68. številka. Ljubljana, v četrtek 26. marca. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MM Izhaja vsak dan mvecer, r/.imf.i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za av str o-o g e r a k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Ista 4 . za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne utvari. V i,jui»ijuni 20. marca 1891. Jako poučna, posebno i osirom na naše razmere, kakor bo nastale po državnozborskih volitvah, sta debata in glasovanje, ki sta se vršila v italijanski zbornici preteklo soboto. Mmisterslvo Rudi-nijevo dobdo je zaupnico zbornice, katere večina se je pokazala pri tej priliki tako različno sestavljena, da jo človek skoro ni upal pričakovati. Glasovalo je za ministerstvo mnogo nasprotnikov, ki so se pridružili večini samo iz tega razloga, da ne bi strmoglavili vlade, katera je nastopila po nepričakovanem padcu Crispijevim, ter si postavila kot prvo svojo zadačo, da uredi državne finance, ter doseže ravnotežje v državnem gospodarstvu. Večina, s katero se jo potrdil budget in izreklo zaupanje vladi, bita je nepričakovano velika. Seveda so bh ji pridružili mnogi elementi, kateri podpirajo Rudimja že samo iz nasprotstva proti Grispiju, čegar kolonijalna politika v Afriki se baš te dni kaže v jako neugodnem svitu. Italija potrosila js že nad 300 milijonov za svoje Kolonijalne namene, a ne nahaja danes tam, kjer je bila iz početka. Vse kaže, da se zbirajo zopet temni oblaki in neuspeh grofa Antonellija uplival je gotovo na zbornico. Nasprotniki Grispijevi, in teh je imel vedno baš zaradi kolonijalne politike dovolj, skovali so baš iz nje glavno orožje, s katerim hote zadeti bivšega iniuisterskega predsednika in ministra vna-njih zadev. Dolgo rasa laskal je Crispi samoljubji italijanskega naroda s tem, da tudi Italija ima svoje kolonije, od katerih se je govorilo, kuko velike vrednosti utegnejo nastati za razvoj trgovine. Veliko bilo je naudušenje, ko so odplule prvo Indije z vojaci iz Neapolja. Ali žalostne dogodbe, opetovani porazi, v katerih je po junaškem boji padlo toliko Italijanov, neuspehi na vse strani, ohladili so tudi najtopleje privržence, začel ee je vršiti preobrat. Ko so se pa vsemu temu pridružila še grozna razkritja o postopanji uokaterih italijanskih oblastnikov v Masavi, pred katerimi se je zgrozil ves civilizo-vani in necivilizovani svet, moralo je vse skupaj LISTEK. Tedenske drobtinice. (Sv. Gregorij; prvi spomladanski dan; monument zimi; na&e politično vreme in politična mogla; pogled na periferije ; naraSčanje slovenstva v Celji; nemški „lintvern* v Co-lovci ; Tržaška društva ; tamburaši T Sokola"; lamentacijo in narodno ustajenje; vesele praznike!) Svetega Gregorija neseni hotel zadnjič slaviti, ker se je predstavil nekako čmerno iu rekel sem da raje počakam ustrouoinične ali gospodske spomladi. Tri tem som pa prav pošteno naletel, kajti o spomladi zdaj, ko imamo že po vseh astrouo-mičnih pravilih pravico na-njo, niti govoriti ni. Prvi astronomično spomladanski dan bil je jako pust in deževen, a bil je veuder še bolji od svojih naslednikov. Tri dni zapored od cvetne ne delje medlo je prav pošteno, zima ugnezdila se je in optima forma, in včeraj imeli smo sicer solnčni, a upravo zimsko sveži dan. Kako *>e bode