14 46.99 22.10 .84 4.20 15 98.45 56.95 1.94 9.70 16 89.59 81.50 2.30 11.50 18 228.50 148.15 4.62 23.10 1.00 19 133.93 94.00 2 62 13.10 0 111.04 79.70. 2.26 11.30 21 107.78 61.00 2.06 10.30 22 103.91 65.85 1.92 9.60 2.00 25 191.85 128.25 3.54 17.70 1.00 26 ' 99.79 61.65 1.92 9.60 27 51.16 44.10 1.04 5.20 28 32.20 24.25 % .60 3.00 29 96.74 58.35 2.06 10.30 30 207.62 146.20 3.94 19.70 31 130.26 76.10 2.46 12.30 32 82.39 18.00 1.44 7.20 33 101.70 70.55 2.70 13.50 35 75.04 54.25 1.52 7.60 36 219.58 191.85 4.26 21.30 3.00 37 453.00 276.35 8.10 40.50 38 55.40 38.90 1.02 5.10 39 J28.7J 88.05 2.20 11.00 1.00 40 127.58 66.10 ?4»8 12.90 1.00 41 38.67 26.90 m 4.30 42 109.01 62.30 mL 9.00 43 44.29 27.95 A 4.30 44 68.34 52.40 s 7.80 45 151.61 111.35 1 ■ 16.30 47 85.60 42.50 flp 7.70 49 108.47 63.25 v 8.20 50 39.20 36.05 BI 4.40 51 28.97 24.65 K, 3.00 52 84.11 54.65 m 8.30 58 114,33 82.05 w 12.90 54 43.89 25.10 3.70 55 76.77 57.20 1.52 7.60 57 50.26 42.65 1.12 5.60 2.00 58 82.23 53.50 1.58 7.90 60 49.12 35.60 .88 4.30 61 57.32 59.45 1.23 6.40 64 29.82 19.25 .50 2.50 66 93.84 54.40 1.44 7.20 1.00 68 62.57 35.70 1.08 5.40 69 44.53 29.55 .78 3.90 70 63.86 54.45 1.28 6.40 3.00 71 137.83 115.25 2.66 13.30 72 27.29 15.30 .50 2.50 Jo 53.41 53.40 1.16 5.80 76 42.19 23.80 .82 4.10 77 62.27 48.85 1.26 6.30 78 121.33 57.60 2.04 10.20 79 19.86 16.90 .40 2.00 81 31.02 38.00 .70 3.50 82 70.37 51.85 1.48 7.40 83 20.97 19.25 .40 2.00 84 56.29 32.30 . 1.02 5.10 85 125 23 95.60 2.46 12.30 86 39.24 26.50 .74 3.70 87 26.93 27.10 .70 3.50 88 66.45 51.05 1.20 6.00 89 45.57 38.05 1.04 - 5.20 90 20.17 19.55 .46 2.30 92 39.52 29.35 .78 3.90 3.00 94 147.73 86.70 270 13.50 1.00 99 45.46 31.45 100 5.00 100 20.05 12.75 ■32 1.60 101 43.72 31.40 -58 2.90 103 57.41 511.85 122 6.10 104 29.09 28.05 .70 3.50 105 62.06 50.45 1.14 5.70 106 31.29 27.55 .58 2.90 107 10.65 10.10 .22 1.10 108 48.14 43.30 1.14 5,70 109 30.10 20.20 .52 2.60 1.00 110 103.47 85.75 1.68 8.40 t 111 53,88 - 27.10 .76 3.80 1.00 112 30.24 20.30 .54 2.70 ' 114 118.89 115.40 2.42 12.10 116 55.25 39.55 1.38 6.90 117 20.80 18.40 .42 2.10 118 19.69 8.40 .24 1.20 119 15.97 17.00 .40 2.00 1.00 120 46.11 37.95 .84 4.20 121 31.62 24.05 .60 3.00 122 74.95 C2.15 1.16 5.80 1.00 123 19.94 24.50 .48 2.40 124 34.01 32.45 .72 3.60 125 28.93 33.25 .52 2.60 2.00 126 16.75 23.45 .40 200 127 20.46 3655 .56 2.80 128 51.24 50.80 .92 4.60 3.00 129 24.17 30.00 .60 3.00 1.00 130 9.34 15.00 .30 1.50 15.00 8827.62 5678.20 155.74 778.40 50.00 .50 2.80 .25 .25 .75 .25 /Jo .zo 1.00 .zo. .25 .75 1.80 .25 10:10 434.89 356.50 131.65 121.56 131.10 111.96 458.18 89.65 187.32 164.49 74.13 169.84 184.89 405.62 243.90 204.30 181.14 184.03 342.34 173.21 101.50 60.05 167.45 377.46 221.12 109.03 188.70 138.41 439.99 777.95 100.42 230.96 210.41 70.73 182.11 77.40 130.10 282.52 137.34 181.56 80.53 57.47 148.72 2*11.86 74.43 143.09 101.63 145.21 90.13 124.70 12.07 137.88 104.71 78.76 128.99 269.02 45.59 113.77 70.91 118.68 191.42 29.16 73.22 131.10 42.62 94.71 235.59 70.18 58.23 124.70 89.86 43.23 76.55 251.63 82.91 34.72 80.40 116.83 61.34 119.35 62.32 22.07 98.28 54.42 199.30 86.54 53.78 248.81 103.08 '41.72 29.53 36.37 89.10 59.27 145.06 47.32 70.78 67.50 42.60 60.07 110.56 58.77 41.14 14700.06 IZDATKI 31 500.00 500.00 1000.00 1500.00 1000.00 1000.00 500.00 271.0Q 13.00 40.00 11.00 247.00 29.00 44.00 28.00 70.00 64.00 37.00 77.00 8.00 71.30 94.00 58.00 38.00 172.00 10.00 56.00 44.00 171.00 94.67 54.65 64.00 33.00 95.80 7.00 57.52 76.00 11.00 65.00 128.00 64.00 29.00 35.00 42.00 43.00 72.00 448.00 20.00 30.00 26.65 42.00 65.00 35.00 28.00 550.00 V 52.00 88.00 87.00 55.33 20.00 40.00 40.00 36.00 117.0 0 19.00 71.00 99.00 91.00 10.00 62.00 55.00 1900 62.00 220.00 35.00 271.00 13.00 40.00 11.00 247.00 29.00 544.00 28.00 70.00 54.00 37.00 77.00 8.00 71.30 94.00 58.00 38.00 172.00 10.00 56.00 44.00 171-00 94.67 