in vitli SVETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issoed €xctpt S uri J * m\d Holidtpi HTO-YEAKXL »bbihed and Predloga za vla-t dno^flj^H podpisana* nUK JI BIL BOJ ZA VLAD NO KONTROLO Sonetne namere se vidno zbolj sujejo pod vladno kontrolo, i i/rAiif jfrfl.1 J* Vi " l^tihiflgton, D. C. — Predeed „ik Wilson je podpisal predlogo, ki postavlja Železnice pod vladno kontrolo do eden in dvajaetlh tne-leeev po končani vojni. V začetku avgusta 1916 ao bile razmere take, da je bilo najbolj-1če Združene države prevzamejo in obratujejo železnice. Sprejet jc bil zakon, ki daje predeed siku pravico, da po vojnem taj uiku prevzame železnice. Transporta« razmere ao poetajale ve dno bolj zamotane, kaos r železniškem prometu vedno večji, in dne 28. decembra 1917 jo predaednik prevzel Želeanice in ime ttoval zekladuiikega tajnika vr kovnim železniškim ravnateljem. Zagovornikom privatne kontro-k ni bU všeč akt predsednika in »kotali eo javnosti dokazati, da ae Železniški promet vrši točnejše pod privatno kontrolo kot pod briavno, dsairavno ao bile na ie-emicah take prometno razmere, " i jo bilo groaa, ♦" ». *' 8 tem, da je predaednik pre vzel železnice, ie niao bile kup-jene privatne pravice. Ka predsednikov poziv je šel longrea na delo, da določi dobi-«k u želeanice na podlagi po -prečnega dobička trek let, ki ločuj« s 30. junijem 1917. Preden je bil zakon eppejet, ao »govorniki železniških Interesov oekuaali f raznimi potezami ovi-iti delo. Vladi* kontrpla nad Ji" rm*m tU. Počasi toda sigurno je rodila promet, kar dokazuje po-očilo, da je bilo v začetku janu-rja nad 200,000 železniških voz id nonnalo vzhodno od Miaeis-ppija, aedaj jih pa je le ie 70,-K>. Ni vzhodu ao bile z vozmi naj->lj »abasane železnice Pennayl-Baltimore A Ohio, Kew in New York Central. Železniška uprava je prepričala ds odpravi popblnoma nered-at» v železniškem prometu le -poletje, kajti prometne re ae zboljŠujejo s vaškim Mislcrijozna smrt treh ponesrečenih delavcev. UŠ) anlfaoriasi ky ths Aot of Q*tober e, 1917, oa fflokt tke Fel Odee od flk^ »toošl R, ot»r s< tks hJSZ. A. i. RnrW ne zaloge Pil IK1M 80 HAŽLI. HUD STRUP V ŽELODCU. Kdo je zastrupil paralisiranega • delavca? Navna kontrola nad železnl- I pomeni red, privatno nad-T0 Pa nered in kaoa. Vaak človek je za drlavno »trolo nad železnicami in pro- | privatni Z železniškimi družbami je vlada težak boj, kajti dkao • ■ ki zagovarja veleblzniškc J« odprto na široko pro-T m,u ki ao zagovor-pnvatno nsdzorotvo nad ia-■ V tem boju je kon-Ntele vlada in podlegli aO |oi interesi. tovorkr 0RALADSLI° I D. 0. - Hurley, k ladijsketa odbora, je | l, da zgrade deaet ladij, o 15,000 ton. 8 priprav • | deli ao že pričeli. Z0P1T KMALU »URRJOV VODO.. »PMa, Pa. - V neki la-' P*1» eb reki Delatvare apu-v osmih dneh v vo-^**upaj 16,060 ton mr-T N«*»anjšo tovorno la-to», eo spustili »s r 2 , \ ^ M v K*- 5,900 ton, v |P» pomik . 7,260 tonami ** in nestanovitno severovzhodni fc^ * S* • » Ohioago, IU. — Mrliški ogled nik Hoffman in odbor zdrav ji i kov zdravniške drušbe preiskuje ta lnisterijozno smrt treh ponesrečenih delavcev, ki so umrli po operaciji in znamenja kažejo, da je cinkalij (hud strup) igral ve iiko vlogo. Cinkalij je povzročil amrt Hen-ry Hulketa, ki ae jo poškodoval na glavi v tovarni Wanier Speed ometer kompanije. prepeljali so ga nekega dne po 38. maju 1917 v nemiko ameriško bolnišnico. O periral ga jo dr, Loeaer radi pri tiaka na možgane. Kaanejše jo bila ie operacija potrebna za od Stranj »nje kepice atrjene krvi. Dne 28. decembra je bil Hu! ke pred induatrijalno kOmiaijo, da priča o svoji ponesrečbi. Kmalu potem jo bil paraliziran. Po treba je nastala, da eo mu zvezali nogi iz« privezali njegovo deano roko k životu. Njegova leva roka te kila brez moči. V takem polo laju je umrl. »i, ^ /y Dr. Reinhardt jc prekkal vzroke amrti in dejal, da je po nje govi sodbi, ciankalij povzročil de avčevo smrt. Mrliški oglednik je dodal, da je kemična analiza, iz-vriena po dr. W. B. McNu|lyju, potrdila izjavo Ar. Relnhardta. Mr. Hoffman je potem pozval več zdravnikov k posvetovanju n zaključek je bil, da človek z zvezanimi nogami, priveaano desnico kt brezmočno levico, ni mogel brez tuje roke zavžiti strupa Mrliški oaladnik ie na to U imate idejo, na kakšen način je ciankalij pri lol v Hulketov želodce?" Dr. Loeaer: "Da. Dali eo go vanj po njegovi amrti" Vprašanje: "Kdo in aakaj je to storttf* ' X' I Dr. Loeeer: MNe vem. Ne vem, kdo je imel ciankalij.'4 Willieton, namestnik mrliškega oglednika, je iajavil, da je vae tri delavce operiral dr. Looser in je vsakemu odet ranil koa lobanje, palee.