razvil da-našuji, ne vem, ker nečem doeva hvaliti pred večerom. Toliko pa rečem, da, če še jedenkrat in to gotovo slednjikrat pišem o letošnji zimi, je temu kriva le izrednost ujena, katera zasluži, da jo zabeležim tu doli. Dolgo pred vsemi svetimi, torej še v polni jeseni, imeli Brno že prvi sneg in malo maska, d* tudi velika noč ne bode bela, ko je že narediti globok utis na lahko razburljive, južne živce italijanskega naroda. Ni nam naloga danes obširneje razpravljati o afričanski kolonijalni politiki Italije is kako bo bode glede najnovejih dogodkov oua razvijala, ter kako bode vlada se držala v tem vprašanji. Namen nam je ostati pri sobotni razpravi. Mimogrede naj le omenimo, da baš najradikalneja levica izrekla se je večkrat proti kolonijalni politiki, ter predlagala, da Italija popusti vse te drage eksperimente, ter zarad neuspehov v Afriki hudo napadala Cri-spija. Morda je baš nje večina, akoravno ni prijateljica Rudinija, ki se je očitno izrekel za obstanek trojne zveze, navzlic temu glasovala za Rudinija, ker so morda na tihem nadeja pridobiti ga za svoje ideje, kakor se nadeta, da Rudini ne bode obnovil trojne zveze, akopram ne je zdaj izrekel za njo. Na vHak način je jako poučljivo, kako se je našla taka večina za Rudinijevo ministerstvo, da se mu ni treba bati, da bi se vlada njegova podrla kar pri prvi priliki. Stranke sploh neso več tako strogo ločene po načelih, odkar je pričel pokojni Depretis a „transforniizmora" v katerem ga je posnemal potem Crispi. Pravih privržencev Rudini]evih iz nekdanje desnice je t zbornici komaj 50, torej komaj desetina vseh poslancev. Tem pa so se pridružili vsi oni deli levice, ki so bili v nasprotstvu s Grispijem, ter mu očitali, da je on kot zastopnik in prvoboritelj historične levice živel tako rekoo od milosti desnice, s katero se je družil. Zdaj pa li u nija, ki je desničar, ne podpira samo levica šego tudi radikalci gredo ž njim z razlogov, kakor smo jih naveli že zgoraj. Tako vidimo, da bo se složno v večino združili vsaj začasno elementi, od katerih bi se to ne bilo pričakovalo. Kako dolgo bode to trajalo, to je seveda drugo vprašanje, kajti taka večina „od hIu-čaja do slučaja" je jako kočl)iva, akoravno seveda v italijanskem parlamentu odpade narodnostno vprašanje in se stranke razvrščajo le po načelih. Vender je ves položaj, kakor se nam je pokazal pri zadnjem glasovanji jako poučljiv, posebno če se potegne iz njega posledica, katera na ta kaže večino, kakor bi vender spomlad prišla tudi oficijelno v dežel. Naj torej postavim tu nadležni te) dolgi zimi monument, trajneji od snega, s katerim nas je obsipala tako rada in pogosto. R. i. p. Za nekaj Časa torej bode zdaj, kakor upam, mir tu doli z meteorologičnimi preiskovanji, ker se trdno nadejam, da se skoro povrnejo normalni od-nošaji, in v tacih bi bila pač neodpustljiva pregreha pisati e vremenu O političnem našem vremenu pa bi se dalo timveč pisati. „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila" pel je že Prešireu, če pa pogledam na najnovejše naše politično življenje baš v ožji domovini pesnikovi, ne morem reči, da je bil dober prorok. V jednem oziru zjasnila so se nam pač vremena, otresli smo hvala Boi; u nemški jarem, ki nas je žulil iu tlačil, a uatve/ili