54.65 64.00 33.00 95.80 7.00 57.52 76.00 11.00 65.00 128.00 54.00 '29.00 35.00 42.00 43.00 72.00 1448.00 20.00 30.00 26.65 42.00 1565.00 35.00 28.00 1550.00 52.00 88.00 87.00 55.33 20.00 40.00 40.00 36.00 117.00 19.00 1071.00' 99.00 91.00 lO.Of 562.00 55.00 19.00 62.00 220.00 35.00 6000.00 5127.92 11127.92 Prva številka znači številko društva, druga smrtninski sklad, tretja batniiki sklad, četrta sklad fctti prigtoptfna, tetai rttao, qhm skuptj, devet* smrtnino, d«** IMo podporo, onemogle, peta stroškovni sklad, 1 giiAS XABOPA, a. JUL. 1330 njo konvencijo JSKJ, Patto di Londra — patto di Roma. (Nadal jevan je h 4. si rani.) ie ve.' in jim delo prav ne ugaja, pa *e takoj javijo bolnim; h tem BoJjšev&ka revolueija je prignala Rusijo k mirovni mizi v Brest litovsko. Vsi so še ^>ominjamo generalske Hoffmaitnove pesti, ki varneje osebe pri organizaciji ♦ je zaključile razgovor med boljševiško in nemško-avstrijsko delejra-Jakik klobas sc nisem nikoli na-jeijo. Ves svet je eutll, da se je odigral v Bresiu odločilen moment dejal slišati od enega sobrata. j v poteku svetovnega požara. Toda ironija usode je res dala Rusiji da bi bilo jako korwtno. ako bi^Rad bi izvedel za mojega se tudi drugim družinam mogla* m brata Začimb* ieliača is najrunefrat« aajia domača zdravila poroda svoj nasvet pri teh točkah bo za napredek. Ako član ne bo \ glasilu naš** J.SKJ. vreden v slučaju bolezni podpore. sedilo podajanj, ker *e je bal — avstrij.skIn slovanskih narodov. Dragi člani in članice JSKJ. kakor članica... bo JSKJ. imela' in n cod k rit ost sta dvignili ves moralno čuteči svet prišel je čas, da moramo ukreniti na en ali drug način, da dosežemo naši slavni JSKJ. solventnost, katere želimo vsi in tudi dolžnost naša je sedaj, ker so stopile postave vmes*, da moramo v resnici nekoliko žrtvovali iz naših žepov. Glede glasila na»e Jednote je dovolj- premoženja za takc kloba- pW>ti °sr^ma si,a'"» kt*r **» » ^rali z veliko mislijo, da bi svet «e kot se svetujejo itd. premamili. Triumf nad strto Rusijo je bil le dunajsko darilo izvrav- Najvažnčje, kar vam pri skle - I,ava**e Vsepraviee V.ekaj po tem višku je prišla čez pol ?eta ou-pu omenim, je: JSKJ. nas je na francoskih poljanah in v jeseni 1918 katastrofa. Po enem Iiko težje kupila kot nas bo pro-|1Ptu bil Brest I*»tovsk kruto poplačan z razsulom Avstrije, popol-dala. ako se bodo taki in enaki,nini porai°m nemško armade in ponižanjem Nemčije, kakor ga je nasveti vp*»*tevali. Cenjeno član-|oživela v zgodovini morda le še nesrečna Kartagina. st'v.> in konvenčni delegat je, od- Poklicali so Nemci v Rusijo boljševike in zastrupili rusko arma-moj nasvet. da ostane še za na-jprite oči. sicer se lahko izgubite!,verjela lepim besedam, razbila disciplino in se nato razko-prej po starem, vsaj toliko časaj Iskreni pozdrav vsem, kogar- *ana morala slepo pokoriti generalom pruskega tipa a la Hoffmann, da pridem., na pravo pot z na*o koli krijejo krila naše slavne Ju- Toda z zasedbo ruske »zemlje in prodiranjem čez usodno Berezino g<-slovanske Katoliške Jednote. je prišel v gardne čet- Prusov isti zli duh, ki jc razjedal rusko voj-G. Novosel. "o moč. Od vzhoda se je razvila agitacija in revolucijouarna misel na vse strani. Posledice so bile prihodnje leto iste najprej na fronti v Macedoriiji, potem na Soči in končno tudi na Francoskem. Avstrija je v Matcdoniji dobila plačilo za svojo Slovanom sovražno politiko na Balkanu, Srbi pa zadoščenje, kakor ga skoro še ni dobil v zgodovini tak narodič. Ušiva Srbija se je po tisti kalvarij- J cd not o Sedaj pa pozdravljam vse člane in i-laniee JSKJ., poetebno pa na-s** delegatm jim želim • veliko uspeha. Joseph Golob, član društva iJev. 45 JSKJ., Indianapolis, lud. I - Ne glede na zamero, najmanj pn na hvalo, pač pa [dede dolžnosti, katera me vtsie, kakor vsakega člana naše dosedaj slavne •JSKJ., Ilirami sobrat, eital par slanih. Nič se ne boj, to vse storim le iz ljubezni do bližnjega, da zo|>«*t nekaj izpregovorim. (•lede glasila sem zinil prvi in prvikrat. Vedel sem prav dobro, v kaj bom zwdel. pa pri meni po-icum velja, ne ustraši se niti ti, cenjeni bratec! Mi se ne moremo ozirati na to, wis, gladilo imamo in je dobro ter gre z <;lasom Naroda v vsaki kotiček. Naša dolžnost ni razširjati z glasilom JSKJ.