široke in pel palcev dolge, d rutine vaeh treh delavcev pa za-atopa advokat Arihur Heeee ' Dr. Loeeer pravi, da ae po nje-govi aodbi neka zavarovalna • f ^ agitacija sa tretje p080 jilo svobodi v mu. MLADA DEKLE OBTOftBVA UMORA. New Tork, H. T. — Veleporo-ta je obtožila 19-letno Bllzabeto Bafka, da je t brisačo zadavila mre. Helen Hatnmel. M rs. llanimel je lastovala pre-nočiiča na Zapadui dva ln trlde-ceti ulici. Umor je bil izvršen iz roparakega namena. Morilka je odnesla le majhen plen, dasirav-no je bilo v hiši $8.000 votovl-ni in za $4,000 draguljev. Preiskava je dognala, da je bila mlada morilka že dve leti na poboljševalni farmi v Penu»yl-vanlji. , ; ' batu. Mr. Hoffman je podal še ele-dečo izjavo: "Hemy Huike je umrl dne 1. januarja r iicmško-amarilkl bol-ni&nici. Kemična analiza Ielodea dokazuje, da je bilo v njem toliko ciankalija, da bi umoril ved ljudi. "Odložili smo preiakavo od lasa do č^a valed čudnih razmer, kl obdaja etvar. Zapisniki v našem uradu iskazojejo, da emo imeli ie dva emrtna slučaja v enakih okoliščinah v nemško-ameri-škl bohiišnH .V vsakem slučaju je izvršil operacijo eden In lati zdravnik. "Nafta preiskava dokazuje, da je predložil eden In leti advokat pri vaeh treh slučajih odškodnin ako zahtevo lllinojakl tndnatri-jalnl komisiji V vseh trak a»a#a-jih je nastopila smrt po opernslji na nioJtirsnih bi lobenjl iBMtovem slučaju je Ml bolnik priveze« k paeleljl in pa-ra I ki ran Clanl družini- ga niso obiskali dvanajst ur pred nJega vo smrtjo Masi ni mogel osušiti •trupa. Predlagamo, da r>">n|g demo, kdo mu je dal strup " sosezetoskr* tik. hraniti jr trrba do pri HODNJE ŽRTVE Porodila a pridelku to D 0. ~ Vee oko-.lsčinc govore, da bo v Amerik treba še bolj šteditl s pšenico do PšeniČna rezerva v mlinih in žitnih elevatorjih je letos nišja za 20% od lanske in 00% od prod lanske. Uni nI bila pftenična leti-na izredno dobra, kar učinkuje I rezervo. Iz raznih vzrokov pošiljajo ia Brušenih dršav le polovico šlta zaveznikom, £ki ga potrebujejo, fkled tega nUo zavezniki prav dobro založeni a Žitom. Dokler ne pride letošnja pšenica na trg, je treba hraniti e pšenico, da ee zniša njen konzum. To lahko izvrši vsaka goepodinja, če pri napravljanju jedi porabi le P<)lovioiv moke, ki jo je porabila »red izbruhom vojne. Koruzne, ečtnonove In ršene moke ne p> i manjkujc, ki ae da porabiti kot nadomestilo za pšenlčno moko očnata jedila naj se nadomesti-o kolikor mogoče z drugimi jedili. Vaako nadomoetilo pomaga prtttršniti fleniro, , :' v Cetos obeta pšenica dobro. Po-Vočila iz srtKi njega zs pada namenjajo, da bo letos pridelek večji mmfe" Ohioago, IU. — Vae Zdrušenc Zaloge koruze so le vedno ve • države so raedeljene v dlstrikto, ilke Po poročilih iz srednjega Za ki imajo vsak avojo organiaaeijo, e.." Gospod "ekspert" Cl.llde je se-veda zaoe pridržal aakaj je dr-žavna kontrola gnila Tega nI eto-ril, ker mogoše ne želi, da bi tndi drugo seznanil z njegovo modro-• In Čete maršala Halga ee šakale. Podrobnosti e nemških Izgubah lo nleo snsae, aU kakor >><, mogoče dohiti ie približne števil ke, ko at miri svet, s kakšno hrea-obzirnostjo so je vrgel Hlndan burg v boj. Na vel Črti ee Nem-ri naleteli na največji odpor ki ogenj angleških baterij je kar drobil valeče ee praske bataljon* r h zanesljivih virov poročejo, da je kila aeveeaiškemu svetu v VsrssiNesu znan dan In ara, kdaj sa začne nemška veieofenaiva. Nemei ao defaJM prvi opomladan-aki dan za tmietok navala la pri-ponve, ki eo jih Izvršili, prekašajo eaU doadi-j n.ju, jo - . ...sk„ ofen-žive aa Verdun, ki je - kakor je znano — doživelo veliki finsko. ftodelute* a zapadni froh^ Zračni napad na Oetond ti Ml. London, 22. marca, Admira-litota parada, de ee angleški motil-torjl ln pomorski eroplani včeraj bombardirali Oatend na belrij* skom obrežju. Pred bombardiranjem Ostsnda ao angtsškl in fran-ooakl rsaruševslri potopili dve nemška raaruševalea In dve tor« pedovkl nedaleč od Dunkiifca. Angleški eroplani ao tudi na* padli nemlkl trdnjavskl otok Ho-ligeland v Ho vernem morju, Le« telel so se vrnili hres nezgode. Nemol morda napadejo tudi rilki okenT VVaahlngton, 22. mar. - Kljub temu, da prve vesti o nemški ofett-eivl ne ommijsjo napada na okoliše, kjer so nshajaja ameriška šote, ao uradniki v vojnam depart mentu mnenja, da n(do Pershln* gove čete kmalu občutile ved furi-jo praOke ofonaivo. Nemci te Imele evoj sedel kojevanje. V vojnem departaiento pravi* jo, da čelMjo ameriške čete ljuti M^tUdl