smo si druzega, ki nas ne tlači doBti manj, ki nam jemlje ves oni visoki ugled, ki smo ga imeli in ki bi ga morali imeti pri bratih ob periferijah. Lotila se uas je neka duševna gnjiloba, neko oportunstvo, katero ne daje več na površje priti pravega pristno-narodnega mišljenja in katero nas diskredituje zelo v očeh slovenskih naših bratov, kateri se zaupno ozirajo v nas. Kako dolgo bode vladala ta politična megla, kdo bi to vedel povedati? Po zadnjih skušnjah soditi, bojim ae, da se je ne budemo znebili še tako hitro. bolj raznovrstno sestavljeue zamaa iHkal celo v našem parlamentu, ki je v tem oziru gotovo najbolj ka-leidoskopično skupaj zbran. V koliko bodo omenjene afriške homatije upli-vale na odločno izjavo Rudinija, da za kolonijalne ■amene ne bode nikakor prevzel dosedanjih visocih stroškov, je težko zdaj določiti. Nevarnost za njega na vsak način le*.i v tem, ker baš glede financ izrekel se je jasno, okoliščin** pa ga mogo pritirati ▼ nasprotni položaj. Poka/ati se bode moralo, ko se zopet snide italijanska zbornica po velikonočnih praznikih, je H sobotna večina trajna, se li bode obdržala ali ne, kajti vladanje „od slučaia do slučaja" je t Italiji muogo težavneje, nego pri nas. To se je videlo pri Grispiju, ki je nastopil z večino štirih petin vse zbornice, katerega pa je podrl prvi „slučaj", ki je bil njemu neugoden. Bode li njegov naslednik Rudini, ki ima danes večino za saboj, srečnejši, pokazala nam bode bližnja bodočnost. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. marca. JHladofieftl in (jrof iiohen trart. Kakor poročajo mladočeški „Moravski listyu z Dunaja, je grof Hohenwart povabil mladočeškega poslanca profesorja Kaizla na pogovor in je Kaizl že prišel na Dunaj. — Tudi poljski poslanec, vitez Javorski, pogajal se bode baje z grofom Ihhenvvhi-tom. Sploh se misli, da se Poljaki ne bodo ločili od svojih starih zaveznikov z desnice. Vite* Javor akt, predsednik poljskega kluba in vodja Poljakov, ki je te dni došel na Dunaj vsled vabila grofa Taallea na dogovor, je mož, katerega ime se zdaj največ imenuje v notranji politiki. S tem važnim dogovorom bode baje sklenena vrsta pogovorov in se bul-' pokazalo, je b imajo levičarji še kaj upanja, da bi se popeli s pomočjo Poljakov do upliva. Soditi po strupenih izjavah njihovih organov, je baje to upanje vsaj za bližjo bodočnost jako majhno, zato tolika njihova jeza, katero ne vedo prav za prav na koga izliti. Na vsak način se bode položaj skoro razjasnil. Veieleji mi je pogled po periferijah Slovenstva. Tam je še nekako pravi duh prvotne naše dobe, tam še nesrečni razpor ni segel v narodne kroge, tam ga ne netijo baš oni, ki bi imeli ozna-njevati ljubezen. Povsod vidim še nekako [edino delovanje, ako izvzamem Goriško, kjer je glavni sedež krivega preroka, ki je zasejal toliko zlega semena po domovini slovenski. Doteral je mož svojo strastno absurdnost do stopnje, da so se morali duševni njegovi proizodi prepovedati ne samo na gimnaziji Ljubljanski nego celo v škofovskem odgojevališči Alojzijanum. S tem je pač izrečena najhuja kritika proti pohujšljivemu počenjanji, katero se ne more dosti obsojati iu katero jasno kaže, kako daleč zavede slepa strast. Po volitvah v mestni skupini Celjski, jadiko-vali bo nekateri nemški