* list Glas Naroda. Da je prlaxilo dobro, to je re«i. dokler lioljše ne ho. Da mi glasilo plačamo, pa nismo gospodarji od njega, to jr tudi res. Da se ne smemo izraziti po svoji volji v njem, to je tudi res. Najvažnejše p*, da organizacija kot JSKJ. mora, kakor sc zatrjuje, imeti glasilo le po milosti Glas Naroda, ali ni to šc več kot čudno ? NiČ ni tako težkega, da bi se ne mofflo storiti, kar je tudi težko verjeti, da bi naše glasilo ne doseglo vrhunca. Na noge, cenjeni sobrat je, čas je tu! Glasilo stane p reve«-, ako je pa kdo zinil za »druženje, takim t bo takoj delegat (Mlpo.slan ua Jednotino stnn »kc, ne da bi se prej članstvu kaj naznanilo o tem. Obžalujem, da mi «"a-s lie dopu-jM-a. malo natančneje prijasniti o temelju, tia katerem se nahajamo. Združenje nam zopet trka ua vrata. Gospodje tu cenjeni sobrat je! Kakor jaz sam, tako tudi vi vsi ste vneti, snit-lo re«Vm, za Jednotino »o| v en t n ost, kajti veste prav dobro, kaj je Molveotnost za vsako ctrfcani/a.'ijo, najmanj pa ue Želite delati nobene izjeme /a JSKJ. kot zahtevajo Združene države. V pr\i \rsti solventuost se mora do-»eči in ko bomo solventni, komu bomo vklanjali? Kaj je združenje poletu? Z združenjem, vani naravnost povem, koče liberalna stranka v«c m.nči, katere pa ne bo dosegla, dokler bo JSKJ. neis-premenjena, Dovolj smo že govorili o t .-i n in v*e zastonj. Prav po-trebno he mi zdi. da pripouuiiin *»e to-le. Vsi cenjeni sobratje, kakor glavni u rabini k i, in sieer tisti, kateri so za združenje, so prišli do zaključka, da dokler bo članstvo gla-so\alo za združenje, se JSKJ. mkoli združila ne bo. Zato torej se omenja, da bo lažje na konvenciji brez tolikih napadov in kritiziranja ter se ne bo dala pri-b žnost članstvu razmotrivati, če je prav ali ne. V tem oziru svetujem kon venčnim delegatom, da vsak dobro premisli, prodno bo naredil korak bodisi v katerokoli •trail. > Zopet se govori o bolnikih in podporah. Vprašam vas, koliko je bila Jednota prizadeta zitslran nepravilnega dokaza b-dezni ženske ali moža? Kar se tiče bolnine iu posuti rt nine, je nepotrebno izgubljati na konvenciji, ker bo drag. Ako pa h«»čete, da bi se vsi nasveti v*eli v pafctev, cb&alujein, zahtevat?, da mora biti kon-•ija končana v «mktih dneh. Svetuje NAZNANILA Prišel je hladen račun štirih v Parizu. RomanJka zvitost je i vladala pravičnega Amerikama in "patto di Londro" se je ne no dvignil daleč nad "patto di Roma". Italija je pač kazala z iiečimurnostjo na najsijajnejši zmago vsega sveta in vseh ve tam doli nekje na beneškem polju ter zatajila vso eble svoje zast vice s katerimi je odrešila avstrijskega jarma mali narod slovenski do demarkaeijske čr^, potvorila dejstva in ljudstvu zapi'a s kru- tostm i USta. SVCtU na natrobila S nlaeaim nmnnffanrln rta /In T inVi Greensburg, pa. Društvo siv .Rt^šnjepra Telesa *ft. .. 77 JSKJ. v Greensburgu oporni- skl 1,011 preko »"»anakih prepadov dvignila nad ves Balkan in pri-nja vse člane, da sc vdeleže pri- 1 csla P0,it'*n0 bratom do Triglava. Na Triglavu pa je že stala kocin je seje. ker imamo rešiti več ,:ova strf,ža — Londonskega pakta. Dne 29. oktobra je bil — rojstn, važnih stvari, tikajočih s<* dru-jc,an '»vije. Vse ie norelo od veselja, risalo meje novi Evropi Rtv* in konvencije. Zato so pro-|— ( --dnjega Slovenca na meji, da ga rešimo tuje vlade. Tet^ šeni tudi vsi malo bolj oddaljeni 81110 živ« i v angelsko čisterti pričakovanju in verovali svetim ob*'' * lani, da se vdeleže vsaj te seje,'bam tj> 1 štirinajsterih