STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUPLJ IN A 203 Poštnima Poračnnjena (C. O. cen 1 a posta) V Tritll, V II avgusta, 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 ceni. Letnik LHS ■■i ■ — -- Lis« izhaja rsaki dan riutraj razen ponedeljka. Naročnina: z* 1 maaec 3 »ee.ee L 22.-^, pol le U L 38—, celo leto L 75.—, ▼ mozemrtro neteča« L -u5C več — Poaamezne številke 30 at — Oilaanma za i mm proatorm * iirokoati 1 kolone 158 nun): za irgortke in obrtne oglaae L l.—, n oemrt-biče, zahvale, poslana, vabila L 1.50. otfl«e denarnih zavodov L X-* OgUtfi na prvi »trani L 2.— Uredništvo in upravništvo: Trst ulica S. Francesco d'Assizi 20. Te- lefon 68-04. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo, pisma se ne sprejemajo. — Lasti založba Nefrankirana tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuč C&rducci it. 7, L n. — Telet it 3ZL Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric« Mati zdravnica K so bile razširjene med vsem ljudstvom, a so pod vplivom no-vUa življenja začele polagoma iz^njati. Vse kaže, da ne bo ko o tej ali oni lepi navadi ne bo več sledu. Novi rod raste, novi rod je videl vse drugačne stvari, uči se vse drugačnih stvari in rad zameta vse, kar opominja na preteklost, ker misli, da je vse, kar je novo, dobro in lepo. Nekateri ljudje ne vedo, da bi moral vsak napredek stremeti za tem, da se ohrani vse, kar je dobrega in lepega, in z&viže le tisto, kar spozna za slabo n grdo. Izmed novih pn>-dobitev in navad pa bi morali sprejeti le tiste, ki so lepe in dobre. Tako bi človek resnično ELapredoval. Naj danes spregovorimo par be^-ed o domačem zdravljenju, o tisti samopomoči, ki bi je v nobeni hiši ne smelo manjkati. Pretekli časi so bili drugačni v tem o žiru Ljudje so polagali več važnosti na ohranitev zdravja. Obenem so si v sili in potrebi tnali pomagati. Spominjam se svoje babice. Takih žensk, kot je bila ona, je bilo še mnogo po naši deželi. ,Vsi robovi prisolnčnih njiv so bili posejani z njenimi zdravilnimi rastlinami, Gorje, če bi jih bil kdo pomandral. Njena skrinja je bila polna tega zdravilnega daru. Nihče ni čakal bolezni. Kaj še! Gorje, če je spomladi kateri o-trok sedel na mokra tla vrta Bog vari, če je pozimi malo oblečen stopi! na mraz, ali če je Troč hotel piti mrzlo vodo in na to še ijoi eg-ati v senci. Na stotine takih grehov je bilo, na katere je pazilo materino oko. Ono je dobro vedelo, da je lažje ohraniti zdravje kot si ga znova pridobiti. Če se je zgodilo, da je kdo na-lahko obolel, se je dobilo tudi zdraviilo zanj. £a vsako neugodje svoje zelišče, svoj čaj, babica si je že znala pomagati. Ni rečeno, da je bilo mogoče vsako bolezen ozdraviti doma. So bo-leizni, radi katerih je treba nujno poklicati zdiravnika. Toda je obilica malih bolezni, ki jih je mogoč l* pravočasno ozdraviti doma. radi katerih itak nihče ne hodi k zdravnikom, dokler se bolezen ne rajzpase in je že prepozno. Takih žena, ki so znale pomagati svojim domačim v raznih malih težavah in potrebah, je bilo obilo po naših vaseh m je nekaj še dandanes, dasi manj' kot nokčLai. kar pa ni prav. Matere so učile svoje hčere poleg pranja in kuhanja tudi to, kako naj sil pomagajo v slučaju bolezni. Hčere so si to s pridem zapomnile in s haškom uporabljale na sebi m na svojih otrocih. Naš preprosti narod je bil zdrav. Zrak in solnce sta mu dajala vedno novih sokov; Če mu jih. je kedaj zmanjkalo, si je anali sam pomagati v prvi sili. Tako bi moralo biti tudi za naprej. Ta tradicija samopomoči bi se morala nadaljevati. Samopomoč v sili je najboljša pomoč pooeimo tam, kjer so zdravniki daSeč. In koliko je takih vasi! Naše matere morajo biti naše male zdravnice, ki bodo znale pri svojih otrocih v prvi vrsti preprečiti bolezni, če pa je ni mogoče preprečiti, zdraviti in znati negovati bolnika. Velikega pomena je tudi pravilno negovanje bolnika. Včasih zdravila niti polovico toliko ne pomagajo kot pravilna nega. Naša dekleta bi se morala učiti te nege, kot matere pa biti neizprosne proti bolnikom, kadar gre za njih dobro. Slaba nega, nestrpnost z bolniki, prezgodnje vstajanje in novo prenapenjanje moči so pogosto največji grobo-kopi. S tem smo misliHi le na vna-njo nego bolnika. Bolnik potrebuje v isti, če ne v večji meri, tudi notranje nege. Saj sami vemo, kako vpliva dobra ali slaba beseda na nas. Mati zdravnica mora dajati/ bolniku poguma, biti mora nežna in obzirna z bolnikom, zrnati ga mora potolažiti in pomiriti. Vse, kar bi lahko vzn-emirjalo bolnika naj se odstrani, skrbeti bi se moralo za potreben mir. Nepotrebni obiski bi se ne smeli prepuščati Jt bolnikom- Ona sama ne sme vznemirjati bolnika s slabimi novicami ali mu kazati žalosten in zaskrbljen ohra-z. To vpliva slabo tudi na telesno zdravje. Na/vedli smo le par misli. Iz njih posnamemo sledeče: Naj se v tiste kmetske domove, kjer se je to že opustilo, znova uvede lepa navada zdravniške samopomoči. To svetujemo zato, ker vemo, da iz nevednosti in malomarnosti v ogromnem številu slučajev sploh izostane vsaka pomoč. Bolezen se na ta način razpase, posledica je smrt. Naše matere naj znova postanejo naše zdravnice, ki nai čuvajo nad družino, da si po nepotrebnem ne nakoplje bolezni, v slučaju bolezni pa naj ji nudi pomoči. Tu je zopet lepa naloga naših deklet. Koliko se morejo naša dekleta naučiti, kar bodo lahko z uspehom uporabljala v bodočem življenju! Kako bridko je gledati dekle, ki si še v najna-vadnejšem slučaju ne zna pomagati, medtem ko so si znale vse bolj pomagati, celo njene prednice pred tisoč leti. Rekli boste: kje naj se tega naučim? Še je mnogo ženic po naših vaseh, ki marsikaj vedo v tem oziru. Poleg tega imamo obilico knjig in tankov. Ne bomo vam jih naštevali, vsi naši listj vam jih nudijo, vaako leto izide kaka knjiga te vrste, le s pridom jo je treba brati. Ne samo cvetice na ofcna, na gredicah naj rastejo tudi zdravilna zelišča, naše skrinje naj ne bodo prazne, kadar je treba zdravilnega čaja V mnogih slučajih pa je v prvi vrsti potreba pameti, da si ne nakopljemo prehlada in drugih bolezni — pa bomo imeli zmeraj rdeča lica. Na Vse to naj gledajo naše sedanje in bodoče matere - zdrav-niče. _P- B- Citrarji m snežni meteil zadržujejo kitolevsko ladjo «Bra8aAz«» RIM, 25. Agencija «Stefaaab> sporoča. uradno: Ladja «Citta di Milano» javlja potom brezžičnega brzojava, da je Braganza« ostala v dneh 23. in 24. t. m. zasidrana na že na-značenem kraju, 400 metrov vzhodno od Gretovega otoka, ker je še divjal vihar s »nežnimi meteži. Paleti so radi tega nemogoč 1 . _ Na podlagi izvršenih raziskovanj se lahko izključuje možnost, da bi se na Graetovem o-toku nahajali ljudje, vendar pa bo nekaj mož zapustilo, čim bo to mogoče, «Braganzo», da preiščejo položni del obale Graeto-vega otoka in vidijo, ali se morda kje nahajajo kakšni sledovi. Glasom prejetih vesti izgleda, da krožijo med Gillsovimi otoki in med rtom Leight Smith še štiri druge kitolovske ladje, med katerimi je tudi «Doggeren». «Brnganza» javlja, da je trajajoče slaho vreme s severo-zapada začelo porivati ledov je s severa v oni moaiski pas, ki je bil doslej prost. BERGEN, 25. Iz King's baya je semkaj prispel parnik «Song-dal», ki je pripeljal italijanska hidroplana «Marina 1» in «S. 55». Major M ad dal ena, ki je spremljal oba hidroplana, bo danes odpotoval preko Amsterdama proti Italiji na svojem «S. 55», če bodo vremenske prilike ugodne. Letalec Penzo bo prispel v Bergen v prihodnjih dneh in bo odletel proti Italiji na hidropla-nu «Marina 1». On. Turati v obrambo domafoga vina RIM, 25. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je razposlal pokrajinskim zvezam okrožnico, v kateri jih opozarja na nič kaj hvalevreden pojav, da se pri raznih ceremonijah zauživajo inozemska vina. On. Turati o-pozarja, da nimajo domača vina ničesar zavidati inozemskim. Radi tega naj se na fašistovskih ceremonijah, pa tudi sicer, za-uži/vajo samo nacionalna vina. To zahteva tudi sedanja doba valorizacije nacionalnih gospodarskih sil. RESOLUCMA eksponentov prve kraške cone RIM, 25. Agenciji «Stefani» poročajo iz Trsta z datumom od 24. t. m.: «V prostorih sežanskega fašja so se zbrali eksponenti prve kraške cone. Nadzornik cone pokrajinske fašistovske zveze je podal poročilo, ki je bilo sprejeto s toplim odobravanjem. Zboro-vaici so nato odobrili resolucijo, s katero obnavljajo napram du-ceju in fašizmu čuvstva vdanosti, že izražena v neki prejšnji resoluciji od preteklega junija, ter ugotavljajo z velikim zadoščenjem obstoj popolne in dejanske harmonije, obstoječe med vsemi italijanskimi državljani na Krasu, naj si bodo iz starih pokrajin aii pa drugojezični, ter med njimi in fašistovskimi o-blastmi. Potem ko so povdarili, da smatrajo za neobhodno potrebno, da se ta harmonija ohrani čista in nedotaknjena, ker samo iz nje zamore ta vzklsti dobrobit in varstvo tujerodnega prebivalstva, naglašajo zborovale i svečano v imenu vsega prebivalstva, da nočeio imeti prav nič skupnega z onimi maloštevilnimi agitatorji, ki jih je treba smatrati za sovražnike tega prebivalstva, kateremu skušajo prizadeti s svojim delom sleherno zlo. Resolucija izraža nato čuvstva odločnega obsojanja tolovajskih činov, ki so bili izvršeni v poslednjem času v coni, kakor uboj miličnika Cer-kvenika Josipa, ki je padel kot žrtev dolžnosti napram novi veliki domovini in katerega namjerava prebivalstvo počastiti na bolj svečan in trajen način; žigosa ostro slovanski tisk, ker ni čutil čiovečaTLsk§ dolžnosti, da bi obsodil zločince tako grdega zlodejstva, čigar žrtev ie bil tu-jerodec, in izjavlja končno, da radi tega ta tisk ne izraža čuvate v mirnega Jin delavnega kraškega prebival s t