v aUtšajn, i■movražiis ofenziva ne aeše dalj od Verdu-na KventMeino pojačanje fronao-eklh let z s»»ferišklml polki nI 1» kljtiaenii' W ***** raabili dve ka pašraljo ee jt ' " podakl*' Ameriški glavni atan f Prensl jI, 22. meroe - Amerišks srtlle rijs v okolišu Lunevik je vleraj silovito bambsrdirsls prvo In dru-go črto nemških rs kopov In jih popolnoias onlčffa Naše patrulje, k| eo danes zjutraj preiekale po-sledlee kanoaade, se našle velike kupe raabluga eesMnto In leaa* strelski jarki so popolnams izgn-Mil avojo prvo oblika Američsnl se aadnje noš ujeli prvo Ke»«e, kl eo ee podali. Zalo« ili ee aevrsšuo patruljo aa nI- (Dalje na I. mr L hdfft ■ PROSVETA glaimuo slovenske wajmw- bo ta taktik* obneala tudi ari w drla veli konferenoo akupuik dru- akih deUvkek, ee moide^oj itev, ki ee bodo jedmila a nami. j ti; da bi ee le. ^ DOPISIe DEMOKRACIJA MORA ZMAGATI. Odkar je izbruhnila svetovna vojna, smo se lahko prepričali, da so nemški avtokratje vedno udarili po tistem, ki so ga smstrali za najšibkejša. Prve dni so se velike nemške armade zavalile v Belgijo kol ogromen parni valjar, ki pomandra vse pod sabo, dokler jih ni general Joffre v bitki ob Marni ustavil in pognal nazaj. Kasneje je nemški kajzer skušal še enkrat prodreti zapadno fronto pri Verdunu. Ogromnim armadam je "zapovedoval" prestolonaslednik. Napad na verdunsko fronto je končal za nemške militariste s silovitim pdrazom. Po cenitvi vojaških izvedencev je nemška armada izgubila pri tem navalu do pol miljona mož. Na jugu vidimo, da so se združene nemške, avstro-ogrske in bolgarske armade vrgle po strašnih pripravah od treh strani na majhno Srbijo in Cmogoro. Na vrsto je prišla Rumunska in za njo Rusija. Rusija je bila oslabljena vsled carističnega sistema. Po izbruhu revolucije je izgledalo nekaj časa, da se Rusija opomore od grehov in zmot, ki jih je napravil caristični ■ sistem. Razmere so se kmalu pojilabsale* Na vseh krajih so vstajali protirevolueionarji, kar je le zniževalo obrambno moč Rusije, da je končno popolnoma odpovedala. Te ugodne prilike so čakali nemški militaristi. Dovolili so svojim voditeljem v nemškem parlamentu, da so govo-rančili o miru brez odškodnin in osvojevanj, ker eo jim take govorance služile za maako, da privedejo Ruse tje, kjer jih hočejo imeti. Ko so to dosegli, so vrgli milita-ristično mašino s vso silo v Rusijo, ki je bila brez obrambe. Tako so nemški militaristi zopet pomnožili svojo "slavo" za eno* "zmago" po sfeyi metodi, udari po šibski državi, ker Um dosežeš'uspehe. Vpad nemških militariptov v brezobrambno Rusijo je izvršil to dobroto, da ves demokratičen svet spoznava, kako ogromno nevarnost tvorijo nemški militaristi za vea civiliziran svet Jasno Je danes, da niso streli v Sarajevu . povzročili te vojne, ampak da so jo nemški militaristi in avtokratje nalašč izzvali, da izsilijo vojno med dvema vladnima formjuna: demokratično in avtokratično, da avtokracija porazi demokracijo. Štirideset let so nemški in avstrijski avtokratje vlivali kanone, izdelovali puške in strašne morilne naprave, da napadejo demokracijo in jo zbrišejo s sveta. Štirideset let so vežbali ljudi aa to klanje, Avstro-Ofrrsko in Nemčijo no spremenili v yeliko vojašnicg, da nodvršeio ves svet m > i avtokratični vladi. Vpad nemških in Milita- ristov po podpisani mirovni pogodbi v Brest-Litovsku je to tako jasno odkril vsemu demokratičnemu svetu avto-kratične namene, da demokracija ne more odgovoriti dru-gače kot z bojem do zadnje kaplje krvi, dokler ne bo po- ji ; ražena avtokracija. Demokracija lahko napravi zmote, četudi bi v demokratični državi živeli sami modrijani. Ali demokracija popravi te zmote, ko se prepriča, da jih je izvršila. Ruaka demokracija je napravila smoto, ko je verjela gladkim in sladkim jezikom nemške diplomacije o miru brez aneksij Iti odAkodnin. de večja zmota je bila, da je verjela, da avtokratje drže svojo besedo. Rusijs zdaj spoznava to smoto. Poročila, ki prihajajo o dogodkih na sovjetskem kongresu v Moskvi, potrdijo, da kongres ni sprejel miru brež opozicije in da prevladuje mnenje, da se je treba organizirati za obrambo in vojaško isvežbatt može in fante po metodah in načelu, ki odgovaijijo ljud-■tfti armadi. Po teh vesteh je prišla ruska demokracija do spoznanja, da je neumno govoriti o miru in splošni razoborožbi, dokler je tu oborožena avtokratiČna sila, ki ogrofc demokracijo s brutalno silo. To spoznanje je velikega pomena sa demokracijo ]1 vsega sveta, ker dokasuje, do so sedaj boiševiki, ki so trdno verjeli v svetost pogodbe o