listi o naraščanji slovenstva po meBtih in trgih na južnem Štajerskem. To pa je povsem naravno. Divja sila iu fanatična strast, kakor se je kazala lansko leto posebno v Celji ob priliki slavnosti „Celjskoga Sokola", obrodila je baš nasprotni sad ud onega, katerega so pričakovali nje aranžerji. Konečno morajo se zaslepljenim ljudem, ki imajo le nekoliko mirne razsodbe, vender le odpreti oči in konec mora priti vladanji klike, ki je toliko časa gospodarila neomejeno. Baš v Gelji samem, kjer je pritisek do zdaj bil najhuji, pokaza| Otipov Poljakov j trot i zvezi z levico postaje od dne do dne v*ičji. Ne Batno konservativni poljski listi izrekajo s« proti zvezi, tudi liberalni priporočajo Poljakom, naj si ne vežejo rok, ter so proti zvezi z nemško levico. Tako se izrazi „Dzie-nik Pulski", da zvezo žele le Nemci, vse drugo pa veleva Poljakom, da se drže lepo daleč stran od Nemcev. List pričakuje, da bodo Mladočehi vender morda kaj odnehali. Glede izločitve JtTedj umit rja katero bi Madjari radi izločili iz Zagrebške nad-škofije, s katero je bilo dozduj združeno, nastalo je živahno pogajanje mej Hrvatsko in Ogersko. Kakor so Madjari že prej političnu izločili slovansko Merl-jumurjr od Ilr-.utske, tuko bi zdai, ob priliki uasta-novljenja novega hrvatskega nadškofa Zagrebškega, odtrgali radi ta kos od Zagrebške nadškotijo ter ga priklopili kaki ogerski škofiji, da ga imajo potem popolnoma v svoji oblasti. TtlM&ija in Jiotf/ftrijti. V Rusi:: začeli so se malo bolj -zanimati za Bolgarijo, Nedavno pisale so „Novosti", da Rusija za vso svoje, žrtve ne zahteva druge prijaznosti, nego tako, kakor jo ima otrok do očeta. Pred vsem }>a je treba, da Kobur&an zapusti deželo, to je „conditio sme qua nun". O vseh drugih pogojih itak govori Beroluiski traktat. Na ta članek odgovoril je v Sofiji izhajajoči list BSvoboda" ironično. „Novosti" prinašajo svojim čitateljem zbirko bolgarskih ljubeznivosti ter kličejo bolgarskim mogotcem, da se mora Evropu naveličati komedije, ki se igra v S t i j i Odi'lkoro.itje /irettsetln Ika Car nota. l'o poročilih „Pq| Corr." iz Peterburga je rar Aleksander 111. podelil predsedniku francoske cepublike, Carnotu, red sv. Andreja. Ah.aeija in Lohirltif/i ja. Mejni promet mej tema dvema deželama in Francosko s^ bode vender nekoliko olajšal. Tako ««e bode dovoblo bližnjim francoskim mejačem, ki ovažajo blago na nemška trgovišča In se* vračajo Se isti li.in, du mogd pra >r 'pit nemško tritijo brez potmb listov. Tudi se je ukazalo nemškim vladnim mejnim organom, naj gledajo na orožništvo, da ne bode presegalo svojih prav c. Potniki orljentuega > ksprcsm-ga vlak. m. oproščeni zahtevanih potnih listov. Aitfflijti iti Italija. Miuihteiski predsednik Rudini iu lord Dufterin podpisala sta zapisnik, v katerem se določuje mejna črta za pojase', na katere smeta uplivati Italija in Anglija v izhodnji Afriki. Etljoplja s K alfo in deželami, ki jima pripadajo na jugu osfaneti torej pod ivon Italijanov. Glede postaje Ki-mavu določilo se je, da imajo italijanski podložniki in priporočenci jednako pravice z Angleži. Kralj Menelik in Ihtiijan i. Će se sme verovati „Tribuni" se je kralj Me-nelik sovražno postavil proti Italijanom in giofu Antonelltja, ter jih je priBilil, , a pogumnih je