va.» Prlp. nr. Objavljamo to sporočilo agencije Štefani v informacijo jiv-* nosti. Naših Citateljev ni treba posebej opozarjati, da smo omenjeni zločin odločno obsodili. Naše tozadevne izjave so bile dovolj jasne in vsaka nadaljna beseda bi bila odveč. Abruški vojvoda v Bologni BOLOGNA, 25. Davi ie prispel semkaj Abruški vojvoda. Na postaji so ga sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblastev. V prostorih fašja bo prisostvoval predavanju o italijanski Somar liji. Za prijateljske oJnofaje med Italijo in Francijo PARIZ, 25. List «Liberte» objavlja pismo g. Ch auvin a, predsednika udruženja francoskih bojevnikov. G. Chauvin piše, da sovražni čin, izvršen proti »talijanskim visoko šol c em tekom olimpijskih iger, ne odgovarja čuvstvovanju pretežnega dela. francoskega naroda napram I-talijš; prav posebno pa ni v skladu s čuvstvovanjem bivših bojevnikov. Protiitalijanske izglede nekaterih izzivačev obsojajo vsi oni, ki so ohranili v spominu skupne boje in skupna £©rja, ki so družili Francijo in Italijo tekom vojne. G. Chauvin zaključuje svoje pismo tako-le: «Mi smo skrbni čuvaji! francosko-italijanskega prijateljstva m imamo pri' tem zadoščenjem, da izpopolnjujemo delo onih Številnih naših tova^ ri&ev, k! so kot junaki padli na obeh straneh Alp.» Jugostoensko vlado in KDK Zanimanje za današnjo sejo ministrskega sveta BEOGRAD, 25. Za jutrišnjo sejo ministrskega sveta vlada veliko zanimanje. Vladni pa tudi drugi krogi menijo, da bo vlada oklepala o ukrepih, ki se imajo podvzetii proti KDK in njenim voditeljem zaradi veleizdaje. Tukajšnja «Pravda» pravi, da bi bil o treba zavzeti napram KDK odločno stališče. Aretacija nevarnega zločinca MILAN, 25. Neki Alfredo Baldel-li, mož, ki je star znanec policije, ker je bil že večkrat obsojen radi raznih zločinov, je pred tremi leti v družbi z nekaterimi komunisti organiziral napad na fašista Can-tinija. Imel pa je smolo, zakaj naklep se mu ni posrečil. Ker ga je policija zasledovala tudi radi raznih drugih zločinov, je zbežal na Francosko, a tudi tam je imel o-pravka z oblastmi, ker ni znal razlikovati med svojim in tujim blagom. Pred nekaj tedni se je bil spet povrnil v Milan in je začel iskati fašista Cantinija, da bi se maščeval. Policija pa ga je aretirala in ga spravila na varno ▼ zapore. Dri. tajnik Kellogg se danes sestane s Poincarejem PARIZ, 25. Včeraj popoldne je državni tajnik Kellogg posetil francoskega zunanjega ministra Brianda v palači zunanjega ministrstva na Orsayskean nabrežju. Pril Briandu se je mudil skoro eno uro v prijateljskim razgovoru. Briand mu ie Še tekom včerajšnjega popoldneva vrnil po set. Danes dopoldne je Kellogg na ameriškem poslaništvu sprejel zastopnike tiska. Dejal jim je, da k pogodbi sami nima ničesar več dodati, ker jim je glede nje pač že vse znano. Izrazil pa je nado, da bo imela pogodba velik pomen za ude j st vite v svetovnega miru. Obenem je označii Brianda kot prvega, ki je dal pobudo za pogajanja in sklenitev te pogodbe. Dodal je še, da se bo jutri sestal z ministrskim predsednikom Poincarejem. Tekom včerajšnjega dne so pričeli- prihajati v Pariz tudi že zastopniki drugih držav. Med drugimi je prišel včeraj grof U-šida, ki bo podpisal pogodbo v imenu Japonske. Za jutri pa se pričakuje prihod nemškega zunanjega ministra Stresemanna, Razprave na konferenci med parlamentarne unije BERLIN, 25. Na včerajšnji seji interparlamentarne unije se je nadaljevala razprava o političnem položaju- Govorili so angleški komunistični poslanec Seklatvala, predsednik egiptovske zbornice Visa Vasev beg, ki je pojasnil egiptovsko parlamentarno krizo, nadalie zastopnik madžarskega parlamenta Lukacs, ameriški zastopnik Bar-thold, zastopnik letiške manjšine v Nemčiji Schiemann, avstrijski poslanec Drexel, bivši francoski minister Bored in drugi. Razprava o poročilu glavnega tajnika unije je bila odgodena na danes. V razpravo pa je še včeraj prišlo vpražan-ie o razvoju. sedanjega parlamentarnega sistema Ta rasprava se ie danes dopoldne nadaljevala. Francoski zastopnik Berthaud je poudaril, da preti sedanjemu parlamentarizmu največja nevarnost s strani sindikalizma, takozvanoga korporacijskega «trusta». Fo*jsški poslanec Thugut ie ugotovil, da bi se moralo skočiti v vseh državah število strank, tf-gipiovski zastopnik pa je p/*ei-lagal, naj se proglasi vsako zatiranje parlamentarnega režima kot nepostavno. Sledila je živahna razprava in končno se je na predsednikov predlog zadevni sklep od god H. Italijanski poslanec on. Solmi je izrazil svoj« priznanje Wirthovemu poročMu iai dejal, da bi se bilo treba izogniti prestrogi dbliki eventualnega sklepa v zadevi parlamentarnega sistema, ker bi se siicer ne mog^l izvesti v vaeh državah na enak način. Italija, je dejal italijanski delegat, je že izvedla reformo italijanskega parlamenta., ne da bi pri tem zrušila njegove temelje. Preden je bil sprejet predsednikov predlog o odgodi t. vi razprave o egiptovskem protestu, so govorili še zastopniki nekaterih drugih držav. Seja unije je bi3a nato zaključena. Dragi doposlanec HSS na danju interparlamentarne unije ▼ Berlina ZAGREB, 25. «Narodni Vai» poroča, da je prispel v Beri On poslanec iz vrst HSS dr. Čaj kovač kot drugi zastopnik HSS na konferenci interparlamentarne unije. Na postaji je dr. Čajkov-ca pričakovai poslanec dr. Krnj evič. Imela sta takoi daljšo konferenco, nato pa sta skupno odšla v nemško zbornico, kjer zasedat interparlamentarna u-nija. Jubilej največjega sodobnega češkega pisatelja PRAGA, 25. Jutri bo slavil največji sodobni Češki pisaftel Alojzij Jirasek svojo 77-letniiCQ rojstva DUiNAJ, 25. Avstrijski orožni ki so v bližini Au3serwillgratena aretirali dva miličnika, ki sta pomotoma prekoračila mejo. I-talijanski konzul v Inomostu je podvzefl vse korake, da ju oblasti spet izpuste na svobodo. letalo „Greater RocRford" pristalo v južni Groenlandiji BERLIN, 25. Tukajšnji list «Landpost» je prejel iz Groen-landilje poročilo, v katerem je rečeno, da je tamkajšnji guverner izjavil, da sta letalca Has-sel in Crame-r pristala s svojim etalom «Greater Rockfordom» na obali v južni Groenlandiji. Prebivalstvo naselbin Fickenas-se-ja in Lichienfelsa na Groenlandiji ju je namreč opazilo v nedeljo dopoldne, ko sta razmeroma jako nizko letela preko o-beh naselbin. Sicer še ni znan kraj, kjer sta letalca pristala, izgleda pa, da se je to zgodilo na kaki veliki edeaii plošči blizu Frederiksha-ba. V vsakem slučaju pa se je moralo letalo pri pristanku pokvariti, ker na Groenlandiji ni niti enega pripravnega kraja, kjer bi moglo brez vsake poškodbe katerokoli letalo pristati. Izjava grofa Bethlena o Reki kot tranzitnem pristanišču BUDIMPEŠTA, 25. Ministrski predsednik grof Bethlen je podal uredniku lista «Az Est» naslednje izjave o Reki kot tranzitnem pristanišču za madžarsko blago: «Tudi v podrobnostih je bil že dosežen popoln sporazum. TežkoČe obstojajo samo še gledo tarifnih olajšav na jugoslovenskih železnicah. Tozadevna pogajanja so se pričela že pred enim letom, pa niso mogla dovesti do nobenega u-speha radi notranjepolitičnih prilik in radi pogostih vladnih sprememb v Jugoslaviji». Požar uniii! vas Osem in dvajset hiš upepeljenih. -ČloveSke žrtve TRIDENT, 25. Včeraj popoldne je izbruhnil v vasi Romeno, ki se nahaja v Nonski dolini, velik požar, ki se je raui vetra hitro razširil na vse hiše, dasi so takoj prihiteli na pomoč ognjegasci iz vseh bližnjih vasi. Ogenj je upepelil osem in dvajset hiš; zgorelo jo tudi vso pohištvo, seno in mnogo živil. Škodo cenijo na preko pol milijona lir. Požar je bil izbruhnil ob 13.30 in šele ob 19 uri se je posrečilo omejiti ga Dva vaščanki, 44-letna Rahela Francisci in njena 16-letna hčerka sta hoteli rešiti še nekaj robe, ko jo bila hiša že v plamenih. Dim pa ju je zadušil in zgrudili sta se nezavestni na tla. Nekaj pogumnih mož je planilo za njima v gorečo hišo in ju prineslo na prosto. Bilo pa je že prekasno. Ženski sta bili že mrtvi. Odigravali so se pretresljivi prizori. Neki materi se je posrečilo, da je rešila svojih pet otrok iz goreče hiše. Ni se strašila nevarnosti, ko je šlo za to, da reši svoji deci življenje. Ko je nesla v naročju poslednja dva otroka iz hiše. ki je bila žo vsa v plamenih, ji je začelo goreti krilo in so jo komaj rešili smrti. Štiri osebe so bile ranjene oz. so zadobile razne opekline, ki pa niso nevarne. Na mesto nesreče so prihitela oblastva. ŽMa 3GJI& m Sušaka En zavirač mrtev, drugi težko ranjen SUŠAK, 25. Ko je davi ob 4.15 kreiriL s saišaške posta je tovorni vlak a 30 železniškimi vocovi profti Bakru, je strojevodja opfc-zMl pred predorom, da zaradi močnega vzpona in ovinka ne bo moged prevoziti del proge skozi predor, radi česar se ie namenil, vrniti se z vlakom nazaj. Tedaj pa je pred predorom skočili zadnji železniški voz s tira. Strojevodja tega ni zapazil in je vozili že nadaije nazaj. Tar krat pa se je pet vozov drug za drugim prevrniflo. Vsi vozovi so se pri tem docela razbili. V predzadnjem vozu je bil zavirač Ribar. Ta je padel med vozove, ki so ga popolnoma zmečkali, da je ostal na mestu mrtev. Drugi zavirač Marovič je opazil prevračajoče se vozove ter je skočil s svojega voza. Pri tem se mu je ^podtaknila noga in je padel na tračnice. Kolesa sledečih vozov so mu šila preko obeh nog hi mu ju popolnoma razmesaraLa. Prepeljan je biti v bolnišnico, kjer so mu zdn&vmki takoj odrezadi obe nogi nad kolenom. Malo je upanja, dta bo ostal pri življenju. Zaradi te nesreče so morali potniki osebnih in brzih vlakov na mestu nesreče prestopati. Tavalo« Kitajci REKA, 25. Italijanska obmejr» policija je zavrnila dvanajst Kitajcev, ki so hoteli priti Iz Jugoslavije v Italijo, pa niso imeli na svojih potnih listih italijanskega kon-zularnega vizuma. Podzemsko železniška nesrečo v New Torku NEW YORK, 25. Na neki po-staji v New Yorku je skočil s ti-na potniški) vlak sinoči ob časi* največjega prometa. 