Wilsonovih točk. Naivni dorosrčneži! ki se vrši dne 8. avgusta. S sobratskim pozdravom Ijouis Fink, tajnik. Collinwood, Cleveland, Ohio. Tem (Mitom naznanjam članom društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ. v Collintroodu, da bo pri- hfulnja seja društva v nedeljo 8. tostmi usta. svetu pa natrobila s plačano propagando, da do Ljnb-avgusta ob 9. uri zjutraj v Slov. Ijane biva — čistokrvni Italjan. Patto di Roma je izginil, ko je izgi-Domu, to pa zaradi slavnosti in n»l o "liaj.slavnejši" zmagi spomin na Kobarid in tekmo do Piavskih t< »letnice tukajšnjega društva "Mir KNPJ. In p11 Statkm piše ali me obiš una'Lj pred dvema letoma. —' Ja m 1» Puntar. R. F. I). No. 7. kedaj prebližno odplujejo iz Box 54. Johnstown, Pa. ; new yorka. (2!l-:i0—7) HEW YORK CITY. KRETANJE PARNIKOV valov. Od tedaj, od novembra 1918 je stopil v veljavo Patto di Londra v več izdajah, velja pa še baje danes, vključivši tudi komedijo v Reki. Toda od 3. novembra 1918 do dogodkov v Ankoni in do blamaže v Albaniji se je na svetu že marsikaj bistveno izpremenilo. Enega na svetu ni več, vsaj v tiiki meri ne kot svoje dni: respekta pred sodbo entenih sodnikov. Pogled naokrog in pogled nazaj do uovembra 1918 kaže po svetu precejšnjo spremembo, odkar je romanska politika potisnila amerikanskega strica iz evropske mešetarije. To čuti zlasti ljubeznjiva Italija, odkar je potegnil stric Wilson svojo črto preko Istre. Nanosa in Triglava, ona pa kljubovalno poslala v Reko največjega svojega junaka ? s* JSKJ. v Salkli se naznanja, da sta bila izvoljena novi predsednik in tajnik ua izvanredni neji dne 18. julija. PrcMlsednik Krank 1'snik. naslov: R. F. D. Box 81, Salida. Colo. Tajnik Jacob EvaiLš*'k, naslov: 611 W. 2nd St., Salida, Colo. Zatorej so prošenj vsi tisti člani, kateri so zu naj tcjca mes>ta. da pošljejo vse dopise iu denarne pošiljatve na zgoraj omenjeni navslov. Z bratskim pozdravom Jacob Evanšek. tajnik. (2x 29-7 & 5-8) stl zmagovite Italije. Od tedaj se je prič;el preobrat v zmage pijani glavah italjanskih politikov in žumalistov. S strahom in grozo so zapazili tik pred seboj brezdanji prepad, na nasprotni strani pa četo 150 rdeče barvanih inož z napisojn.- ''Revoluzia sociale, eviva Lenin !" » Tako — leto dni po 3. novembru 1918. Kmalo bomo pri dni -i obletnici tega dne iu tedaj bo Italija temeljito premišljevala povest o svojih "zmagah" in vrednosti patto di Londra, če bo še čas za to seveda.... Vabilo ua veselic« katero priredi društvo bv. Frančiška it. 122 JSKJ. v Homer City, Pa., v soboto 31. julija v Sloven sk em Domu. Začetek ob 6. uri popoldne. Vstopnina za moške 75f; ženske so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz lloiuer City in o-koliee, da nas gori omenjenega dne polnoštevilno posetijo in po-morejo k boljšemu napredku. Za vsestransko zabavo, svežo pijačo in okusni prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor. Torej -na ve selo svidenje v soboto 31. julija! Opomba: Po odredbi zadnje seje bo žičnim skupinam." Dodatno k pomoči družinam vi reševanju njihovih problemov Home Service prispeva k ojače-nju slabe strani društvenega živ-l.i uja poediuih naselbinah. So-drugimi, da napravi na-bolj sigurno, zdravo Ln I Service rad organizira v Ji delovauje. za katero sebno zanimanje. Porna-izirati shode, pat riot ič-e, predstave m izlete. 