zmaga! Zatorej neustrašeno naprej! Celovški mestni očetje se torej res strašno boje slovenskega napisa in dekretirali so z večino nekaterih glasov, da sme. družba sv. Mohorja napraviti slovenski napis samo poleg nemškega. Nevarnost za Germani jo je odstranjena in nemški „lintvern" v Celovei bode lahko mirno stal na svo-jem mestu. Kdo ve, bi se li ne bil vzdignil v zrak in napravil Bog si vedi kako nesrečo, da neso to zabranili skrbni mestni očetje Celovški z modrim svojim sklepom. V Tržaških mestnih in okoličai.akih narodnih društvih b:lo je veselo in čvrsto življenje v baš pretekli zimski dobi, katero kaže, da narodna zavednost baš pod pritiskom nasprotnikov dobro klije in rodi sad. Posebno vrlo deluje „Sokol", ki je priredil nekatere prav lepe vi selice in za razširjevanje narodne zaveduosti neizmerno mnogo storil, škoda, da se to vrlo društvo ne podpira vselej tako iz- nmeričanaka druhal poslopje, kjer je bil shod, in pregnala Italijane a streljanjem. Več oseb bilo je ranjenih. General *fonston> f. Iz novega Jorka se poroča telegrafično, da je umrl nekdanji general južnih držav, Jos. Gccleston JotiDston, ko je malo let pred njim umrl njegov zmagovalec general Shcrtnau. V veliki amaričansUi vojni bil je poveljnik vojnih sil južnih združenih drŽav in se je boril veft let proti severnim zjedi-njenim državam Po končani vojni živel je v Sa-vanni v Georgiji. Bojen je bil l. 1807. Usta nek v Chile. O zadnjih bojih blizu VnlparaiRa poročajo ae grozovite podrobnosti. Dvesto ujetih ustašev zvezali s'. hai»- ter poatrelili s topovi in puškami. Ne bilo bi neverjetno, saj so civilizujoči Angleži jednako postopali v Indiji pri u-danku aipahijev, katerega so zatrli le z največimi krvoločnostim! in barbarstvi, ki so še dobro v spominu. Dopisi. Z rauJNkejjrn 23. marca. (T o 1 i 1 n i odmevi.) „Alea jacta est", iu — Anton pl. Glo-bočnik izvoljen je državnozborskim poslancem notranjskih in gorenjskih trgov in mest. Narodna zavednost in ponos teh trgov in ineBt pokazala sta so pri zmagi tega kandidata brez programa, in Slovenci brez v8akeršnih imenavixlnih zaslug za nuiod, — v čudni luči! A čuden pa resultnt te volitve n kakor ni, kdor ve. kdo je do zmage temu možaku pripomogel ; pa čuden tudi ne bodo sad, ki ga bodo nasledki rodili! Pa — kakeršnih poslancev Je kak okraj vreden, take pa ima, in nič bi ne bilo vodic ni A. pl. Globočnika bolj privoščiti, nego: prepozen kes z vBo primerno — u^odo! . . . Kaj naj bi trezoo misleč človek pač druzega privoščil takim lehko-mlseloim VCtilcam, ki potisnejo takega moža za svojega zastopnika v državni zbor, ki nikakor ne mure delati slovenskemu narodu v prid in zastojuiti interese svojih volilcev v taki mori, kakor se od slovenskega poslanca v sedanjih kritičnih čaeh zahtevati sme! Kdor sodi o poslancu Antonu pl, Globo'niku t alt o sanjarsko, ta more biti pač le: ud „Katol. po -litičnega društva", pristaš razposajene klerikalne stranke ali pa premeten nemškutar, ne pa narod njak, ki mu je narodna stvar in korist prva briga! Nas Slovence, že denet in dedetlethg tepe usoda, tepla nas bode pa še hujše, če budemo tako slinbeli za blagor narodne svoje pribndnoBti. In tepla nas bode tem bolj, kolikor bolj hode ta narodni DOBIM in odločnost metala se oh fin, kakor so