20 potnikov je biLo mrtvih, kakih sto pa težko ranjenih. Več železničnih vozov se je narinilo drug na dugeiga. Nesreča je izzvala nepopisno paniko. Morali so nastopiti močni policijski oddelki, da se je napravil red med veliko množico ljudi, ki so prihiteli z vseh strani, da vidijo strašne posledice te železniške nesreče. NEW YORK, 25. Kot doznavamo, je železniška nesreča na postaji Tilmes Square zahtevala 22 človeških žrtev. Število ranjencev se še ni ugotovilo, izgleda pa, da jih je mnogo več nego sto. TedeiisKi pregled TRST, 25. avgusta 1928. ITALIJA Ko so se pred kratkim izvršile znane spremembe v vladi in sta bila imenovana dva nova ministra, jima je načelnik vlade, kot znano, dal točna navodila in smernice za njuno delo. Poleg drugih je takrat novi finančni minister on. Mosconi prejel naročilo, naj uvede v državno knjigovodstvo čim večjo jasnost. Finančni minister se je nemudoma lotil potrebnih preuredb najprej pri knjigovodstvu državnega zaklada. Novinarji so te dni izvedeli, da bo račun državne zakladnice obsegal odslej samo gotovino, nabrano v blagajnah osrednje zakladnice, kovalnice in inozemskih zakladnih agentov. Nadalje je finančni minister odredil, da se na novo razporo-diijo zakladnični dolgovi in krediti. V račun državnega dolga so bile prenesene tudi postavke, ki pravzaprav niso spadale tj1 je italijanska vlada ob-ffubiha nagrado, je ves čs od ju-irfjct dto te(h dni iskala pogrešano ^orpftno zrakoplova «Italije», ne tfa bi našla niti sledu o njej. INOZEMSTVO . Zaradi ponovnih demonstracij pncrti IlaHiji in nettunskim konvencijam je italijanska vlada poslala potom poslaništva v Beogradu dve verbalni noti. Prvič Je protestiral italijanski po-Bkmak oomm. Gallii sam« drugič pa in v vse bolj ostri obliki odpravnik poslov italijanskega po-Maraislva v Beogradu. Spričo tefh ctveh not, v katerih je itali-^airuska vlada zahtevala, da se da tadoščenje prizadetim konzulom v Spflitu in Šibeniku ter se povrne škoda, ki je bila povzročena italijanskim podanikom in ladjam v Dalmaciji, je jugoslo-venska vlada nemudoma uvedla preibkavo in je deloma tudi že kaznovala krivce. Na zahtevo Rima je bil poleg drugega pravni referent in namestnik splitskega velikega župana kazensko premeščen v Sinj. V Split je bil ©dpo^lejn nadzornik notranjega minrsrtrstva, da vodij preiskavo proti demonstrantom in povzročiteljem mcidentov. Kot zastopnik splitskega velikega župana je najstarejši' uradnik splitskega velfikc^ga županstva Radimir izrazil italijanskemu konzulu g. Castagnettiju sožalje, ker so ga demonstrant je žalili V odgovor na obe italijanski verbalni noti pa je poslal zunanji minister italijanskemu poslaništvu v Beograd noto, v kateri ga je obvestil, da je vlada iEvršila vse, kar je zahtervala I-tajlijja v zadoščenje italijanskim oblastem in podanikom v Dalmaciji Medtem je imolo vodstvo KDK v Ljubljani sejo. Sprejelo je resolucijo, s katero se je v celoti pridružilo sklepu IISS, da cd^ pošlje svojega zastopnika v Berlin, kjer je pričela pred dnevi zasedati 25. konferenca interparlamentarne unije. Kot doznavamo, je izvrSevalni odbor te unije priznal dr. Krnjevića kot zastopnika HSS na konferenci. V Albaniji 9e ima danes izvršiti sprememba režima. Pred kratkim so se tam vršile volitve v novo poslansko zbonico in vladne stranke so dobile v notri zbornici tel i ko večino. Za dahneš je bila napovedana otvoritvena seja te nove ustavodajne zbornice- Na tej seji se ima proglasiti Albanija za kraljevino in dosedanji predsednik republike Ahraed beg Zogu za albanskega kralja. Volitve v poslansko zbornico so se v nedeLjo izvršile tudi v Grči/ji Tam so dobili Venizelosovi pristaši v novoizvoljeni zbornici ogromno večino, in sicer od vseh 250 poslanskih mandatov preko 220. Romunija in Madžarska, ki se doslej še nista sporazumeli v zadevi madžarskih optantov na Romunskem, ter Poljska in Litva, ki imata rešiti še več medsebojnih spornih vprašanj, so si izmenjale v poslednjem času več not, da bi prišle do zaželje-ne ureditve medsebojnih odno-Šaje^. kfr se ima v ki-atkem pričeti zasedanje Družbe narodov, na kateicm bodo morali zastopniki teh držav poročati o omenjenih zadevah in njihovi evcu-tuelni ureditvi. Kot pa izgleda, niso bili ne v enem ne v drugem slučaju doseženi nikaki uspehi V Parizu so se pričele poslednje priprave za podpis Ivellog-gove protivojne pogodbe, ki jo bodo, kot znano, podpisali zastopniki 15 vlasti. Državni tajnik za zunanje zadeve Zedinje-nih držav je že včeraj prispel v Pariz in se je nastanil v ameriškem poslaništvu. Kellogg se ne bo spuščal v nikake razgovore o francosko-angleškem sporazumu za omejitev pomorskega o-boroževanja ali o čem drugem, marveč se bo takoj po podpisu pogodbe vrnil preko Irske v Ze-dinjene države. DNEVNE VESTI Prošnje Jtevllnll družin za oprostite? od davkov Uradni list kraljevine «Gaz-zetta Uffi dnevu, pa morajo vložiti svoje prošnje v treh mesecih od dneva, ko so narastle v Številne dru-iruei Tistim, ki ne vložijo pro-getnj v omenjenem času, se odpisi in oprostitve ne bo-, i nale za isto leto, temveč še le od naslednjega leta. Vsa oni davkoplačevalci, ki eo dobili odpis davkov, a ee je počne je številnost njihovih družin spremenila, tako da se ne morejo več smatrati za Šetvilne, mo-najjo to javi/ti istim uradom, na katere so delali prošnjo z opro-ertiJtev, in sicer najkasneje v treh mesecih, po spremembi. V nasprotnem slučaju davčni uradi laiiko v dobi petih let irtirjajo od prizadetih vse one svote, ki so se jim po krivem odpisale, in naložijo tudi globo, ki znaša od 200 do 2000 lir. Prošnje za popolno oprostitev od šolnine se pošiljajo ravnateljem učnih zavodov in šol v roku, ki je določen za plačilo Šolnine. K prošnji je treba priložiti dokumente, ki dokazujejo, da u-čenec izpolnjuje po zakonu predpisane pogoje za oprostitev. Vsi spori, ki nastanejo pri izvajanju zakona o odpisu davkov v prid številnim družinam, se rešujejo pred komisijo za direktne davke. DIJAŠKI ZAVOD •ALOJZIJEVIŽČE» V GORICL Odbor «"Aloj-zijevi§ča» v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem šolskem letu 1928/1929 sprejel v zavod proti plačilu: 1. Učence, ki so z dobrim uspehom dovršili četrti razred ljudske šole in ki bi se želeli pripraviti za sprejemni izpit v I. razred katerekoli srednje šole z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljišča in komplementarne šole). Tudi prihodnje šolsko leto bomo v ta namen otvorili v zavodu pripravnico -za srednje šole, v kateri se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu. 2. Sprejeli bomo tudi gotovo število vzornih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obiskovati tukajšnje javne srednje šole. Prošnji za sprejem v zavod naj se priložijo sledeče listine: 1. krstni list (pravilno kolkovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; S. spričevalo o cepljenju koz (na nekolkovanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca. Biv§i zavodovi gojenci naj vložijo samo prošnjo brez prilog. Prošnje je treba poslati do 31. AVGUSTA t L na naslov: Odbor Alojzijevišča (Aloisianum), Gorica, Via Ponte Isonzo 3. Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nedelje in praznike. Fašistovsko udruženje javnih u-sluibencev obvešča vse upokojence, posebno bivše avstro-ogrske višje uradnike, ki so Jsluiili pri konjamah v Lipici in v Pre-stranku in ki pričakujejo Še vedno pokojnino od 1. decembra 1923 dalje, glasom dunajskega dogovora z dne 30. novembra 1923, ki pa ni bil še ratificiran s strani Poljske in Jugoslavije, da je nacionalna vlada, na ponovno posredovanje omenjenega udruženja, katerega je v tem ozira podprlo tudi osrednja tajništvo, izdala ie toliko pričakovano zakonsko odredbo, ki je bila objavljena v uradnem listu z dne 22. avgusta t. 1., namreč zakon štev. 1771 z dne 6. januarja 1928, s katerim stopi omenjeni dogovor v veljavo. Udruženje obvešča vse prizadete, da se bo pričelo s plačevanjem pokojnin, in nadalje, da je treba zavrniti vsakršno posredovanje odvetnikov v tem pogledu. Nadaljna navodila in informacije se dobivajo v ulici S. Catarina štev. 1, kjer se nahajajo uradni prostori omenjenega udruženja. Oni, ki prebivajo na deželi, naj se obrnejo na podeželske zaupnike u-druženja. . Ameriška posojila Newyorška banka Dow, Jones & Co. je pred kratkim izdelala statistiko, iz katere izhaja, da so Združene države prevzele v prvem polletju tekočega leta za 1480 milijonov dolarjev inozemskih zadolžnic in delnic delniških družb. V Združenih državah plasirana posojila in delnice inozemskih privatnogospo-darskih podjetij prvikrat prekašajo vsoto notranjedržavnih m občinskih posojil. 1927. 1928. I. polletje v mil. dolarjev Vsota inozemskih posojil 910.1 1478.7 državna in občinska posojila 517.8 641.9 posojila pri v. inozemskim družbam 392.3 836.8 Od dovoljenih posojil je odpadlo 573.9 milijonov na Kanado in 226.4 milijonov dolarjev na Nemčijo. V evropske vr-sdnostne papirje je bilo investiranih 4G9.9 milijonov dolarjev. Danska je najela 69 milijonov, Italija 47 milijonov, Norveška 30 milijonov in Poljska 21.2 milijonov dolarjev posojil. Na latinsko Ameriko je odpadlo 298.4 milijonov in na Azijo (Japonska) ter Avstralijo skupno 136.5 milijonov dolarjev. Zanimivo je dejstvo, da je nič manj nego 62% v vrednostnih papirjih privatno -gospodarskih podjetjih naloženega kapitala šlo v Kanado in samo 25% v evropske države, med katerimi prvači zopet Nemčija. POSEBNI VLAKI ZA OBISK PO. STOJNSKE JAME Železniška uprava sporoča, da bodo dne 2. septembra na razpolago občinstvu sledeči posebni vlaki za potovanje v Postojno povodom prireditve v tamkajšnji jami: Proga Benetke - Postojna Benetke odh. ob 6.50; Tržič odh. ob 10.55; Nabrežina odh. ob 11.30. — Postojna prih. ob 13.20. Postojna odh. ob 19.05. Proga Videm - Gorica - Postojna Videm odh. ob 6.30; Kormin ob 7.02; Gorica o-b 7.27; Tržič 8.17; Nabrežina ob 9.05; Opčine 9.32; Divača ob 10.12. — Postojna prih. ob 11.16. Postojna odh. ob 17.30. Proga Trst - Postojna. Trst odh. ob 8.