5e prostore za počitek, . strokovnjake za gleda-redstave in kinematografe, ervice vpliva na dnige či-za dosegti boljše vrste ko-ijalnih zabavišč, za ugodnej-šolske favilitete, pospešuje Stanovo potujočih knjižnic ter poljedelske, kakor tudi domače razstave. Kdorkoli potrebuje pomoč ka-darsibodi, naj se obrne do najbližje podružnice (Chapter) Ameriškega Rdečega Križa. Čuva se najstrožja zaupnost in stori se vse mogoče, da se vsakomur pomore. land, Ohio. Dober stric. Prijatelj: — Zakaj pa se ti je stric tako v zadregi izognil ravnokar ? Mlad človek: — To je dobra duša. Najbrž ni mel nič denarja pri sebi ter bil vsled tega v zadregi. PATENTI' rišite po m.iio knjlpo zu p ijas-lula o iznajdbah fn patentih katero vat n po&ljem ZVSTONJ Imam 30 letno skušnjo Kol Svetnik za pntrnte. torvj vso vaše potrebe glede j-a'«-tua to<"jn> iz\-rše. >T*»J urad je le i>ar kprukov minut od državne ceste.' Zelo rodovitne njive, pet glav go-j ved, leipi travniki, vsakovrstno sadje, nedotaknjen hrastov in hu-J kov ^o/.d. seveda tudi poslopje in orodje. Cena vsemu je le Vse podrobnosti se poizve f>H: Michael Onierzu. 21'Si Hast Huntington St.. Philadelphia. Pa. Home Service Ameriškega Rdečega ur tv Kaj je pravzaprav takozvana Home Semiee (domaea služba) Ameriškega Rdečega Križa? Ista je dvojnega značaja. Prvomo je bila ta služba vsta-novljena v svrho oskrbovanja družin onih. ki se nahajajo v ameriški vojaki ali mornariei ter je vsebovala različne vrste pripomoči. Pazila je na zdravje in dobrobit teh družin, pomagala jim v poslih, s katerimi niso bile vajene uktarjati se same. prinašala jim je novice od strani vojakov in mornarjev in mnogokrat je celo nudila denarno pomoč, kjer niso Rad bi izvedel, kje se nahaja FRANK REBERŠEK, podoma-če Hriberšek. Iščem ga zaradi važnih stvari, katere mu imam sporočiti zaradi njejjovejra posestva. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga tih znani, ako pa sam čita ta oglas, naj se mi nemudoma oglasi na naslov: John Spiller, Panama, Illinois. (23-29—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu ie po državi Wisconsin naš rojak ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 17. avgusta v Hambuig in Gdansk. Za tretji razred....................................$135.00 • in $5. vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. nahajale malone v istih okolači-nah. kakor tekom vojne. Home Service je bila tudi pozvana. naj sodeluje pri poklicnem poučevanju (vocational training) mnogih bivših vojakov in naj pomaga poedincefn ob povratku v civilno življenje. Vsled uspešnega delovanja A-ntermkega Rdečega Križa v tej smeri sta Navy in War Depart-mentzasproaila Rdeči Križ, naj tn-di za nadalje v mirnem času ostane *pona med ljudmi v vojski in mornarici ter njihovimi družinami. družine dobivale vojaške podpore Mirovni program za Home Ser (allotments) radi kake zamude. Xo je T^jna koneala, se je izkazalo, da je ta panoga delova- vice določa, da more v bodoče vsaka podružnica (Chapter) A-mermkega Rdečega Križa, ako nirniHo Cunard Line _ parnik na dva vijaka "P annonia" * 28. AVGUSTA Cena za tretji razred: naravnost v Dubrovnik in Trst ...................... $125. naravnost v Napolj .................................. $ 84. vožnja do Trsta preko Napolja ....................... $98, in $5.20 vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. pooblaičep pobirati narot-Glas Naroda m iidajati člen ali . kallo naj dobi čla- no blagajno iu v bolezni, j leži veselice. S pozdravom P.o£pm katere bi ostali v zvezi s občine so vsled izkušnje v tem ljajono. Ali te najne-j ^nu^k Fareučak. tajnik, svojimi gružinami, in tfk 99 vojne yripozuale, ' Potrebujemo nalaga Ice v premoga. Največja majna v Upshur County, dobre živ-ljanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo xirugod. Mi nočemo Amerikancev. če ste tujec in dober delavec lahko na tem prostoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik sluzi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri: C. T. GRIMU, Gen. Supt, Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. mi I l!L Mi,111 'JJJ '■■»"■ w ■ ■ 1 \ GLAS NARODA, 29. JTL. 1920 \ P]TOV T ALI ZAVZETJE BASTILB 113 (Nadaljevanje.) Lafayette je poljubil kraljiei roko iu takrat je bilo čuti odobra-valne klii-e. V francoskem narodu je prav do meh anskih slojev zaslediti vi-teiko kri. Kraljica je lažje dihala. — Čuden narod. — je rekla. Tedaj pa se je »tresla ter rekla : — In moji