ju metati v jjretekhh dneh volilci Globofnikovi. Postal je državnozhorsk fllovensk poslanec, ko b tem še sanjal ni, sad njegovega delovanja pa ne bode podoben niti sanjam, a vlada — podpisala nam bode Slovencem videč, kakove poslance pošiljamo zadnji čas v državni zbor — „tentinimiiiim puupei-tatis" narodne zavest', mi pa bodemo to lepo spravili v žep in molčali, kar nam bode pač najbolj pristojalo kot za narodno iehkomišljenost zaslužena pokota! In ta bode dolga morda celih — 6 let J Pač: predobro se nam goili! —2—. datno, kakor gotovo zasluži in da zadnji koncert, ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo želeti glede na izvrstnost vsporeda Ako navedem, da ima tamburaški zbor Tržaški že 18 izvršujočih Članov, ki se odlikujejo pri vsaki priliki, uui bode to v Rpodbudo našemu Ljubi ..n-sketnu »Sokolu*, ki bal sedaj snuje tamburaški zbor. Naj bi se skoro uresničila ta Želja naša ter bh nam skoro porodil tamburaški zbor „Sokola" našega. Brez d vuna hode to jako dobro uplivalo na razvoj našega društvenega Življenja, ki je postalo nekoliko blaziiv.no. Zitorej kličem: Živeli tamburaši n »šega Sokola! Prav umestno hi bilo baš sedaj, ko je veliki teden, zapeti kako tužno lamentacijo o žalostnih naših kranjskih razmerah, ki postajajo upravo neznosne iu od dne do dno manj jirijetne. A opuščam to, nadejajoč se, da skoro pride tudi nam zop* t rešilni dan našega ustajenja, ko se bodemo zojiet zdramili ter se bode pričelo novo, veselo gibanje, odpihavši vse ono, kar je bolnega in pnjilega na narodnem telesu. Nadejem se, da bodoči velikonočni pra mi i morda nedaljue prihodnosti nam prineso veseleje piruhe nego so bili dosedauji. V tej veseli nudi želim vsem prijateljem iu prijateljicam prav veseli) prazuiko! , Ahasver II. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 24. marca. Predseduje župan g. Peter G ras sel h. — Navzocnih je 25 mestnih odbornikov. — Overova-telijma zapisnika imenuje župan mestnu odbornika Dolenca in Goga le. — Potem poprime g. župan Gras8elli besedo k sledečemu ogovoru: „Čestiti gospodje tovariši ! Nemila smrt pokosila nam je zopet moža, ki je stal na braniku naših narodnih pravic, kateri je vse svoje življ-nje žrtvoval le slovenskemu narodu. Narod slovenski jo Bkazal najemu preminolemu deželnemu glavarju dr. Poklu-knrju zadnjo čast pri istega pogrebu v tako sijajni obliki, da se je videlo, kako priljublien in Časten je bil. Bil je pa ranjki dr. Pok luk ar tudi državni poslanec Ljubljanskega stolnega mesta in iz tega razloga sem se osnielil, da nem položil v imenu stolnega mesta Ljubljanskega na rakov prerano umrlega domoljuba venec. (Dobro!) Nad prerano izgubo žaluje ves slovenski n»rod, kranjska dežela iu stolnega mesta prebivalstvo, kar naj bodi obitelji prerano umrlega deželnega glavarja v malo tolažbo. Prosim slavnega mestnega zastopa stolnega mesta odbornike, da ustanejo v znamenje sožalenja s sedežev. (Zgodi Be.) — Župan povabi potem člane mestnega zastopa, naj se udeleže" procesije ustajenja v stolni cerkvi, h kateri vabi deželno predaedništvo, v obilnem številu. Za finančni odsek poroča potem mestni odbornik Ravnikar in pravi, da je finančni odsek vse njemu izročene budgetne predloge za I. 1891. glt:de mestnega zaklr.da in njega ; odzakladov pregledal in sestavil sluleče. poročilu. Na g. Župana poziv prečita poročevalec g. Ravnikar le končne predloge, kateri se glase (Podrobni proračun so je razdelil): Finančni odsek predlaga: 1.) Mestni zastop naj odobri v predloženem poročilu navedene, deloma popravljene postavke za budget 1. 