miru, Mudi je sklafcjtaa s avtokrati, ozdravljeni te bolezni in priznajo, 4» 4mm Veliki uspehi gibanja ae S. *. t KMjPennsplvmaQF» [■Pa. - Agitacija u naš ahod in koncert, ki eaeo ga priredili dne 17. marea v Preeto, Pa., ni bila brezuspešna. ( Vreme ja bilo prav pomlad enako, kakor nalašč aa to prireditev. Na tem »hodu eo bili navzoči rojaki, ki ao prihiteli po 60 milj daleč, da ču-jejo naše govornike. Udelešbo je bila naravnoat ogromna, kot je ni nihče pričekoval. Vae to joeno dokazuje, da je gibanje Sloven akega republičanskegs edrušenja ljudslco gibanje. Mi ae nismo pridružili S. B. Z. aato, da M aamo figurirali, nego aato, da aktivno delujemo v tej organizaciji in da pridobimo za naa še tiete, ki »e danee še ne nahajajo v naših vr-atah. Naše delovanje ni omejeno urno na gotovo število Sloven cev; mi delujemo med veemi ti-atimi, ki eo še občutili bii avto-kracije in ee tega tudi zavedajo. Naš program je namenjen veem tiatim, ki eo aiti atarik dinaartčnih monarhiatičnih okov, pa naj al bodo še enega aU drugega kalibra Na Um abodu je naetopil tudi mr. WUliam Adama ia PitUfrur gha, Pa., ki je govoril v angiešči-ni. On je čital "The Slovenlan BeviewM in ee v nji aeananil o našem gihgje ki naših ciljih. Tudi oeebno ee je precej informiral našem organlaaeijakom gibanj Naše gibanje v agitatoričnem Ift organieijakam smislu je v vai okolici Pkteburgha do Waahing-tona ie Uko razvito, da je ameriški javnoeti aplošno znano, kake cilje zaaleduje gibanje Slov ga republičanakega tdrv Lokalni angleški lketi pišejo o _ pojasnili emo otvar tudi raznem aaatopnikom v državni legialatU-ri, zveznem senatu in kongresa. Senator naše driave ee jo prod krotkem mudil U na dopuetu in ob tej priliki amo mu ml predložili naše reeolucije; on jih je dal objaviU in nas tudi zagotovil, da bo upošteval naše ielje in deloval ra naše cilje, kolikor bo v moči. ;jRe bolj je pa bil iznepa-den, ko je videl, da eo vaa dru -štva, ki aodelujejo v naši aket)i, kupila libert/ bonde in vojpo.var-če val ne anamke. To mu je bil do-voljZ dokaz, da ima naše ljud-atyo poštene la resne namene po raagati demokraciji do amage nkd avtokracijo, ki naj prinese prtVO svobodo tudi Jugoalovaneaa, V našem okraju ni prostora aa rapreaantante kronanth glav. Veliko boljše je, da tkati, ki še vedno drve aa monarhiatMno propagando, popravijo svojo napako • tem, da ae pridrušijo našemu dela^fi Preteklo je dov« w _____ vnakdo ».pregleda, da ee ameriški Slovenci ne bodo aiUlav mali ss monarhijo. , Dne 1. aprila priredimo v BridgevUle demonatraeijo ; aa ta E*>o praznik orgssleftmiiili isf-rjov v moši drugih ljudi in dršav. Jav-noet ineretao poučiti o našem programu in o našem vprašanju. Toga ne more etoriti aamo par ljudi, močni organizaciji. Taka organi, zacija je naše S. R. Z. Posvetimo ji naše njoči in uepehi no bodo ia- Kot ae Čuje, ae nam bo 24. ea pridružilo še nekaj druitov k lokalni organisaeiji. Upamo, da bo naša lokalna organizacija v. kratkem štela šez trideeet društev, Id bode aktivno eodelovala z nami Vae kaše, da boaao kmalu imeli vaa društva v tem okrožju v naši organizaciji; agitaeijaki atro-ški bodo potom odpadli in bomo lahko veliko več atorili za centralno organizacijo. Živeli bojevniki za evobodo'n* rodov! John Terčelj, tajnik lokalne or- ganizacije. | ^ —— Ig SQSwsakes nam je poalal rojak J. Prelovšek piamo avojega brkta 9. Frelovška, ki ae nahaja a avojo družino interniran v Italiji. Piamo oe glasi: Dne 15. decembra 1S17 aem prejel tvoje pismo, toda zavitkov, o katerih porošai, da ai Sai jih po-alal, še nieem prejel. Upam, da niso šli w tnorji . ^ Mi amo živeli pet meeeeev v Manti To jo UU sa naa nearoč-'Ha vg(f' A septembra sms prišli v Manto In IS. eeptembra eno bili jitvai v postelji in še aedaj nismo adravi in tudi ns vem kdaj bomo. Zadnjič eo naa preselili v druge, večjo vaa, pa tudi tu niamo imeli ereče, kajti zdravnik js odšel v vojno službo, toko, da tndi tukaj nimamo na razpolago gdravil ia dovolj zdravniške pomnil Z obleko ae naa preskrbeli in tudi z obuvalom, uda jas jih le malo rabim, ker som še pet meeeeev Mina v postelji. V um kraju je zelo malo živeža in ee te še sa denar ailno Uško dobi. Deeedaj amo » ga epUA mSTum ase neužMon. V zadnjih par dneh ae ae razmere nekoliko ia-boljšale, ampak keMko čaaa bodo Upam, da vam gre v Ameriki mnogo bolje kot nam. lalj Drugih posebnosti nimam, da M ti jik eforoiil. Tvoj J. Prelbviek t družino I Na Uj konferenci borne ukrenili , v«e potrebno sa našo prireditev v Predaedrdk nekega tukajkgJ maju. Dan konference še ni