-; Sv. Križ ob 8.35; Prosek 9.10; Sežana ob 9.34; Divača ob 9.58; Ležeče ob 10.18. — Postojna prih. ob 11.00. Postjna odh. ob 20.25. Proga Reka - Postojna. Reka odh. ob 8.10; Matulje ob 8.36; Jordani ob 8.53; Bistrica 9.40; Prem 9.57. — Postojna prih. ob 10.38. Postojna odh. ob 18.50. Proga Pula - Postojna Pula odh. ob 7.05; Kanfanar ob 7.53; Pazin 8.25; Herpelje ob 10.17. — Postojna prih. ob 11.43. Postojna odh. ob 17.50. Izdajali se bodo potnikom vozni listki prepečateni na postaji Postojna - Jama (Postumia - Grot-te). V nedeljo, dno 2. septembra, bo tudi vstopnina v jamo rcnižana za 50 %. Rojstva, smrti In poroke ▼ Trstu dne 24. avgusta 1928 Rojeni: 10 (mrtvorojeni: 1); umrli: 11; poroke: nobene. Iz naiaga urada L. Fabac — Trst. Prosimo Vas, da se oglasite v tajništvu. Ivan Gnezda — Gor. Kanomlja. Posredovanje bi bilo preuranjeno, ker se rekurzi normalno ne rešujejo v petih mesecih. Upoštevajte, da se med te mesece padle še poletne počitnice. Pozneje enkrat. J. Bizjak — Orehek. Prinesite pokojninsko knjižico. Ana v d. Jakamln — Kubed. Vam je vojna pokojnina priznana. Smo pospešili rešitev pri likvidacijskem odboru. Blaž Debeljak — Cernja. Provi-zorična podpora Vam je bila ukinjena, ker je bil izdan negativen odlok št. 393251 z dne 18. II. 1927. Tozadevni odlok Vam je bil tudi vročen, pa ste nato vložili rekurs, kateri se sedaj nahaja na račun- skem dvoru od 20. V. 1927. Je treba čakati na sklep, vsekakor se bomo povrnili na stvar. Anton Ivančič — Male Loče. Akt se nahaja še vedno v preiskovalnem Stadiju in manjka še vedno mnenje višje zdravniške komisije, katera se ima izraziti, ali je bo Jezen v zvezi z vojaško sluižbo. Elizabeta vd. Mlanl — Ivanfi-gradL Manjka še vedno poročilo « vojnega ministrstva, katero smo pospešil L Ivan Loze] — Ivanjigrad. Odgovor in natančna navodila o na-daljnem postopanju za konično rešitev zadeve vojne škode dobite pri gospodu v Gorjanskem. Oglasite se tam Čim prej. Brnovea i O Vaši zadevi nam bo mogoče prihodnji teden kaj podrobneje poročati. TAJNIŠTVO. Oprostitev davkov I. Rastja - H ruševje: Na Vaše vprašaji je prav radi damo sledeče informacije na tem mestu, ker bodo Služile v splošno ifca-šim kmetovaJcem, Zakon brvše monarhije, ki je v naših pokrajinah še vedno v veljavi (z. šavji navede, ali Skoda dosega ali presega, mero, katero zako-n določa. Evo vzorec prošnje: colt rvati a......... contradistinti in catastre aile particedlei nro........ in relazEone alia denuncia pre- senta.ta H gibrno...... notifica a codesta Onor. Agenzia 1'erfctitci del danno subito cLalla (grandinata itd.) del . . . . ^ eoroe risulta dal segmente pro-epettoc manum dei prodotli colpitl dali a... (grandine) •o « S 5 Š E QUANTITA DI PRODOTT ricavato negli anni precedentl rtcavalo «el-in cono Rlcarato ia meno Prozo Importo del danno lil oon&egue-nza di eruanto qui .sopra, si sollecita lo sgravio e il riimborso delle imposte e delle sovrimposte srni terreni danneg'-gijati, nonehe deirimposta di R-M. sul relativo reddito a^rario. ll • s • • • Podpis: Obširnejša navodila dobite v tajništvu. Iz tržaškega življenja Neprevidni dečko Življenje v mestu postaja od dneva do dneva živahnejše. Z razmahom prometnih sredstev je postala hoja po mestu ponekod že precej nevarna. Zato je treba čedalje večje previdnosti, ako se človek hoče izogniti raznim neprijetnostim. Posebno je to treba cabičati v glavo mladim otrokom, ki se v svoji brezskrbnosti prav malo brigajo za nevarnost. 8-letni šol ar ček France Bobicchio, stanujoč ▼ ulici Capi telli štev. 17, jo je včeraj poftte- no izkupil; in če mora sedaj ležati v bolnišnici, je to le njegova krivda. Včeraj popoldne se je omenjeni SolarČek nahajal na trgu Ponteros-so. Pri neki stojnici si je kupil jabolko, v katero je slastno zasadil svoje belo zobovje. Zavtivajoč sočni sadež je stekel preko ulice, ne da bi se ozrl na levo ali na desno. V istem hipu pa je prihajal s trga Vittorio Veneto avto T S 2685. kar terega je vodil 28-letni Srnest Te-nente, stanujoč v ulici Catedrale štev. 7. Ko je šofer zapaodl dečka, je hitro ustavil avtomobil, posebno še* ker ie vozli počasi. Da le bil dečko nekoliko previden, bi se bilo vse srečno končalo. Ta pa je z jabolkom v ustih tekel dalje in za^ del s silo v prednji del avtomobila. Pri tem se je pobil po glavi in si zlomil desno ključnico. Šofer je dečka posadil v avto in ga popeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Radi svoje neprevidnosti se bo moral zdraviti dober mesec dni. k k Nezgoda na dela 17-letni Gvidon Perade, stanujoč v ulici G. R. Carli štev. 10, je bil včeraj zjutraj zaposlen pri gradbi nekega parnika v ladjedelnici Sv. Marka. Nekako ob 11.30 je hotel zapustiti delo, da bi šel h kosilu. Ko je pa stopal po nekih ceveh, je izgubil ravnotežje in padel na tla z višine enega metra. Pri tem si je zlomil levo nogo pod kolenom. To- variši, ki so mu prihiteli na pomoč, so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti v 2C oddelku kakih šest tednov. Pod konja Je prišla Antonija Vrtovec, stara 51 doma iz Smarij hiš. Štev. 156, je prišla včeraj po opravkih v mesto. Popoldne se je nahajala na trgu Goldoni .pred kaverno «Procura^ tie», od koder je hoteL- prekoračiti cesto ravno v hipu, ko je tam mimo vozil enovprežen voz. Voznik, 41-letni Angel Castellani, doma a Fare, je voz koj ustavil, a ženska« ki ni zapazila nevarnosti, je prišla ravno pod konja. Zadobila je le lafc-je poškodbe na prsih. V bolnišnici, kamor je bila šla iskat pomoči, so jo obvezali; ker pa njeno stanje ni bilo nevarno, je še isti večec lahko zapustila bolnišnico. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Zadela sta s kolesi skupaj Večja nesreča bi se bila kmalu zgodila pred nekaj dnevi v Temni-cL Fanta Andrej Durcik in Franc Stantič sta tako nerodno privozila drug proti drugemu, da sta se s kolesi zadela in se pri padcu oba precej ranila. Gotovo bi bilo boljše, da bi naši kolesarji ne dirjali tako po cestah in malo bolj pazili. Tatovi so ukradli zvon Iz Verse (vas v Furlaniji) prihaja semkaj vest, da so se predpreteklo noč splazili v cerkveni zvonik tatovi, ki so sneli 120 kg. težki zvon, vreden 1800 lir, ga spravili tiho z zvonika, ga položili na voz in odpeljali — kot se domneva — v Videm. Orožniki jih zasledujejo. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 26. avgusta 1908. bodo odprte v Gorici tele lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kurner, Corso Vittorio Emanuele Št. 4.; do eno ure popoldne pa lekarni: Cri-stofoletti, na Travniku št. 14. in Giubich, Via Rabata št. 18. Pogreb Lojzeta Breganta V petek dopoldne se je vršil pogreb Lojzeta Breganta iz Podgore, ki je pred dnevi napadel in umoril mladeniča Viktorja Kogeja in fašista Teo Ventina. Pogreba so se udeležili le sorodniki pokojnega. Pogreb se je izvršil popolnoma mirno. Cirkus «Kludsky» v Gorici Po goriških ulicah so razobešeni lepaki, ki v kričečih barvah naznanjajo, da pride drugi teden v Gorico večji jahaški cirkus Kludsky, ki je svetovno znan. Prva predstava se bo vršila v torek. Cirkus o-stane v Gorici le pet dni. Zvita tatica Včeraj so orožniki zaprli 25-letno Marijo Kogoj iz Mirna radi tega, ker je pokradla neki Ivani Čubej, gostilničarki na Tržaški ulici, večjo množino perila. Tatvino je Kogoj izvršila na zelo premeten način. Zglasila se je pri Cubejevi v gostilni in jo prosila, naj ji dovoli, da v sosednji sobi napiše pismo. Gostilničarka ji je željo izpolnila, ji dala tintnik in pero in jo poslala v sosednjo sobo. Kako uro nato je Kogoj zapustila sobo in odšla iz gostilne. Ko pa je kmalu nato gostilničarka prišla v sobo in odprla predal v omari, se ni malo začudila, ko je opazila, da ji manjka veliko perila. Brž je zadevo javila orožnikom, ki so prijeli Kogojevo, jo preiskali, našli pri njej ukradeno perilo in jo odgnali v zapor. Polja v Goriški okolici se bodo zboljšala. Kot doznavamo, se bo poskušalo uvesti umetno namakanje na poljih v okolici Gorice, kjer se uspešno goji vrtnarstvo in na Vrtojben-skem, Šenpeterskem in Štandre-škem polju. Regulirali se bodo potoki in opremili z zaporami in u-metnimi jezerci, ki bodo lahko dovajala vodo na polja. Na ta način se bo teren zboljšal in s tem tudi produktivnost na njem, zlasti pa v suži. IZPRED SODIŠČA Med sosedi Prepiri med sosedi — to so vsakdanje stvari. Koliko se je s temi stvarmi, podobnimi motivi bavila že naša slovenska literatura. Pisatelj Finžger in Ksaver Meško sta pravcata mojstra v opisovanju teh tožba, prepirov in včasih pravcatih krvavih pretaepov med sosedi. Včasih se čuje po vasi: Temu so dohtarji vse pojedli. Pa so potem tudi taki sosedi, ki radi tožarjenja zapravijo vse svoje premoženje v tožbah, kljub vsemu pa nočejo s tem prenehati. Preveč samoglavi so. Vsaka pravda, ki jo sosed dobi — je sosedu, ki se je a njim prav-dal — nož v srce — in je nova vspodbuda za novo pravdo. Latinski pregovor pravi: pax parat bel-lum. (Mir pripravlja vojno). In sprava med kmeti na sodišču — radi novo pravdo. Podobno pravdo smo Imeli v petek popoldne na goriškem sodišču. Trije so sedeli na zatožni klopL Prvi je bil 68-letni kmet Jožef Mar-kosič iz Slapnika pri Koibani. Siv je bil