1891. 2.) Mestni zastop naj odobri način amortizacije mestnih dolgov ter naroči mestnemu magistratu, da sestavi tekom 1. 1891. natančni dotični načrt in da potrebno zadevno vsoto ustavi v budget za 1. 1892. %Pričue se geueralua razprava, pri kateri ae prvi oglasi mestni odbornik dr. Gregorič, ke.teri navaja celo vrsto pritužeb preiti sedanji mestni upravi. Rekel je g. doktor, da nema druge prilike, pritoževati se o nedostatni mestni upravi, kakor baš pri mestnem proračunu, to je običajno, tu je uporabljati priliko. Gospodu doktorju ne ugaja, da so proračun ne predlaga vsaj dva meseca prej in se prej De predloži računski zaključek. Tore; se prej izdaje, potem še le račun dela. (To je popolnoma pravilno, kajti pred izdajo račun ni mogoč. Op. por.) Mestna vožnja da se je dva meseca morala plačevati dražje, nego bi bilo treba, in veljala je dovolitev le do dne Bi, decembra I. <- Tu bi bilo vender prej uprašati občinski zastop, a se ni zgodilo. Seje se mu zde po sestavljenem programu predolge, iu če pridejo poleg javnih še tajne seje, je to celo naloga, kateri mestni odborniki duševno in telesno ne morejo ustrezati. Omenja potem rnzuih odsekov. Nekateri so jako važni, tako odsek za kanalizacijo, katera je vitalno vprašanje, dasi b. do priprave trajale naj-menj 10 do 15 let. V tem naj bi dotični odsek posnema I vodovodni odsek, kateri jo bil energičen, in da ni bil, Še danes bi pili slabo vodo. Zi organizacijo mestnih uradov izvoljeni odsek, o katerem Be je mislilo, da je že umrl, se je vender zopet oživel in popoluil. Kaj pa je to, da ko je nastavil za vodovod Ljubljanski posebni knjigovodja, ki posluje le s 150.000 gld., a za mestno blagajnice, katera pOSlUje z dvema mili Jonama, pa nemarno knjigovodje! Pri mestni davkariji ni nobenega pravega kontrolorja, ta posel opravlja diurnist, dasi vsega spoštovanja vreden, ki ima 700 gld place, pa ni položil nikake kavcije. Vsaki najmanjši davčni urad, kateri ima pobirati le 50.000 gld. davka, ima davkarja in kontrolorja, pri nas pa tega ni. Taki oduošaji morajo se odstraniti. Govornik je tudi odločno proti temu, da se pri magistratu nastavlja toliko diurnistov. Mestni zdravstveni svet je tudi le na pajiirji. In baš sedaj, ko je proglasil minister notranjih zadev, grof Taaffe, da pomrje v Ljubljani največ ljudij, 38 prd mille, da je torej Ljubljana najbolj nezdravo mesto, bil bi imel zdravstveni mestni sovet nalog, dokazati, da temu ni tako, da s«) krive le kmjne razmere, in posebno bi ime) zdravstveni svet mnogo delovanja skupno z mlekom, izvoljenim za kanalizacijo. Župan Grasselli odgovarja predgovoru*ku. Glede izdavanja rednih troškov ni treba magistratu nobenega dovoljenja ml strani mestnega zastopa. Kar se tiče drugih njegovih želj, so večinoma opravičene. A žal, da ni mogoče sestaviti dnevnega reda vsaki seji že 3 do 4 dni poprej, kajti treba je čakati s poročili odsekovimi včasih do zadnje lire, ker imajo gospodje člani raznih odsekov še druga nujna