gardisti, — je rekla, — moji gardisti, ki so mi rešili življenje, ali ne morete ničesar storiti sanjef — Dajte mi ene'/a, inadama. — je rekel Lafayette. — Gospod Charny, gospod Charnv, — je zaklicala kraljica. Charnv pa je stop;l korak nazaj, kajli razumel je. za kaj gre. Ni hotel javno oprostiti se za večer prvega oktobra. Ker ti a bil prav *iie kriv. se mu tudi ni bilo treba opravičevati. Andree na drugi strani je imela isti občutek. Izognila je roko proti Cliarnvju. da ira zadrži. Njena roka je >ret2la roko grofa in obe roki sta se stisnili Kraljiea je videla to, čeprav t>i morala V tem trenutku videti povsem druge stvari. Njeno oko je žar* n m rekla je nekemu d ru gem if gardistu: — Gos|*>d moj. pridite sem, jaz vam ukazujem. (■ardist j«- ubogal. Ni imel lotili razlogov za pomislek, kot Charny. Gospod Lafa vetat« je potegnil gardista na balkon, mu nataknil svojo lastno troba-vi.o kokardo na klobuk ter ga objel. — Naj živi Lafayette! Naj živi garda! — jc vzkliknilo do petdeset tisoč glasov. Par glasov je surr nasprotovalo, a bili so v manjšini. — Dobro. — je >- kel l^afavette, — v*ega je konec iu lepo vreme se je vrnilo. Nato pa je stopi! nazaj ter rekel r - Koroške novice Krajevna državna zaščita dece in grbe iu podplate za vse slučaje. mladine Ida bodo račui* hitreje poravnani se je vstanovila za velikovški in pliberski sodni okraj. K veltkov-! Koroški otroci v Ljubljani. skeiini je priklopljen začasno tu- Dne 11. junija je obiskala mla-, . , , . di Grabšitanj. Stare avstrijske dina iz Podgorja, Bistrice, Svee.lwWJni udeležbi vzorno mladenko oblasti so izdajnle ukaze o vzgoji Podljubelja in iz BoroveJj pod^®™"^_ ' J° de<-e, storile pa niso ničesar. Vtvodstvom dr. Fran Mišica Ljub-Jugoslaviji pa imamo državno za- ljano. Na vseh postajah so jih po-HČito. Dr. Gonšič iz Ljubljane, 'adravljali otroci. V Ljubljani je tičui položaj in polomijo Avstri je. Župnik Poljanec je pa v krepkih in prepričevalnih besedah bodril omahljivce. naj se ne dajo premotiti od plačanih hujskače v, J da naj trdno zaupajo v našo pra-i vično stvar. Dne 15. junija smo pokopali ob samo neznatno ranjen rta licu. Ce| Podpisani pronim. pa bi strela treščila samo eno mi- naslov JANEZA nut o prej. bi bila mrtva tudi mati. ki se je mudila pri fantih. Strela udarila v cerkev. Dne 9. junija je v Kaza/.ah te za Slovenijo, je imel v Velikov- tn»k iz ljubljanskih šol. Pozdra-'-strela udarila v cerkev, poškodo-•u in tudi v Pliberku predavanja vili so naše otroke učenec Julij vala stolp, zid in tla v cerkvi. vodja pokrajinske državne zašči- koroško mladino sprejelo 7000 o- bolehala skoro tri leta. Škodo cenijo na 20,000 kron. Strela ubila dva fanta. Na praznik presv. Srca Jezuso- » pomenu te ustanove. Država je Mikota in učenka Jeliea Debelja-«h podporo mladine že nakazala kova, ravnatelj Glasbene Matice lepo svoto, tudi nekaj blage kma- Hubad, magistratu i ravnatelj dr. Iu pride. — Na Koroškem je Zarnik. Zahvalili so se za pozdrav 10.56% prebivalstva sirot izp«»d učenka Sablacanova, kmetski Vega smo pokopali ob veliki vde 18 let in od teh sirot je štiri pe- fant Ogris in učenka Ferjančiče-']j Franca in Engelberta Weis-ine nezakonskih otrok. Sk. S tem v zvezi je tudi zna- junija priredilo oh Vrbskem jeze-j čaj tukajšnjega ljudstva. Osno- ru shod z veselico. S posebnim' val si» jo že odbor krajevne za- vlakom se je pripeljalo l."»00 de-^či e dece. ki s«« ho takoj z vso laveev iz Ljubljane. Gorenjskega vnemo poprijel dela. Za predsed- in iz Roža. Ker je deževalo, je nika je imenovan dr. Pozuik. vod-.bila maša v «-erk\*i v Veti in ju. pri Suho Grozdje importirano Is starega kraja 22 centov font. Boksa 50 funtov $11.00 Posebna cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61; 63 Charry Stmt Mew York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej če kdo ve za LE PSI NA, ki je (nlšel pred kakimi 15. leti v Ameriko. Nahaja