dolo- katoliškega društva je ielV2 Sen. Kakor hitro se rešijo vse po- bfcevo flanov vprašati irske^ drobnoati, bomo določiH dan zbo- hovnika, koliko bo letoa ra£* rovanja in obveetlli o tem priza za mašo, katero želi druitv«, | deta društva. bi ae brala v počaat njihovem | Upam, da ee bodo Slevcuci v i ronA '' " ^^ tej okolici zavzeli za "tvar in se v Duhoven je adgovoril, da jet«. velikem številu udeležili shoda, ki daj valed vojne vae dratje b %! bo sa naa Slovence največjega po plačajo samo en dolar, bo la A mena. S tem bomo tndi pokazali ba maše, toda ako plačajo tf,W javnosti, da tudi tukaj živi zaved- tudi msšs mnogo boljša; ia ji no eloveneko delavstvo, ki se za- čeli so. F o ao ga še vprašali, 4 veda boja proti avtokratičnkn ai- kateri uri jo bo čiul, jim j« lam in da je pripravljeno eodelo- govoril: "Naj bo že ob šestih, | vati v avetovni kombinaciji sa do- osmih aH pa desetih, za vu« rega avobode narodom ispod im- pravi nobene razlike, ker k perijalistična in AspšUiistične tako ne.bosU prišli." To p« nadvlade. Svobodoljub. I toliko, kot bi dejal, jaz inaadi ---nar, vaa pa ne briga, če ae sili . International Falla, Minn. — bere ali ne, ker ne pomaga m Ia Uga kraja ie ni biU dopiaa v nič, škoduje pe tudi ne. - Ptfi | nobenem slovenskem Ustu, ker tu pamet. _ rasven mena ni Slovencev, Jaz sel nahajam tu *e kakih pet mesecev. Rusinja Hetona Sydlewaka, I Dela je tn še prevei, kajti nI- jg hneU goatHniško obrt in pota hče nima vsroks zs priUševanje, go ji oblasti vzele licenco, je pn da mu ga manjka. Agentje poši- dajala pijačo na svojem «ua Ijajo iz posredovalnic za delo v vanju. Oblasti oo ji prišle na A Mmneopoliau som vedno nove ljn-1 in morale ie plečeti $200 gM di, toda le malokdo oetane tu dalj Ujen invalidni mož pa todilN kot 15 dni Vpoeljcni emo pri M. • O. P. Co. 4 Kot je bilo avoječaeso vgfl Kar je tu emncev, eem menda SV€ti že poročeno, je skočil jaz še najbolj potrpežljiv, kor aem naložeu z raznovrstno pro najdalj tukaj. Preeeljevanje i* I Jacksonburgu a tira in m pri kraja v kraj v današnjih časih otreslo vsepolno različnih revnemu delavcu ni nobena zaba- L* kraju nesreče, ksterih va. Posebno za družinske oieU je h j udje potem poelužUl in teško potovati za delom in marži- precej masti, šunk in kateri se mora udati v suženjsko stvari, usodo, kor mu razmere ne dopu- železniška družba je potenj ššajo odpotovati za delem v dru- zapreti vse tiste, ki »ona ti I ge kraje. „ cenen način prišli do živil. VJ I Plača je v tem kraju od ure. Za jih je moralo pUčati občuta« < oaemurao delo $2.88; za devetur- bo, šunke in drugo ao pa me ae $3.01. Urana stane $7.70 do vrniti. Hudomušneži ao valed£ $9.00 na teden. Na ošenjene z ve- ^kratili Jecksonburg v Ha Iftkim družinami pa pride bržkot- barg» ne ie nekoliko več. i ' • J Leta 1916 ao ae ndUUri dcUv l Tu ae aedaj mudi vse poln« ei organiairali v IlUrnational formatorjev in advokatov U Pulp Papenvorkera ifcijo, zdru- dijo propagando sa pn;h.M ženo z A. F. of L. Tieti čas, ko ae NabraU ao ie dovolj Hp«* je tu organizirala ,U unija, je po wdaj bodo zahUvali volkn minneaotakem leleznem okrožju I meseca aprila, da ae npraH prevladovala organizacija I. W. vprašanje na glasovnico Aka W. gajo auhači, bodo moral. ^ Dela vel, ki eo organizirani v ^evaki plečeti 121,000J gori omenjeni uniji, pravijo, da davka in to še prihodnjega M bodo atopili v ktavko 1. maja 1. FereM| OUvna njihova zahteva je po vi- - šanje plače od 10 do 15 centov na te. »WgottaUwn, lA-uro. Mene bo prav veaelilJ če Lm0 prijadrali v veeelo bodo papirnemu trttetu priatrigli ki predatavija življenje in nekolfto poroti in 0 prkdlili, da Ue umiranja. Dnevi i* prizna njihove zehUve. V njihoy-1 dmljil ip noči krajše M vo organiaacijo vsakdo lahko priM^ 0vila z zelenjem ki o| atopi, tttdi delovodje eo lahko čla-^bodo ptice pevke Pevm« JM monat raciji se bodo vršili v rani društva Brautvo, P. v Hjrganu, govori ln ea, vaa v k»rUt Hll Bratatvo js dalo vse svoje store as to . Slovenci, odoloilU ao U prbe •lit ve vsi, kdor ko Is s rijmo naše gibanje še . . In v najširšem eeeiela. Mi vid** WhitsVsDsy,fs.-^.Zadnje aa jo postalo razpravljanje o slovenskem repubHionskem edruše njo zelo iivahno. NI moj namen kritizirati nikogar, toda kar U-hko izjavim, je to, ds kot so pri veakl drugi organiaaclji različna tudi v vrSUh S. R.1 1*» I. | ■ Vjir.L J| X- ■ a organiaaci^a ™ la katoro.fs SMsU lakko s aegoŠne dravo: Jugo- ........ igpskišleiieko sdruiSi sjo To js, kav v prvi vrati pova-raana sme nja v asM organi- __l Iftiejo ee arodUtva, kako bi najhitreje priili ds take organl-eecije, ki bi SredeUvljiU ljtadsko oč ameriških Jagoalova H Nam popolnoma nasprotna In tAdošelina mnenia te Sa nekateri avotrijakl, kl Ss vedno šele, da bi osUla aa krsaUn bav baraka Avstrija, ropolaoma jim je prešle Is epimkrn Uašanatvo ln sat letajo ljudatev po av»trij*»kl avtokratični vladi. Taki ljudje ie aedaj ifioc aprovftdUi, da je ViadajaiS neaaike tiranije kal IjuArtvn. Poleg tega ti na vidika, da m smesmo ml v v**^tgra nl unije . Ako kak delovodja de-| Uvca odslovi, mu navadno unija I dobi naaaj delo na prejinjem pro-I štoru ali ps tudi na drugem. Po-drobna pravila U organizacije V Um ozim ml nleo anana. Pristopnina je * in mesnina Al. Po mojem mnonju imajo v Uj erga-nissciji kosi veliko moč in ok,«#] au štrajka bo mOrda bolj koristila drušbi kot pa Tukajšnji delavci eo večinoma Froneosi. Švedi iti Italijani. kateri pe selo vneti aa dobeo delavsko organizacijO in SS iabolj šanje delavakega poloiaja. Zal, da iamjo delavci povaod velike na-aprotnike poleg družb ie v vjSelak saevednih delavcev t ^lia ae kosa ^akel. kako ae bo do rsavijaU dogodki v Um kraju, I ker odpotujem ia Uga kraja. CUn SNPJ. __fatte, B. f, — Pribijaši kol (taekees) psi Barnet Leather IpUčo. Ker delavci nočejo igrati j vloge živine, ee ffje zaštrajkall pomled. .Po mnogih taj ji^Asa sa b aa-ovi stavkalo 4000 krojaleiMn livilj. | M- ker delodajalci alao hoteli ob črto, allleti o povOanJu meade m V i ao- odatatkev. /00* je počivalo H i Uve dbi, kg*** aevdelixl»js■■- V n*Um ffrfttt«$ {tN«P«ti . t- LIKA VAS ROMAN MpUd EDCAR MONTEJL \rwkmUf, K. "Gotovo, kakor vodno, samo do sedaj uiaem jas nič vsi jsls, hočem po od sedaj naprej. T "In od kje Uvira ta lep oklep! ' "AM me razumet, mati, da »e upira vji t meni, kadar eliiim vale pigovore o kupčijah, M £h deU oče t Da, sgrabl me nejevolja kajt pri. iem vedno bolj do gotovost, dafa oboKnteU na nepošten način. Nisem mogla molčati, trpeti, da bt ooatal moj oče zločinec na Bergerouu Zato »cm želele iti v Maint MarceUto, na , - "O, torej »i rsvnala celo premišljeno t ^ "Da, toda upala -kom, oče ae premlsi.. Ke ..b ga pa videla odločnega, ja bil tudi moj aklep t*u,» Seveda ko aam Mb tam, toiiko ljudi oktAi mene aodni dvor, odvetniki, hotela me jc zapustit! moč, toda v zadnjem trenutku aem premagala avo-jo odločnoet. Obvarovala aam očeta zločina in Ber- ko° jedr/ovorUa, je bila akoraj enaka ^ttlSLtrel je gnbančila čelo, toda mol-čela, hotela je apoanati miali avoje hčere po- ?:W*«Sm da ne ališlm na cssti, kaj »c govort o nast" nadaljuje Lucija. Valjamo za akopuhe, kl : skrivajo avoj denar tn ae delajo pri tem revne; t* da to ni ie vse, oderuhe, ki bi celo benačea^po-tegniil slamo Izpod telesa, nas imenujejo ljudje. Knkrat, ko sem stopila iz neke trgovine, eem sli-lais za aaboj beaada^^oda, da ima gospodično take stariše.'' "Tako, to si slišala t g "Ne vem, kako ao moreš temu čnd ti, saji ai vendar ie več kot petdesetkrat morala sllšsU, ka-ko ao kmetje očetu rekli v obraz, da je oderuh In lat " "O, ti so bili pijani in ao govorili v jasi." "V jezi so bili, toda pijani pa ne. To pa mo- ra sedaj nehati mati, jas hWam!" "Toda otrok moj, gre aa tvojo doto. Imcija A oči kvišku. "Ce gre sa mojo doto, Imam še bolj pravi-ao, govoriti in Uko ravnati, kajti ne maram sa krivično -blago." L „ . .. "Toda način, kako si sa pričela obnašati proti "AU naj ostanem vedno, kskor otrok, kl mora hvaliti vaa, kar dels jo starišl. Odrasls sem ln Imam pravico do svojega mnenja." "Poalušaj, kaj pi se je zgodilo, ko si bila Um pri sodni ji." "Saj še vendsr vaš, mati.* "Ne mislim tega, ampak pozneje, bilo je pol-So moških krog tebe . . "No. In t" > "To te ravno vprašam. Ali ti je kdo kaj po-nebnega povedal t" " v . "Na." ' ■ ■ m Mi1 »« /tyti ■■"' ; "Toda stali ao val pri tebi, te držali . . . "Da, okrepčali ao me a avešo vodo ln omočili ao moja čelo, ker sem bHa nezavestns, to vendar * id nič posebnegs." ar Gospa Moneatrel »apustl avojo hč^r I Uga, kar bl rada IsvsdeU, sd slišala, toda eno se jI je sde-Wi - pri njenem nečlaUm mišljenj« - nedvomno, da se js moralo s Lucijo nekaj sgodotl, seveda nI moglo imeti peiiebnega pomena ... "Ne, ne, molja sa vendar niso upali, Uko jav-no, v aodnljskem poslopji ... nič nI, sastonj sem se bala. jilialje ie pride aopet,k pameti." > 8 Um ss je pomlriU gospa Monestrel. 