v glavo in truden v obraz tar okrivljen v hrbet. Drugi je bil 50-letnl kmet, sosed prvega Štefan Markosič, dol« in slok še krepak možak. Tretji protagonist te komedije, ki se zaklučuje pred sodniki, pa je bil 17-letni Jože MarkoŠič, sin Štefana. * * Bilo je 14. januarja t. I. v Slap-niku pri Kožbani. Jožef Markošifl je delal na svojem polju, ki meji na polje soseda Štefana Markoši-ča. Po poti je prišel 17-letni Jote MarkošiČ, sin Štefana, in pričel metati kamenjo na posest, svojega soseda Jožefa Markošiča. Štefan se je razburil skrbeč za svoje polje: «Kaj mečeš kamenje na mojo posest? » Mladi se je postavil in tojst šopiril, češ kaj mi moreš in tako dalje. Beseda je dala besedo in vnel se jo prepir. Krik in vpitje je čul tudi Štefan MarkošiČ, se postavil na svoje meje in jel udriha« ti še on. Iz prepira — je nastal na mejnikih boj, pravcata bitka. Valjali so se po tleh, udarjalo so pesti. Nenadoma se je zemlja orosila: kri. Mladi 17-letni Jože MarkoŠid je imel porezano levo roko v zapestju. Oče in sin sta trdila.: stari MarkošiČ ga je s krivcem, ki ga je povlekel iz žepa. Konec je bil ta, da se je moral mladi bodoči gospodar zdraviti 38 dni, dočim je tudi stari Jožef Markošič zadobil nekaj prask po obrazu, da je ležal 10 dni. Za zadevo so zvedeli orožniki in vse tri privedli na zatožno klop, kjer pa trdijo vsi trije, da so nedolžni. Vsakdo trdi, da se jo le branil in je drugi pričel prvi iz-zivati. Zaslišano bi moralo biti več prič, ki bi izpovedale ugodno .za enega kot za drugega, toda sodni dvor ni mogel nobene druge zaslišati kot nekega Štefana-Markošiča, ki je na vso sapo trdil, da prvi obtoženec Jožef Markošič ni neumen. Vse druge priče so bili namreč bližnji sorodniki obtožencev. Državni pravdnik je zahteval, naj se kaznuje prvi obtoženec na 12 mesecev ječe, ostala dva pa le na manjšo denarno kazen. Prvega obtoženca je uspešno branil odvetnik Stojan Brajša. Sodišče je obsodilo Jožefa Markošiča starejšega na 4 mesece in 20 dni zapora, Štefana Markošiča na 200 lir kazni in 17-Ietnega Jožeta Markošiča pa na 6f» lir kaznL Vsem pa je podarilo kazen. Tihotapcc Štiridesetletnega Franceta Bren-ce-ta iz Ledine so goriški sodniki obsodili na 3G5 lir kazni radi kon-trabanda. Obtožen je bil tudi, da je šel brez potnega lista čez mejo. Ker pa ni bilo zato dovolj dokazov, ga jo sodišče moralo oprostiti. IZ KRAŠKIH VASI Tatovi so obiskali župnika v Škrbini Pred nekaj dnevi bi bili neznani zlikovci kmalu okradli župnika Štefana Posarelli-ja v Škrbini. Že so skoro vdrli v župnišče, ko se je župnik piebudil in jih še pravočasno prepodil. Bežali so, da so se jim kar iskre delale pod petami. Tudi na Vojščici so jih prepodili so pravočasno Tudi na VojŠčici so obiskali tatovi nekega italijanskega trgovca, ki prodaja manufakturno blago. Toda tudi tukaj niso imeli sreče. Bili so preglasni, zato jih jo trgovec zalotil in jih zapodil. Zbežali so. Opekel se je prt gašenja Ko je zadnjič gorela gmajna v bližini Kostanjevice, se je opekel in pri gašenju ponesrečil Franc Trampuž. Drznemu gasilcu želimo* da bi kmalu okreval. LIPA PRI TEMNICI Požar V noči od pondeljka na torek in sicer okoli dveh po polnoči je na^ stal ogenj v hiši posestnika Franceta Kavčiča, ki nosi Številko 34. Goreti je začelo v hlevu ali nad hlevom v seniku. Nenadoma je bilo poslopje v ognju. Družina, obstoječa iz gospodarja, Žene, štirih nedoraslih otrok, gospodarjevega brata in dekle so s težavo rešili golo življenje. Da bi se živina r^-šilat, je bil vsak korak že prepozen. Edino le konj je zbežal ves opečen. Zgorelo je troje goved in prašič. Od hleva je skočil zubelj na hi5o in jo v najkrajšem času upepelil. Sosedje so prihiteli na pomoč, a so le omejili ogenj na Že goreče poslopje. Dobro, da ni bilo vetra, sicer bi šla polovica vasi. Sosednje hiše so se radi nevarnosti že začele izpraznjevati. Pri gašenju se je močno opekel gospodarjev brat Karel in si je moral poiskati zdravniške pomoči. Družini je zgorelo vse niti najmanjšega kosa obleke niso mogli rešiti. Škoda znaša približno 55.000 L in je le deloma krita z zavarovalnino. Ker je družina brez vsakih sredstev, je nujna po* tooč na mesto. V Trstu, dno 26. avgusta 1928, cBDIlfOSTs lik. TOLMIN ; Aretacija Včeraj je bil tukaj aretiran 30-letni italijanski trgovec Agostino Neero, ker so ga obdolžili, da se je pečal z nedorastlimi deklicami. PRVAčilNA Že dolgo se ni čital noben dopis Iz naše vasi v z Veliki dol, Phsko-vico, Kosovele in Hruševico. V p^z. vili vaseh imam znance, s katerimi se nismo videli dolgo let. Štaniel se dozdeva daleč od Pli-skovice, a v dobri poldrugi uri pre-hodiš to pot — seveda po stezi, kakor sem storil jaz. Nisem postajal in se oziral po ožganem svetu, nisem vpraševal po letini. Tam «v starem mesti« Stamen ie kos zgodovine z srednjega v^ka. Grofje so znali izbrati pripravne lege, da so se naslajali s pogledom na lepo prirodo — njihovo posest in da so se lahko upirali napadom. V zaP.Mku 17. stoletja je grad preuredil tržaški kapitan baron Janez Filip Kobencel, prvi svetovalec cesarja Karla, ki mu je bil zelo naklonjen. V zvoniku je vzidana plošča n napisom: «1609 Der Turn von neu-en erhebt worden. (L. 1609. zvonik ponovno postavljen). Na levi strani zgoraj sta vklesani črki P. in F. vmes je na vzbočeni črti križ. Ni jasno sledeče znamenje na spodnji levi strani: baje je številka 19. za njo dve črti v obliki ostrega trikotnika; gornja črta je vodoravna in nosi tri navpično stoječe črte, spodnja je poševna. Na koncu je vklesana rimska številka 2. Slična znamenja sem videl tudi v zidu cerkvice Sv. Gregorja na štanjel-sko-kobdiljskem pokopališču. V ladji cerkve so štiri grobnice s krovi z grbi štanjelskih grofov. Baron Kobencel je dal vklesati v glavnem oltarju štanjelski grad. Nad oltarjem visi precej velika slika Danijel v levnjaku. Po deiu sodeč mora biti slika stara. Štanjelski grofje so morali biti izredno bogati na vinu. to pričajo prostori, ki se jim pozna, da so služili za kleti. V eni izmed grajskih dvoran sta v stropu dobro o-hranjeni sliki. Ena predstavlja lio-so, vile, grablje in kramp — torej simbol grajske moči. Vendar pa se niso štanjelski podložniki počutili pod zadnjimi gospodarji ravno slabo. Imeli so boljše službe kot bi-riči, hlapci i. t. d., za časa vstaje 1. 1848. so bili celo proti kobjeglav-skim in drugim puntarjem, ki so napadli grad. Kaj se nekdaj je zgodilo v starem mestu Štanjelu. Dost' ljudi je skupaj bilo, Švaro so preganjali. Torej biriča Švaro so imeli posebno na piki. A prefriganec je pravočasno obvestil odsotnega lastnika gradu, tedanjega goriškega glavarja (ime mi ni znano) o puntu in kmetje so v naglici zbežali od gostije, ko se je okrog gradu pojavilo vojaštvo. Vsi niso mogli zbe-žati, posebno oni ne. ki so se ga (vinca) nalezli. Umevno, da so jih reveži dobili v obilni meri. Grad in posebno njegova neposredna okolica dobivata novo lice. Neki tržaški zdravnik je pokupil nekaj hišr-nih posestev na desni strani vzhodnih vrat. Stene, kamenite strehe (iz skrilja), okna vrata, dimnike i. dr., vse pusti nedotaknjeno, notranje prostore pa preurejuje in modernizira. Slap na severni, ki je bil skoraj docela porušen, je na novo zgradil, vzhodna stran pod obzidjem pa je že podobna vsestransko urejenemu parku. Ni še znan smoter to umetne poezije, a vse kaže, da tiči v njej načrt bodočega sanatorija. To mesto, ki je že po svoji naravni legi dovolj privlačno^ bo, preurejeno, silno mikalo. Štanjel in Kobdil imata vsako leto več letovifičarjev. Tudi za časa Rimljanov je moral biti ta kraj bolj uvaževan od drugih. Mesar Švagelj je 1. 192G., ko je gradil novo mesnico, dobil žaro z rimskim denarjem (menda i-z dobe Hadrijana Avgusta, t. j. iz prve polovice 2. stoletja pr. Kr.) in majhne glinaste posode v obliki buče, ki so baje služile Rimljanom za dišave. Iz tržaške_pokrajine ŠEMPOLAJ Dež. Že 21. t. m. zvečer se je jelo pripravljati za dež. Po noči nekako ob treh zjutraj je začelo deževati. Z gromom in bliskom je deževalo v presledkih nekako do sedmih zjutraj. Seveda naša stara znanka turja ni hotela zaostati. Da bi ji ne očitali, da se je utrudila, je zsu-čela koj pihati. Še sedaj ko to pišem ni ponehala. Po tem «?e je deloma zjasnilo, nekako ob devetih pa so se oblaki epet strnili ker je začelo spet deževati in je deševalo do enajstih. Torej to je prvi dež v tem poletju, ki smo g*a dobifi v času toliko suhih drH in mesecev. Poljskim pridelkom ta dež ne bo več koristit, ker nismo ne orali ne sejali po strnišču radi prevelike suše; sedaj je pa že prepozno za setev ajde in repe. Edino grozdje si bo še opomoglo; kjer so trte na debeli zemlji, kljubujejo še vedno suši, ampak grozdje je ostalo pri polovičnem razvoju, torej drobno; koder pa je zemlja plitka, je tudi grozdje popolnoma uničeno. Za grozdje, kar ga je ostalo> bi se hotelo vsaj trikrat toliko dežja, da bi namočilo trtnim koreninam. Upajmo, da se je z zadnjim dežjem zrak toliko ohladil, da je konec tej neznani vročini, katera nas je s,rozi celo poletje mučila ter nam žg«la naše pridelke. naepežina Izum Kar ni javnosti menda dovolj znano, je to, da tičijo v priprostih ljudeh iizrecLne nairavne sposobnosti osobito za tehniko. Koliko je slučajev, ko- je v eni in teti otsebi dober kamnosek, kova«, mizar itd., ne da bi se bil kje učil. Tudi srečamo precej praktičnih izumov. Čisto resno kroži na pr. med nami vest, da se je celo osnutek za strojno puško porodil v Kostanjevici. Prepozno je že, da bi se moglo to dognati. Pri nas najdemo velik talent v osebi tukajšnjega mlinarja, g-. Okretiča, tudi Kostanj čar na. Že pted leti si je sam napravil tukaj mlin, ki dobro deiaje. Nedavno p mora nesrečno kršfcansko ljudstvo, ki