se nekje v Clevelandu. Ohio, in je še govoril pred kratkim z nek i in našim človekom, ki se je vrnil nazaj v domovino. Zelo si želim, tla bi izvedel kaj od mojega očeta, ki ga že 15 let nisem videl. da bi mu vsaj pismo pisal. Ako sam bere ta oglas, ga prosim. naj se mi oglasi ter navede svoj naslov. — Josip Ijepšina pri Josipu Krule, gostilničarju v Sv. Lenartu št. 47, pošta Brežice ob Savi, Slovenija, Jugoslavia. (28-29—7) PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVL Take ponudbe vam ne nudi noben dragi zdravnik. Jaz imam toliko'zaupanja v svoj uspeh in sposobnost. da vas morem ozdraviti, da za avojs prizadevanje pri vasem zdravljenju ne zahtevam niti centa vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdravi. Jaz sem aaj«tarej>i Specialist r Pittsburgh u, « 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu iu daleč, da jih hitro ozdravim. Govori se slovensks Dr. 8. P. MULLIN. ip*cijali«t. lil rolTKTil AVE.. nadstropje. PITTSBURGH Pazite na stev. 411 «Vtrta A*e. PENNA. ,. , ... ... ... Ja pa ne ho zopet «kaijcno, veličanstvo je treba donrinesti .... . -i it --.-..- ,, . pr.iusu namestnika dekan t enicr. tnj-l iz Ljubljane. Z godbami na čelu Inik nadučitelj Vendramin. Odbor! so odkorakali k Vrbskemu zadnjo žrtev. — I bi. — je odv.-uil kralj, — zapustiti Vrisailles % P«riz, kaj ne? — Priti v Pariz veličanstvo. j zanemarjenih in revnih Cospod moj. — je rekel kralj, — lahko >poro.*-ite narodu, da Umerim se bo pomagalo Lom o v eni uri odšli v Pariz. Nato pa sp je ohmil proti kraljici ter rekel- - Madams. odi.lite v svoje sobo ter odredite vse potreuo. Ta povelje kralja j« očividno spomnilo Cliainy-ja na važen do-ginlek. na katerega je pozabil. Pohitel je naprej preti kraljico. jeze- ter se vrniti Im. imenoval po šolskih okrajih rti. Shoda se je vjleležilo tudi obi-|poverjenike, ki bodo poročali o In domačega ljudstva. Na zboro-j otrocih, vanju *o govorili: Fran Sušnik.' Ivan (iostin<-ar. Kremžar in Žu-J žek. Koroški delavec se bori proti, i — Kaj hiH-ete pri meni * — je vprašala kraljica trdi. — Nič nimate iskati tam. — Želim vi to. madema, Nemška surovost. nemškemu kapitalizmu in impe-j i Iz Bistrice v R< žu poročajo: rialrzmu. Krščanski delavec v dru-' jT<>kobolna Tero»n Sablatnik pd. 'bi krščanskega kmeta bo tudi ■t rbanclia iz Sve<" if rvi<». «td--lej nosil breme narodnega in: ocialnega osvobodilnega boja na -banclja iz Sveč je šla v Celo-v svrho operacije. Vse potne lište je imela v kaeijski črti jo I on žnik. Zraven redu. Pri demar- Koroškem, je sprejel nemški je stal bivši to- je odvrnil Charnv, — in če res nimam .... , . tam nič opravka, ne Lom ostal toliko časa,-da bi ne ugajalo vašemu i ya,'n,>kl «™dnik i* Bistrice v Ro-( Na veličanstvu. f7X1 srebernigg. kateri je proti o- Kraljiea mu je Jedila. Sledovi krvi so pokrivali tla. Marija An-tonijeta je zaprla o.i, iskala roko, oa jo vodi, ujela ono Charny-ja ter šla par korakov meče. Naenkrat pa je čutila, kako se je Charnv po celem telesu stresel — Kaj je, gospod ! — je vprašala ter zopet odprla oči. Nato pa jc vzkliknila: — Mrlič! Mrlič! — Vaše veličansi-o mi bo oprostilo, če izpustim roko, _ je rekel Charnv Našel m m. kar sem iskal, namreč truplo mojega bra- ts Jurija. Bilo j ukazal, da povelje. res truplo nesrečnega mladega moža. kateremu jc brat e da umui'i za kraljico. Natančno jc izpolnil dano mu JURIJ CHARNY. Imenovanja. imesto Antona Hribarja, k. je proti o- kot član gerentskega sosve- rožniku izrekel, da je imenovana ■ ra v Mežici odpovedal, je imeno-zanesljiva oseba, naj se jo pusti.