4ifV Lucijino Živije«J»je prišel pa* nov dogo-dok, kl Jemapravil nanjo velik vtla: Albert ji Je govoril a takim glasom, kakor le nikdar popre*, godba ao ae ji sdsle njegove besede, čutila ln slišala je ls njlfcnjegovo srčno naklonjenost Da, le ko Je Imel svoj govor, t iko zmeren v tolbl, je vadila, da dela to aama radi nje, in tu ji hotela biti njega vredna; to je bMo, kar jI je dalo pogum, da je premagala boječnast ln nssto* pil s sa pravico. Od Uga dne ja bil aačrtaa Lucljin snačaj. NI opuatlla sleer sUrišam dolino apoštovanja» toda nI bila tiho s svojim Usnjem, ln kakor Ji ■Poznate torej moje kričansko naziranjc, mojo ponižnost in moraU torej rede t i da nič, kar me tudi zadene, ne žili mojega aamoijubja, «■»-tram Uke stvari za skušnjave, 1 mi jih mdaga Bog. Ce torej emmdm U, stvar, zahtevo os vaa, storim to aamo, ke» moram cu vati čaat avojega svetega stanu. Ali me rasa- meUt" ' ' . { : "Da, gospod župnik." J i«V našem mslem kraju ne ostane nič skri-tega, najde ae celo izgubljeno iglo, in vsaka, med štirimi stenami govorjena beseda najde sunaj °dm^O goepod župnik, to sem moral asm že velikokrat poskusiti." . „ / "Torej sa ne bodete čudili, ds obnašanje va- še hčere naprmn meni ai;«rt;Uo tajni^hi^i že ve, kako predrzno ae je obnašala. Bilo bl torej dobro, da pride fc meni ln ae „ "To bode, caneeite ae name, gospod župnik, pravi Monestrel in odhiti domu. * H- "Zadnjič ai razžalila gospods župnika po celi Boyooni se govori o tem, moraš sa Hi opravičiti." "Kaj pravlit" "Prsvim, da moreš iti k župniku ln ga prositi odpuščanja radi *voje iieumnostL" "Jaz naj prosim župniks oproščen js t To ne more biti tvoja resns volja." "Gotovo mislim resno. Uvideti mor* vendar, da župnik na mor« oetati pred ljudmi Uko. • Naj smatra to za skušnjavo, saj pravi k drugim, ki mu potošijo avoje skrbi, da so to le Auš-njsve, ki jih mora pianastL" "Se bodi predrzna in pojdi. "In rečem ti oče, da ne grem k župniku, ker nimaui mraka zato. Nočem slišsti nič od njega, če me pa hočeš prisiliti, morsU bi mu ponoviti, naj ae ne meša v stvari, kl ga ne brigajo "Toda to Ja vendar njegov posel. V Lucija pomisli trenuUk. "Imaš prav oče," pravi, "toda to je še en l vzrok Vač za me." ' " l^.ii V- ln ne da bi čakala dalje na očetove grožnje, zapusti hišo in gre k svoji prijateljici Ani. "Satanova hči!" savplje Moneatrel aa njo ln gre ves pobit k župniku ft ' ^ . • Ta ni bH pripravljen na upor od Lucije, saj je hodila k njemu k spovedi. Kaj vendar tiči za tem t si je mislil začuden. Ali vpliva prijateljst vo s Ano Uko nanjo t Toda Ana je Mla pobožen otrok, sestra so jo vedno hvalile, dokler je bila v samostanu. Seveda, ko je pri-ila domu, je bila potem v vedni družbi očeta in njegovih republikanskih prijaUlJsv, to jo Ja mogoče pokvarilo, ln pri zadnji velikonočni spovedi nI blls. Ali naj poskusi prepovedati Luciji obče-vanje z Ano. Bolje ne, naletel bi sopet na odpor. Preostsjalo mu ni torej nič dfkgcga, kakor po-čakati f o Božič« pride Lucija k epovdai, potem pa Izve, kaj je deklico tako izpremenllo! Poizkus, prijsUljici ločiti, bl aavada jako aU-bo končali saj js bilo prijataljatvo vsak dan večT je, t cenejša. ^HgM Kratile« Daainar.!".tSu «&"ttStrlt1• _____a —1__— ma naikiililn Bailiei '1. ^ ililttiuviii, eaeFSB^r* ——— >9 —— j • ^llo (A vetrom. BiU sU to njegov Vra- mc najboljše naJprijetnejfc, ^ Itialav in mladi Čemin, katerega bi najbolj zadovoljen. ^ je knez prosil, da bi med tem o- rim odkritosrčno, o Um bodi ^ stal tukaj in bil vodnik njegovi prlčan!" soprogi in hčeri pri povratku 1* "Sele tdaj te rasumem! - ^ (naaaijevaoj«.; ^ m immm ^^ tudi jaz, "ln če ti je kaj na mojem fr. "Ti mi davališ, predragi moj, f ^ ;j||d w p^pU na ||tal|itvti, — molči, m ■ J 1 tadl ja sdvignem čsšo.. na wpet ug ^^ tla i ničesar. . ." A J it DKLs DOMOVINI. (Nadaljevanja.) da---- zdravje mladega mu je Niklotov sokol fnam, da bl našel ^vignem tvojl strani zopet ua rodna tla! ničejar. • " idaga pevca, ka^'1 Ali amem, očet "Kdo ve, kaj ti pn •tov eokol pokazal pot kariit|i _ materi • »1 našel tovarifaco liv- > . Kaj če bi ae "Ce bi prine^a ne otueojij Prinese bod*. • ----------t . kakor meni. Kaj če bi sel "Ce bi mi prinesla vsa dr«* ijenja, o kaurl nam je kra-1 £ ^ pot ne grečnot je zaaUonj - sasUnj.^^^ ;ujm, v ------m- m« moja P»V >w -------- ,no zapeli" Tudi ti se vrni, sin moj. . Poelu- "Zanašaj se ua moje prijaUij. ■greneč je poijubU »vojo so- VratigUv! —Na srečno — stvo! - Slišal si Očetove bevi.: rofo na čelo, ^ kralje^ Val- Jj^ ividenjcr , dali hoče biti v največji meri * smer ee je dotaknil s svojim ko- plLLnLl i« ooUubil svojega ai- dodaren. . | in —___ .fcmar se je dotaknil a svojim ko je poljubil svojegs »i- doda zarcem čaše Sobehrdove lke ^ trenotek so bilil Vr Črnin ae ja silil, da bl se sme-!M • Črnin se je silil, da bi se sina- L^^ u dobpa pol ure. --------- -i J hljal in sa priklanjal, toda sopet Vrati-Uv gobehrd aU nato »U oba mladeniča -se mu Je sdelo, da ee vse suče o-j^^ počasnejše. .