ječi pod. njilhovo peto, Dram ti proti njim. — Seveda, — je posegel vmes Derevnin. — Saj imamo tu že Kak dovolj Židov. Okulovk^ je Le mafla PaAesstina. tla ne štejem vseh tako zvanih potujočih trgovcev itn. drugih «Izraelcev« pod reaikni imeni, ki obiskujejo vasi, tvornice in gostilne ter propovedujejo ideje, ki nimajo nič »kupnega z rodoljubjem, Zdaj so se vrgli na kmtatjsiko ljmisftvo ter ga od vseh strani obdelujejo in pohujšujejo, a štuindisti delajo roko v roki z njimi, da bi izpodkopadi pravoslavje in narodni čut. Mislim, batjuska, da je že davno prišel čas, da, pričneta z resničnimi verskimi propovedmi. . Svečenik je bifl besen od jeze zaradi svojega neuspešnega poslanstva; na obličju so se mu pokazale rdeče pege, oči so se mu jasno bliskale in vsa sirovost njegove nebrzdane narave se je pokazala v glasnem, zaničJjrvean smehu, s katerim je odgovoril na besede Dmitrija Pavfovrča. — Ha, ha! Verske prepovedi, v katerih naj bi učil svoje ovce spoštovali policijskega načelnika m grašeaike? Skratka, učim naj jih, da morajo ostati posiušna čreda, ki jo moreš po svoji volji striči, kaj ne? Ne, spoštovani Dmitri Pav-lovič, prešel je Čas, ko je bil «pop» nespametno in pasivno orodje upravnega samodrštva. Svoboda, ki vzcveleva v obdaj ajočih nas deželah, se bliža tudii k nam; ona bo prerodi!a Rusijo. Jaz sem tu, da proevet'ljujean ljudstvo, mu razložim njegove pravice in zahteve, s katerimi naj stopi na dan; zato smatram za zJočin vcepljati bednemu ljudstvu n^MSbdnjaške, smženjske naejore, ki so v kori*?t samo bogatinom in uradmiStvu, ka^ tero se redi s svojo podkupljivostjo. Končno pa nteo naši kmetje in delavci več prejšnja mirna, pohlevna delovna živina; zavedajo se svojih Človeških pravic in ao pripravljeni jih braniti proti »amodrštvu in pohlepu posedujočih slojev. Kot pastir krščanske cerkve ne bom jaz pod krinko Mednarodni jezik. Čudovito je, da je sicer dober po-«zmavalec jezikov Jespersen iznašel baš zadnji čas nov umetni mednarodni jezik. Mož jo doma iz Ko-penhagna in obvlada v besedi in pismu izvrstno več jezikov. On pravi, da je nemogoče, da bi enega ali drugega evropskih jezikov napravili za mednarodnega, ker vlada med narodi preveliko sovraštvo in zavist. Da bi obudili v ta namen latinski jezik, je nemogoče ker je v nekem oziru prekompli-ciran, v drugem oziru pa njegov besedili izaklad za našo dobo več ne zadošča. Ta dejstva so profesorja napotila do tega, da je sestavil svoj poseben umetni jezik, ki ga imenuje «Novial». Besedni zaklad je vzel po večini romanskim jezikom, nekoliko tudi germanskim. Čo se bo ta poizkus posrečil, je seveda drugo vprašanje. Danes imamo že celo vrsto takih umetnih jezikov, «esperanto», «vo-lapuk, «ido» in druge, zdaj se jim jo pridružil še novial». Rusko propagandno gledališče. Po ruski revoluciji je boljševi-ška uprava brezobzirno uplivala na gledališko cenzuro. Skoraj nobeno delo so ni podajalo neokrnjeno, marsikatero pa je popolnoma iz-gubilo svoj prvotni zmisel in avtor sam bi ga bil težko spoznal. Nafuspešnej-ša agitacija ;"o bilo gledališče. Z odra so smešili stari red in prejšnji duhovni svet ali pa so se predstavljali neposredni dogodki iz javnega življenja. Danes so se razmere v Rusiji toiiko uredile da jo gledališče zopet v službi čiste umetnosti. Kliub temu je zanimivo, kako se liudstvo deli po okusu in zanimanju. Meščan se najrajšo naslaja ob težkih problematičnih igrah. Lahkotne veseloigro no dobe poslušalcev. Preprosti delavci no zahajajo toliko v kino, ki v Rusiji še ni gosto razširjen, pač pa hodi v gledališče. Ni Čuda tedaj, če gledališča država bogato podpira. V teh gledališčih nastopa množica s propagan-dističnimi igrami. Najrajši se u-prizarjaio zpodbe, ki širijo misel industrializacije ali pa take, ki po'asnjujeio razmerje med tovarniško upravo in strankami. Po celo tedne so igrali igro «Tračni-ce brnć». v kateri razmotriva tovarniški ravnatelj, kfko bi dvignil produkcijo. To industrijsko okolje je za ruskega gledalca novost, med tem ko ie za zapadnega Evropejca nej>esniška in neumetniška snov. Pa more frledališče vršiti propagando so to igro sijaino uprizorjene. Pred vsem je prodrlo takozvano konstruktivistično pogorišče s stopnjišči in ploskvami, tudi razsvetljava je dosegla velik napredek. Na prvem mestu io propaganda in ne pesniško delo. Gledališče v Rusiji sloni v prvi vrsti na iznajdljivosti režiserjev, ki z oderskimi novostmi poučuje občinstvo, v drugi vrsti pa jo zadeva igralcev, ki verno podajajo slike iz sodobnega življenja, le naj zadnje pride v poštev tudi pesniška •zmožnost pisateljeva. Umsija In balkanski Slovani. V Pragi je izšla posebna knjiga pod naslovom «Rusija v boju za osvobojen i e balk»T«?Jdh Slovanov v letu 1877. do 1878 » Kniiga prinaša naslednje članke: «Diploma-cija», «Husko javno mnenre na predvečer in ob času osvobodilne vojne», «Osvcdbodilna vojna». «Ru-ska uprava v osvobojeni bolgari-ji». Knjiga je zelo zanimiva; izšla je v založbi Otto v Pragi. Loterijske izžrebane dne 25. VENEZIA 37 TORINO 40 ROMA 31 PALERMO 46 NAPOLI 59 MILANO 87 FIRENZE 63 BARI 20 Številke avgusta 1928. 6 35 58 32 43 85 13 79 25 4 18 63 64 67 18 76 2 89 34 40 59 23 44 32 79 8 43 50 44 69 80 10 ZAhVALA Podpisana družina se najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku našo nepozabno, predrago hčerko oziroma sestro ANTONIJO Posebna zahvala č. g. župnikn Leilerju za ganljiv govor v cerkvi, vsem sorodnikom, članicam .Hranilnega kluba", ostalim dekletom in fantom ter cerkvenim pevkam za krasne vence, vsem drugim itevilnim darovalcem cvetja In vsem, ki so nosili vence. — Bog plačaj vsem 1 LONJER, 24. avgusta 1928. Žalujoča d užina Ivan In Antonija Cok. POSLANO*) ZAHVALA Izrekam najtoplejšo zahvalo Zavarovalnici I/Union oziroma g. A. Ravniku v Gorici, Via Barzellini No. 2, za dobro cenjeno in izplačano odškodnino za moje pogorelo poslopje. Priporočam vsakemu to zavarovalnico. (723) MARIN6I6 IVAN Zagorje 1 •) Za članke pod tem naslovom odkla-n^a uredništvo vsako odgovornost. MALI OGLASI MLEKARSKE STROJE, nemžki izdelek, ima na prodaj Mlekarska zadruga v Trnovem (Torrenova di Bisterza), in sicer: a) nove: posnemalnik z učinkom 80 1 na uro za L 360, posnemalnik z učinkom 160 I na uro za L 460; 50-litrsko pinjo (Sturzbuttermaschine) za L 810 in 30-Iitr-sko pinjo za L 240; b) rabljene: 2 hladilnika za mleko z učinkom 500 litr. na uro; 2 hladilnika za smetano z učinkom 200 1 na uro. Cene po dogovoru. 831 ZALOGA VINA v Gorici, via Formica 1, kot naslednik »Vinarske zveze», razpolagam z raznimi domačimi vini, kakor tudi Uraškim teranom. Se priporočam Pirec Josip, 833 HLAD šofer išče službe s prvim septembra. Plača po želji delodajalca. Naslov pri tržaškem uprav-ništvu. 891 DOBROIBOČA GOSTILNA v prometnem kraju na deželi, (v goriški provinci) z kmetijskim gospodarstvom vred (travniki, njive in moderen hlev ter eventuelno z živino, vozovi in vsem kmetijskim orodjem) se odda proti kavciji resnemu in zmožnemu reflektantu v najem. Naslov pri upravi Edinosti v Trstu. 888 PEKOVSKI vajenec iSče službo. Našlo« pri goriškem upravništvu. 900 NA PROŠEKU (v poslopju kisa) ima svojo podružnico dobroznana diplomirana krujačnica M. Milič Zgonik-Prosek. Izdeluje vsakovrstna oblačila za vsaki stan in po vsakem kroju. Delo lično, cen« zmerne. Delo zajamčeno. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk. 898 OMARA, vrata dvojna, omara na 6 predalov, umivalnik, miza, se proda poceni. Via Udine 23. II., Morauz._892 BABICA, diplomirana* sprejema noseče. Govori slovensko. Madonna del Mare 19, IL, Bodulich Ana. 893 MIZARSKO delavnico z vsem potrebnim orodjem, prodam. Delo zagotovljeno. Ro-jan, Via Mirti 17, Morel. 894 DRUŽABNIKA s 100.000 Kr iščem za vpeljano obrtnijo v Jugoslaviji s 50% dobičkom. Kapital zajamčen. Ponudbe pod «Kapital» na tržaško upravništvo. 895 DEČEK, 14 leten, se želi izučiti v trgovini jestvin ali manulaktur. Rad bi šel tudi za mizarskega vajenca^ Nasiov pri tržaškem upravništvu. 896 NA KRASU pri Komnu se da v najem gostilniška obrt, z opravo in prostori. Gostilna je ob glavni cesti na prostornem kraju z dvoriščem in lepim razgledom. Hiša je prostorna) irr pripravna za toba-karno in prodajalno. Oboje bi dobro služilo, ker ni v bližini nobene druge. Naslov pri tržaškem upravništvu. 890 SOBA z dvema posteljama se odda. Ro_ jan, Vicolo delle Rose (S, Ermacora) 13. I. 901 VINO ISTRSKO na'boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, Wtrgandec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 ZALOGA papirja Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. DoIIinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 252 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 PENZIJONAT za deklice iz boljših rodbin, ki želijo izpopolniti svojo izobrazbo. Tečaji za nadaljevalno izobrazbo, tečaji za jezike, glasbo, tenis itd. Krasna legai, dobra preskrba. Prospekte in poiasn^a daje voditeljica M. Chr. Auer, Merano, Mata Alta - VilLa Imperiale. 793 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Julien, Largo Pestalozzi 1 (prej Sv. M. Magdalena zgornja). lfi£A z vinogradom pred hišo, se proda v Boljttncu št. 204, ob cesti, ki pelje v Dolino. 899 NA PRODAJ malo posestvice v Tomaju št. 3 na Krasu. Pojasnila se izvejo isto-tam. 887 KOVAČIJA je naprodaj v Kobdilu št. 2. Štanjel na Krasu, z vso opravo in poslopjem vred, po zelo nizki ceni. Kovačija je nad sto let stara. Pojasnila isto tam. 897 URAR in zlatar Raffaele Barbaffti v Sežani 31. Popravila ur zajamčena. 902 SOBA, kuhmja in vrt, se proda. S. M. Magd. zg. 180. 903 STAV ^VANJE vrataria se zamenja osebam brez otrok, za kuhinjo, sobo in sob -co. Naslov pri tržaškem upravništvu. 