|Va,» za prisednika Janez Hornbok. Sjldatnikova j«- nato odšla. Pred župnik. Obenem so poleg sedanjih g »stilno pri •"Mlinariču" je bil prisednikov imenovani za prised-pa zbran "veliki generalni štab'' nike še Martin Komar, rudar to- kraj Meže; v Pr »dpec i; Matej Novak, rudar Aleš Tašl. rudar v C viki pobeglih Nemcev in nemčurjev. Sprejeli so jo s pravim hurimskim tu Jen jem. Bivši gozdar Mihael Podpeci. Prisednik Avgust Ps hernigg iz Bistrice v lložu je,se je preselil v Ljubljano, vpil kot obseden proti orožniku: "l>«>s is die gr«»sste bindisehe Hctzbauerin im Svečah." (To je najve*'-ja hujskačinja v Svečah.) so zahtevali, da jo mora orož- Razne novice iz Škocijana. Hudoben člov neničur. katerega dela so hudobna in si ne upa na dan, ker ima slabo vest. je po- ie stal tretji mož, ki je bolestno stiskal roki in Par ur po tem kriku kraljice in v trenutku, ko je kralj s kraljico in otroci v red zapustil Versailles, kamor naj bi se več ne vrnil, se je završilo na msjh .«m, notranjem dvorišču, katerega je namakal dež, naslednje: Neki črno oblet u mož se je sklanjal nad nekega mrliča. Neki na da I j ti i mož, v uniformi gard jf klečal na drugi strani mrliča. Tri korak vstran zrl topo predse. Mrtvi je bil mlao človek v starosti dvaindvajset let. Crnoohlcčeni mož je bil Gilbert. < astnik na kolenih je bil grof Charnv. Stoječi mož je bil Billot. , Truplo je bilo o*n barona Jurija de Charnv. Gi!bert. ki m- je sklanjal nad mtvecs. jc rekel: Mrtev je. pop« Inoma mrtev. liro' Cliarm je ralahko zastokal, dvignil truplo ter ga objel. Nato pa ga je popolnoma dvignil naslonil na zid, s«- polagoma u-ina k tu i ter kI^ImI. •• • mrtvo truplo ne ho oživelo ter mu sledilo. 4iilhert je os,tal na enem kolenu, prestrašen in presenečen. B Hot je zapusti: temni kot dvorišča, se približal tiilbertu ter rekel: Ali. jrospod G i i Im* rt, - to je torej državljanska vojna in kar ste mi povedali napre.i se dogaja hitreje kot sem domneval. Videl sem. kako so ti lopov. morili nepoštene ljudi. Sedaj pa vidim, kako ti lopovi more pošt.-m ljudi. Takrat ste mi fekli, da bo pr šel dan, ko bodo morili pošten« ljudi. Sedaj so umorli gospoda barona Charnv. Jaz se re treseiu Več, jaz jokam. Ni m< srrah pred drugimi, temveč pred samim seboj. - Billot! — je reke! Gilbert. Ne da bi ga čnl, jc Billot nadaljeval: — Tukaj je mlad ubog človek, katerega so umoi-.li. Bil Je vojak v boju. On ni moril a njega mi umorili. Billot je globoko \zdihnil. Ali iie»rečnež, -- je nadaljeval. — Poznal sem ga kot otroka. Prinašal je kruha ubog m od »voje matere. — <:onpo«» tam ostaneta. Odirani in ogo- seno igrfD francoskega stotnika ljufaui selani in nitarji biudišarji Renarda. da je njegov fini in gozde nujno poravnati ž njima sta-'tovi nastop gledalce kar očaral. •3* račune. To njima v vedno«*. Pred predstavo so nam kaplan da se bosta vedela pripravit, če bi Kovač jurista Felacher in Urše njima le zluštalo si za malo do- bane v domači poljudni besedi nun pokukati. Lahko si naniažeta razložili naš gosjK>darski in poli- DOCTOR LORENZ SOlNI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK (PECI J Al-1ST MO&KIH SOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdrsvljenje akutnih in kroničnii bolezni Jaz sam ie adravim nad 23 let ter imam skuinja ▼ vseh boleznih in kefl znam slovensko, zato vaa motem popolnoma razumeti iu spozna ti vsio belezen, da vas ozdravim in vrnem mod in zdravje. Skozi 23 le» sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškil bolezni. Zsto m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. No odlašajte, ampak priditi Hmpreja. Jas esSravlf«! ssatnisUsns W. Willis In llss as I...... bolaani w »rta. ts- sadaajs la^SotseifM « ksatsli. (Urt rana. Sotesnl. ^•MoS. botasnT * nakurju,*litsS sS S. «rs zjutraj Ss S. __ - -------- -----rtJsS P« Ss Z ura pipoMns. •o rotvi n« zdravim, pridete osebno. nkmiai _____NASLOV. Dr. LORENZ f— a«. 'ififfm'MS Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah li GLAS NARODA (Glasilo J. S. K« J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto -za pol leta ■ za mesto New York za vse leto 99 Najmodernejše vrejena TISKARNA »«44 Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York Citv.