> |Ja konja. M njega. ren ratislavove taknile " »Tih lic, in nata m nijai m p««"—j-'» -----Vratislav m oooeni se mu je sdelo, da se vse suče j^jj^ počasnejše. . . ,--------- boli njega. „ . Vfa Več let se nisU videle; toda Za uro sU obetala na viiuu, Draguška je odgrnila svoj sU w takoj. . . Le de je koder ae je odprl v somraku h- »lan, njen pogled fk je zopet ^ prvi trenotek raz- robe« pogled na Bukovaka, Pot. očal s Cerninovimi očmi; t\ kako bi bil mogel priti sodi je bilo polno bakelj, seita*.< jo Premialovo hčer Sobcbr-1 ^ A kakorhitro jc odprl usta, ljenlh najslikovlUjše, in na v* pogled premrazll, da Je xe Drepičal, da se ni motil j to- je vae mrgolelo plelo.-ih svatov maknlla svojo ročico is ^tjem ga ni hoUl moti- v najrestrsjši zmesi. 1 ti; Šele t^aj, ko je dosvenavala Kraljevič Valdemar jc hI h len, srečal zdaj dov , , w te umaknila svdjo ce Valdemarove. _ Med avati je postajalo veselej-1 ^ v"rsta. . . še; apev, govor in vriakanje v VcmUr ^ raiadenlča govorila dvorani, na dvorišču ln vaai ao | prehajali v bučanje kaUro je bi- ^ na itt 10 allšati na daleč in široko oko- na # . 11 Bukovskega, nič^^drugač "Ravno taka oa Je godilo tudi meni> la aam mlsllU na Hk*. PovaJ Lucljs, li d vaa ta čuti-la, ali ti nI prišla rfutnja, da je t« U«baawt" "Ni, knela aem ta sa priJataM^ro M • 1 "O, potem al As mno*. bolj navadna, kakor aem bila Jaa," aemaeje Ana. ' '1 * l > "To Ja Is lahko.i "Ka aam bila le popolnoma majkna, aam lu-Hla neko poaebno vaaalK kadar Ja pfM Pavel i,, la dolgo prejr. prodno aam aiišaU aUrMe reči t Naenkrat Je Premisl obatal. "Da bodeU mislila na mk vi Spn ti, mladi prijaUlj, sprejmi le ankrat mojo sohvslo, if Ida^ Bog, dr bi mogsl popU-čat|'U uslugo kar najpoprej ln v največji marl. . , . "In Ubl gospod, pomagaj sveti Vaolavl" sta odgovorila ka- sto bakalj. Oba sva se Uko samialtla! - Gotovo naju že čakajo!" ^ "Gospod, reM bl bil moral mana!" Je opomnil Cernin. " Ali moreš dvomiti o našl#fta-klonjenostl do vas!" . Vratlslavov koi^ jc naenkrat Ževičevo desnico na svojemu ramenu. ; "Kjer je kraljev«, tam Je popotni pevec poslednji 1" "Sobahrd!" 7 U U besede je svenelo bolestno oČlUnja. < ^fR^f "Veruj gospod. . ." "Zakaj gospod . . Sem Vrati ■•ikv- • "k ; iMf^r^' i^J "Knežič si. . "Takih misli bl ne bil pričiko val od Ube, ko sem U danes za gledal." "Najraje \>\ bil JezdU s tvojim bližlhl dna. morje in nlms nikaken ___, Toda spomnil »e je do. ma, prišlo mu je na misel obličje sUrega očeta, nato je zopet »pol bodel konja, in ss neksj ftau sU bila z Vratfartavom ie tudi svati..'. • Bodrckim starešinam je ie odpovedoval glas v grlu, ker m ni-skali iz najpolnejilh pljuč, rad«, joči se današnjega dne. Take k niso vrisksli, plessli in >i ^ vali, odkar so ns svetu, brez skrbi že mnogo, m>> niso prebili Oneva Isven l i dvorov. . . Kadsr ao prej tapa-stili svoje domova, »o vaelej U-hko pričakovali, da nsjdejo, i» se vrnejo, okajene rasvsliae da po ženah in otrocih ne bo " sledu. . . In manjkalo ni niti ki so molili še eUre bogove. Današnji dan je alsvila vsaj v eni veji severnega »lo skega debla aijajno « je. . . (Dalje pJ Pittaburška nnjvnčjn prodajana oblek VELIKA NOČ PRIHAJA—skoraj gotovo boato yi in d^ p^r.vlli to ujsjj Ispisčš ss vam kipvaU^nsii prodajalni "Big Store" in v ku, ns glede na to, kje živite. dobro | enakem oddel- Jim obleka in površniku Molja In mladeniči' bodo zadovoljni letošnjo sezono, ko spoanajo4a amo aa potruditi In dob« "Knppenhel-merjeve obleke" nsjnovej-šaga ladalka. Blago Ja prve vrsU in dalo po na>ioveJ-šmn kraj«, taka da ba vsak zadovoljen. Zakai W na pri SH k nam in mi vam preskr blmo kmatno obleko? — Za ^00 do mM V«llks sa fteatks, odtadane i ______tarna, imu Ceaa ja: isae, nam m* Kova aponilsdsaske oblaka m U-1% dekleta........................a1 (Baeaaaent, prHUijs) Nsrajesl is ^^SftZ pa barve ln pe sMiHi (Prva sadairopjo ^ ^J ln la dolge prejr. pradno aam eliiala aUrMe ra«: "atroka spadsts jska lepo skupaj, paataU morata dvojica,** sem vedela, da »>«dem PsvUvs ao- " Na. na to nlaem nikdar mislila, ša aam aa in prodamo vam Victrolo toploto m** od^iaisvanj« po obrokih, »stat«* erfo na obroke ^ ^ v naft slovenski o« YILiavix. ocuaj j* fimsmo Victrole vseh^vrst po cenrfi "Ne, na to igraU s Albertom." "Dokaz, da sam jas bolj karti." |f' K 4 V ' * Gotovo. (MU Mil oi* f