904 ABSOLVENTINJA trgovske Šole s štiri-mesečno prakso, zmožna italijanskega, nemškega in srbo-hrvatskega jezika, išče mesta. Ponudbe pod «Absolver.tinja» na tržaško upravništvo. 905 BABICA, diplomirana, snrejema noseče, Žager, via S. Marco 35, IT. HIŠA s 6 sobami, 2 kuhinjami, dvfrišfem, hlevonj in vrtom, se proda po ugodni ceni. Sv. Križ pri Trstu 98. 907 HIŠA, dve njivi zemlje se proda v Solkanu, pripravna za vsako obrt. Poiasnila daje goriška uprava. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Madonnina 10, II, Hladic. 906 SOBICA se odda. Boccaccio 14, III. LAURENT PUCETTI - NIL4N0, Via fcreora 83 (v Parizu-Rue Pascal 39) €5 LUHGS7 Brez operacije in brez bolečin za more jo gluhi in oni, ki so že vse poskusili, a brez uspeha, pridobiti zopet ta dar in to po učinkovitem načinu, ki je uspeh dolgoletnih in mučnih poizkušenj proti glu-hosti in Šibkemu sluhu. Interesenti se lahko z vso zaupnostjo obrnejo do g. Laurent Pucetti, specijalist« v Parizu, ki bo rade volje pokazal uporabo izumljenega aparata. Brezplačna p >jasnila od 8. do 16.: v Tržiču : torek, 28, avgusta, hotel Roma ; v Trstu: sreda, 29., čet tek, 20. ia petek, 31. avgusta, hotel Vanoli. Piazza Unita; v Gorici: sobota. 1. septembra, v ho elu Unione, Via Oaribaldi IG. 686 pravoslavja propovedoval nestrpnosti, plemenskega sovraštva in dragUi takih glupih predsodkov, ki peljejo do najkrivičnej ših nassilij. Kaj me brigajo štuaidissti? Saj so tudi ljudje, poleg tega pa vel itko mravnejši od nas. Sploh pa jlec», častiti oče Agatfangiel, in pravoslavna cerkev je gotovo ponosna, Če ima mnogo tako vnetih služabnikov, kakor erte vil, — je posmehljivo odvrnil Kromski. — A vaš iVevzvišeni pozna in odobrava vašo blagorodno delovanje? — Da, gospa. Pozna in odobrava, ker je pro-svetljen in strpen človek brez nikakih predsodkov in sam sodeluje pri obnovi dežele, — je izzivalno odgovoril svečenik. — Res? To mi je novo, da smatrajo služab-niiki neke vere za svojo dolžnost škoditi tej veri. Morda pa ima vaš škof namen doc c la uničiti pravosdavje in ga zamenjat L., no iščimo z j udov-stviom? — je zaniLčljivo rekel Krcmiski — Uničiti pravoelavje? Ne. Ampak odvaeti mu hoče breme nadobla&ti), ki je zanikanje osnovnega krščanskega načela, — er ako pravno« t i! V nagem prosvetljenem veku ni mogoče napraviti iz vere ječo, kjer so verniki nekega določenega veroizpovedanja prikovani z zakonom kakor nekoč sužnji k svojemu koščku zemlje. Vsakdo ima pravico častiti Bog-a, kakor sam hoče; in ko izginejo svečeniki-, propovedujoči nestrpnost, ple-mensko sovraštvo in poveličujoči vojno, ne bo več Baalovih služabnikov m vsi ljudje bodo bratjeu? * — Vi si niste izbrali pravega poklica, batju-ška! Vi ne bi smeli nositi kute, ampak togio pre-vraftnega tribuna in frigijsko čelado. Toda va£e poslanstvo je v Rusiiji prezgodnje, — je zanačljrvo rekla Milica. — Očividno ste vi, grofica, pristašinja. starega rodoljubja in nočete izpremembe v zastarelem državnem redu, — se je s sladkim glasom vmešal Kukerman. — Todia Rusija je bila vedno nekaka mlajša sestra obkrožujočih jo prosvetljenih narodov, od katerih je mnogo stvari posnela; zato ni čudno, če gledajo njeni «boljših napredni sinovi z zavistjo sijaj in išstavni ustroj Anglije alii pa široko svobodo, v kateri procvita Francija, kjer dosegajo najvišja državniška mesta po svojih osebnih vtrlimah odliku joče se osebe, ki jih izbere v »vobodnih volitvah vse ljudstvo. Pri nas pa oniločuje v tem ozaru slepi slučaj rojstva. Seveda, Rusija ni še zrela za take veiike izpremembe, toda želeti si jih, pripravljati mladino iti družabni dush za neifebežne reforme m za svobodo, ki mora tudi semkaj priti, — je dolžnost vsakega, svoji) domovini uidaaega rodoljuba... — Mesd te rodoljube prištevate bržkone tudi sebe, gospod Kukermam? Moram priznati, da se utegne zdeti kakemu Judu siflno zapeljiva misel, da je mogoče priti iz Krčme do Zimskega dvorca; toda Rusov ne boste zapeljali s primerom Francije. Zadostuje, da se spomnimo na Dreifusov proces, ostudno zgodbo Painame in se danio vlado prostozidarske klike, ki izrablja oblast, da fepod-kopuje vojsko in mornarico, propoveduje dezertiranje, sramotil vero in krade cerkveno imetje-Ne, Bogf reši Rusijo teh »sadov prosv-etljenosti^ in ljudi, ki bi radi presadili k nam vso nravstveno in poditično gnilobo te nesrečne dežele, —• "je rekla z nevoljnim glasom.»Milica IV, cEDINOST* V Trstn, dne 28. avgusta i928, ZNANOST m UMETNOST T Najdragocenejši material za življenjepis Leva Nikolajeviča Tolstega in njegove žene Sofije An-drejevne je brezdvomno dnevnik pisateljeve žene, ki bo izšel v tisku 10. septembra t. 1. ob priliki stoletnice rojstva L. N. Tolstega. V njem sta najiskreneje opisani trpljenje in bolest duše ono žene, ki je bila 48 let življenska spremljevalka velikega književnika in mati njegovih otrok. V začetku je Sofija Andrejevna našla v zakonu radost in srečo, kakor to sama piše v prvem delu svojega dnevnika. A spričo ljubosumnosti, ki je palila tako moža kakor ženo, se je ozračje zakonske sreče kaj kmalu skvarilo. Prišlo je osemdeseto leto preteklega stoletja in v družinskem življenju Tolstega se je prvič pojavilo tako nesporazumljenjo, da ga niso mogle izgladiti nikake obžalovalne solze. «Prepisujem Levov članek o življenju in smrti«, piše Sofija Andrejevna, «v katerem govori o povsem drugih srečah. Ko sem bila jaz mlada, zelo mlada in še ne poročena, se spominjam, da sem z vsemi silami delovala na tem, da dosežem tako srečo: samopožrtvo-vanje in življenje za druge. Trudila sem se s tem do asketstva. Usoda mi je dala družino, živela sem za njo, a sedaj moram priznati, da to ni ono, da to ni življenje«. In žena Tolstega, ko zapisuje to spoznanje, ne moro doumeti novega nazora svojega moža. Zanj je to moment preloma njegovega duševnega obstoja, zakaj v tem letu izicleta njegovi knjigi «Torej, kaj nam je storiti« in «čemu obstoja vera«. Sofija Andrejevna proučuje svojega moža in ugotavlja, da m voč tako srečen in da je postal vse preveč čuvstven in v sebo poglobljen. Veselost in živahno razpoloženje, ki je vladalo okoli njega, je skoro popolnoma zastalo. Ni bilo več tako, kakor je bilo včasih, ko je opisoval lov in igro v «Vojni in miru« s tako živahnostjo, da je izgledalo, kakor bi on te prizore doživljal. A ko je Lev Nikolajevič Tolstoj napisal svoja razmotrivanja o cerkvi in dal to ženi. da prepiše, se je ona tako-le izrazila: «Ne ugajajo mi ti neaimetniški in namembni Članki, ki vzbujajo v meni nemir.« Sofija sploh ne cazume, čemu «Le-vočka hoče, da iio živim več stalno, da stradam, da gledam bedo in trpljenje nesrečnih ljudi in da primerjam njihovo -življenje z mojim. Istotako hoče di, da otroci delajo.« S. And. l^tejeva vzklika: «Ali jo to potrebno, da zdrav človek stalno zahaja v bolnico in da gleda trpljenje ljudi in da posluša njihovo stokanje.« V teh zapiskih Sofije Andrejev-ne (15. 10. 18SU.) je opisana predigra one tragedije, ki se pričenja v Tostega hiši na Jasni Poljani. A že štiri leta prej piše Sofija Andrejevna v svojem dnevniku sledečo: «Pred 25 leti sem pričela vsa srečna in mlada pisati v to knjigo (dnevnik) celo zgodovino svoje ljubezni napram Levočki. In sedaj presedam sama cele noči pri tej knjigi in čitam ter objokujem svojo ljubezen. Prvič v svojem življenju je Levočka šel od mene in prebil noč v svoji delovni sobi. Skregala sva se radi neke neumnosti. Očitala sem mu, da se ne briga več za deco, a on je vzrojil in zakričal, da je njegova «naj-strasinejša misel ta, kako bi zapustil družino.« Zo takrat jo imel Tolstoj namen, da zapusti svojo družino, kar jo napravil pozneje v neki hladni jesenski noči v letu 1910. «In jaz sem zopet,« čitamo v dnevniku 25. oktobra 1886., «zavržena kot neka nepotrebna stvar, od katere se pričakuje in zahteva vso, kakor je to bilo vedno v življenju in v družini. Od katere se zahteva ono neurejeno in nespametno zapravljanje premoženja.« Premoženje in vse, kar se je okoli tega vprašanja sukalo v hiši Tolstega, je bilo osnovni vzrok spora med Sofijo An-drejevno in Levom Tolstim. A ne samo premoženje, marveč tudi njegova nova načela napram veri in napram družini. «Kar se načela o družini tiče,» piše Sofija Andrejevna v svojem dnevniku, «ni človek tisti, ki zapušča svojo družino, marveč je hujši od živali.« «Hude čase moram preživljati v svoji starosti«, piše z veliko žalostjo v svoj dnevnik dne 18. dec. 1890., kjer popisuje naslednji dogodek, ki se je izvršil v hiši: «Le-vočka jo zbral okoli sebe samo čudne osebe, ki pravijo, da so njegovi somišljeniki. Danes zjutraj je došel eden izmod nji-h, Budkevič, ki je bil izgnan v Sii-.rijo radi revolucionarnih idej. Ima črne naočnike in je sploh v črno oblečen. S seboj je pripeljal svojo ljubimko Židinjo, ki jo je predstavil za svojo ženo samo zaradi teg-a, ker z njo živi. Poleg tega sta tu tudi Bir-jukov in Maša (Tolstojeva hčerka, ki jo je poročil Birjukov, prijatelj Tolstega). Maša se je z Židinjo prijazno razgovarjala, kar je mene sila razjezilo. Posebno, ker je očeta očividno veselilo, da prihaja tako čednostna deklica, kot je moja hčerka, v dotiko s tako pokvarjenim dekletom. V svoji jezi sem rekla Levu NikolaieviČu: «Če si ti navajen na tako življenje, jaz nisem in n^ dovoliuiem, da prihaja moja hčerka s takimi osebami v dotiko — Tolstoj se je razjezil in užaljeno odŠel.» Kakor je razvidno iz tega dnevnika, ni Sofija Andrejevna razumela svojega moža Ali danes, ko čitamo njen dnevnik, ne moremo na njo zavračati krivde, ako je Tolstoj zaključil svoje družinsko življenje s tem, da je zbegal z Jasne Poljane in umrl v onih strahovitih dneh, ko je bila vendar 48 let njegova žena, a ni bila niti pri-puščena k njegovemu mrtvaškemu odru. ŠčiiiiMeva stoletnico Letos so obhajali Nemci stoletnico smrti svojega velikega skladatelja Franca Schuberta. Mi smo na to obletnico nekoliko pozabili. Prav je, da so tudi mi s par besedami spomnimo tega moža, ki ni prinesel glasbenega bogastva samo Nemcem, ampak vsemu ostalemu svetu. Na Dunaju so se vršilo ob tej priliki velike glasbene svečanosti. Tudi drugje po svetu so se spominjali nanj. Skladateljevo življenje je bilo na zunaj zelo vsakdanje. Rodil se je blizu Dunaja leta 1797. Njegov oče jo bil učitelj in ga je spočetka sam poučeval v glasbi. Pozneje so dečka sprejeli v cesarski zavod. Imel je lep glas in je pel v nekem deškem zboru. Sanjal je, da bo nekoč imeniten pevec. Te sanje se mu niso uresničile. Glas se mu jo pokvaril, morali so ga izločiti iz zbora. Takrat se je z veliko strastjo oprijel inštrumentov. Postal je goslač, bavil so je s kompozito-ričnimi študijami. Opiral se je na Mozarta in Haydna. Franc je bil četrto deto v rodbini, ki je štela štirinajst otrok. Ker je očo težko preživljal ■ toliko otrok, je prosil, da bi Franca sprejeli v dvorno kapelo, kar so ga ludi uslišali. Tedaj se je Schubert seznanil z deli najslavnejših mojstrov. Začel je skladati prve pesmi. V zavodu je ostal pet let, nato se je učil zasebno. Dve leti pozneje, ko je zapustil šolo. jo zložil slavno balado «Erl-konig>*. Ta je izšla šele mnogo let pozneje. Balada je postala odločilna za poznejše skladateljevo delo. Založnik ie bil napravil z njo imenitno kupčijo, le Schubcrt je prejel sramoten honorar zanjo. Tisto leto, katerega jo nastala imenovana balada, je bilo najplo-dovitejše v Schubertovem življenju. Skladatelj jo napisal dve maši več cerkvenih skladb, eno simfonijo, mnogo klavirskih kompozicij, sedem oper in sto in trideset pesmi. Naslednje leto mu je prineslo marsikatero razočaran ie. Poguma ni izgubil. Ustvarit jo dve simfoniji in celo vrsto pesmi. Bil je v težkih denarnih neprilikah. Takrat je bila razpisana služba glasbenega učitelja v Ljubljani, Schubert je prosil zanjo a je ni dobil. Mlademu glasbeniku so priskočili na pomoč prijatelj? in znanci. Preskrbeli so mu za nekaj časa brezskrbno življenje. Schubert je tisti čas zelo veliko delal. Kljub temu so jo moral boriti večkrat -z gmotnimi skrbmi. Njegovo ime je bilo že znano, vendar je težko dobil založnika. Leta 1818. se je odzval pozivu mažarskega grofa Esterhazy-ja da je šel poučevat njegovi dve hčerki v glasbi. Naslednja leta jo Schubert zelo mnoco ustvarjal. Poleg spevoiger, kvartetov, triov in oper je neprestano komponiral pesmi. Včasih se jih je lotil kar ciklično. Delal jo s tako naglico, da večkrat sam ni veiel, kaj je napisal. Nekoč se je pripetilo da je vzel v roko prepis lastne kompozicije, preletel note z očmi in dejal: «Ta pesem pa ni slaba. Kdo jo je zložil?« V zadnjih letih Schubertovega življenja so se skladateljeve razmere nekoliko izboljšale. Vendar gmotne skrbi nikoli niso docela ponehalo Te čase so nastajala njegova najzrelejša dela. Polagoma se je Schubertovo življenje začelo nagibati h koncu. Že prej ga je nadlegovala omotičnost in omedlevica. Vstajal je po noči, da bi se razhladil. Tako je deia.1 tudi pred smrtjo. Nenadoma se mu je pojavila živčna vročica. Njegov duh se je kretal po kraljestvu fantazije. Sam ni vedel, kaj se z njim godi. Kljub temu je bilo kmalu jasno, da se bliža konec. Tako je umrl. Reven je prišel na svet, reven je šel s sveta. Vse njegovo imetje obleko in noto, so prodali na dražbi za 63 goldinarjev. Med tem blagom so bili nekateri rokopisi, za katere ponujajo danes sto tisočake. Scshubertov oče pa jo dobil še račun za bolniške in pogrebne stroške. Schuberta so bili pokopali poleg Beethovna. Šestdeset let so počivale kosti tam, pozneje so jih pre-nesH na dunajsko centralno pokopališče. Njegov pomen za glasbo je velikanski, tako da kulturo vsaketra pevca sodijo po tem, kako je do-rastel Schubertovim pesmim. Sploh je početnik modeme pesmi in pomeni za vokalno glasbo toliko, kolikor Beethoven za simfonično glasbo. Posebno izvirnost je dokazal v harmoniji. Njegov slog- je lahek, zato se je Dunajčanom bolj prikupil kot Beethoven. Njegova popularnost je tako velika, da so sestavili iz njegovih pesmi celo o-pereto Trajnega spomina ne bo u-živai samo med Nemci ampak med vsomi narodi Gospodarstvo Denarne enote Po dolgoletnih zmešnjavah, ki so vladale na polju evropskih denamih veljav, smo končno dospeli že tako daleč, da sinemo vsaj' dieloma govoriti o stabilnih denarnih razmerah. Novih denarnih enot pa kljub temu ne moremo smatrati za definitivno ureditev evropskega vailutnega vprašanja, kajti le-1© tvorijo brez vsakršnega pretiranja pravcato babilonsko zmešnjavo. Angl i j a, Ne m čij a. Nizozemska Švedska, Danska in Norveška so se po različnih težavnih poteh povrnile k starim zlatim veljavam, katerih nekdanja enota je ostala popolnoma neizpre-menjena. Denarna revolucija se je pa izvršila v bivših kronskih deželah in v državah nekdanje latinske demajrne zveze. Pred vojno je vladala v velikem delu Evrope od Atlantskega oceana do Egejskegu morja de-naima. veljava, katero smo nazivali frank, lira, pezeta, dinar itd. To je bila denarna enota latinske zveze, katere članice so bile Italija, Francija, Švica in Belgija in na katero sosev teku ča-sa naiskxn.il e denarne veljave Španije, Srbije, Bolgarije, Romunije, Grčije, Finske in Venezuele. Zelo blizu ji je stala av-stroogrska krona, ki je veljala 1 frank in 5 santimov. Izmed vseh cfcržav bivše latinske zveze je edinole Švica ohranila polnovredni frank, medtem ko so o-stale frankovske ifn kronske dežele obdržale deloma stari denarni naziv, deloma pa vpeljale nove enote z novimi imeni. Denarne enoto so vsepovsod zelo, z&lo majhne im se ena od druge zelo razlikujejo. Zadostuje samo, da vzamemo v roke c ur iako tečajnico, ki nam pokaže sledečo tslilko: 100 frankov za 20 30 §V. fr. 100 bedgov „ 72.25 „ „ 100 lir „ 27.15 „ „ ICO peaet „ 86.75 „ „ 100 draheani „ 6.50 „ „ 100 lejev „ 3.15 „ „ 100 leivav „ 3.70 „ „ 100 dinarjev „ 912 „ „ 100 šilingov „ 73 25 „ „ 100 pengo „ 90.50 „ „ 100 kron „ 15.38 „ „ 100 zlotov „ 52.25 „ „ Jasno je, da mora taka vzorčna tečajnica zelo ovirati denarni promet. Ptred vojno je francoski, Švicarski in belgijski frank, italijanska lira, španska pezeta srbski dinar, bolgarski lev, romunski lej, grška drahma in ve-nezuelski bolivares vseboval 32 centiigramov zlata v razmerju 900 :1000 ali 29.03 centiigramov čistega zlata. Avstroogrska krona se je razlikovala od franka samo za 1 centigram: vsebovala je namreč 30.48 centigramov čistega zlata. Na mesto prejšnjih 29 centi-.— Fuštanj Lawntennis...... „ 2.40 Platno za rjuhe . . po L. 5.—, 5.50, 6.— Cowercoat........po L. 12.— Velika izbera nogavic, maj, sukna, brisač, podvlak in drugih potrebščin. —h NAJBOLJŠE OSUPLO za ženske, moške in otroke v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino § PRI REBCU Trst, Via Cardacci št. 36 loboztirconiški ambulatorij Trsti Via Sattefonfane A od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 122 Ljudske cene. 716 Olajšano plačevanje. Zahtevajte vedno originalno steklenico I I Mil vsebuje kinin, U je dobro sredstvo proti IZPADAN]U LAS in čisti kri I0MSI USTELUlflOi - TRST LASTNIK F. BOLAFFIO vla OtclMni 42 (Sv. lahob) Gorica — Ple«el, Via O. Carducci 9 iBserlrajle u „Edinosti" ZLAT&3NA Alfeert Pav h Trst, Vin M*zxitii 40 kupuje kroat po 146 Popravlja in prodaja zlatenlno. FALCERI LUIGI ZALOGA POHI$?V& TnlJaMris 13 (žMifie) ir, 12.1. uitii Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku-hlnjpko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Zimnice z žimo ali volno. — Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cene v Trstu.-- VELIK! DOHODi POHIŠTVA dunajski tipi, navadni in luksuzni, po zelo znižanih cenah. I CAMP0H9V0 iflslE n SeitMiDr? 33 MMUm 0ŽESA z mazilom FARMACIA SPONZA, Trst. V a Tor S Piero 10 Pazite na ponaredbe — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3 —. TOVARi^ŠKE ! t> Telef. 4128 POTREBŠČINE za kcencs, mehanike In mizarje s a in o pri PELLER, KAM AN & C. Trst, Via 3. Kicold St. 12 Lastna skladišča v prosti t tki TOVARHA ftEMSCHEID - NtM&JJ Inteligentni kupci se ne ustrašijo dolge poti, ker vedo, da je samo v prodajalni „LA BIOCCHISTA TESSILE" Trst - Via Madonnisia 8 najboljše blago po najnižjih cenah. La SMlsta Tesslle. Trsi, Uis Hadonnina 8. umunmm KMira mnm V IHS1U Glavnica m rešene Dinarjev 60,600.600'-. - Telet. $-88, 22-80 Obresfitfe vloge na vložnlh ftnjilicali po 4%, na fekoeth ralonlh in iczene vloge ciajpovodncje po Odgovoru. - Prejema DINARJE in đrego tujo veljavo na lehoCl ra&n po nsiiigo&KjStn poi&itfe. izvrSefe vse v feGRUto s^MejeCe posle. PMB«ZNltt: GORICA, reZIce, Celje. Cera*m«l], Kruj, nailMr. N«tt»TM. NotI M, Nm neslo, »iaj, RaKeh, Sarajevo, Slavcajftraaec, tfih, SlftealM. - Sci»ihi chsHzitira: BaftaUta Slatlaa. NafprikladnejSa zveza z JogoslavUo. Blagajna je odprla od d1/«-12l* in od 14 »-16 Tr$fo¥§io-obFtiso ¥ ir§m TELEFON 16-04. TELEfON 16-04. reHftmaM zadruga z neomejenim jamslvoia na Milano ši. 20, prWi£je (vogal XXX otiobre) —--€>»-— Obresfafe hraffie vloge po 4 % VcQe ttsje, vezane na a^poved. po a«M3a*oru. - Trgovcem In ofcrtnfKom etvarja idiote Čekovne racnne. - »aieu na oftrestl platuje zavod sam. Izvršule nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavllo in ostale inozemske trge. SprejOM tudi vtofe na leno« r«tw v DiNiPiiB ter jil oftresfaje najneot-ocjle. - Bole posojilo no menično »oroftvo In zastava vrednostnih papirjev ali droftoccnoslL - Eskampttra trt«vske efekte. Uradne are od 9. do It In pol dopoldne In od t. In pol do 4. popoldne.