opravila. A gotovo bodo razni odseki to željo v poštev jemali in potem jej bode mogoče ustreči. Odsek za reorganizacijo mestnih uradov sešel se bode takoj. Povod, sklicati mestni zdravstveni svet, pa bode sedaj, ko se bode so 1 z odsekom za kanalizacijo, v prvi vrsti, da uredi to nujno vprašanje, v obče pa tudi, da se jedenkrat za vselej o v r ž e j o ;in piiliiomn neosnovane številke, katere se pri občujejo po časnikih, kakor da bi bila Ljubljana najbolj nezdravo mesto v vsej Avstriji, kar ni nikakor res. (Ta poročila dela dr. Keesbacher, kot vrhovni zdravstveni referent, ki pa menda vedno zamolči, da je v Ljubljani p?dina bolnišnica, kaumr prihajajo z vse dežele tako rekoč umirat popolnoma neozdravljivi ljudje, isto tako, kakor v hiralnico. Op. por.) Potem Be preide v podrobno razpravo. (Daljo prih.) .Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo no*e garnisijske cerkve v Pulji 5000 gold. — (D r ž a v n o z b o r s k a volite v ) Volitev državnega poslanca za mesto Ljubljansko in za trgovsko in obrtno zbornico DameStO pokojnega dr. Poklukarja je razpisana na torek po beli nedelji, to je dne 7. aprila. — (Z Dunaja) se javlja, da so se fevdalni veleposestniki iz ČeŠk pridružili Hohenwartoveuiu klubu, ki se bode v bodoče imenoval Bkonserva-tivno-avtonomističun stranka" in bode imel 78 članov. Z druge stivni se zatrjuje, da so se razcepili MladoCehi in levičarji. Koliko je na tem reeoice, pojasnilo se bode v kratkem. — (Procesije na veliko soboto) vršile se bodo v nastopnem* redu: Ob 3. uri popoludne pri nunah, ob polu 4. uri pri frančiškanih, ob 4. uri v stolni cerkvi, ob polu 6. uri piri sv. Petni, ob 5. uri v Trnovein, ob 0. uri pri sv. Jakobu in cerkvi usmiljenih pestra na Dunajski cesti. V nedeljo zjutraj ob 4. uri bode usta j en ji- v cerkvi Jezusovega srCfc. — (Agitacija za občinske volitve) poganja vedno lepše izrodke. Šentjakopski župnik Rozman kliče razne ženske pred se in jim naroča, da morajo vse, kar jim dojde od magistrata, njemu prinesti. Š e n t. p e t e r sk i k a pela u j e p a v č e t a j 0 i 1 toli predrzen in bretoziren, da je na 1 eci vrte agitatorje, ki delajo sa na so stranko, proglasil zu brezverce. Aii res ni nikogar, ki bi tako zlorabo lece preprečil? — (Kalan brez konca in k ruja.) V poslednji seji mestnega zbora interpeloval je odbornik Prosenec g. župana, zakaj je mestni magistrat prezentoval župniku za predmestna Trnovsko župnijo, češ, da za to ni bil kompetenteu, Iver ima to pravico jedino le mestni odbori, in zakaj so v obče ni oziral na „temo**, katero je predložil knezoškofijski ordinarijat. Sedaj, ko je mestni magistrat prekoračil svoje območje, ima celo vlada pravico ovreči prezentacijo. Župan Grasselli odgovoril je na interpelacijo, dt, nema v tej zadevi prav nobenega povoda ustaviti mestnega magistrata sklep. Patron Trnovske župnije je mestni magistrat iti v tem ni mestni statut ničesar prenaredil. Ko bi bilo o tem Še kaj dvoma, ne imel bi odločevati ne on kot župan, ne mestni zbor, temveč bi bilo kompetentno le sodišče. Dvomiti pa ni, da je jedino konipeteu-tenle magistrat. To potrjuje tudi knezoškof. ordinarijat, ki v vseh dosedaj izišlih šematizmih ljubljanske škofije navaja kot patrona Trnovske predmestne fare jedino le mestni magistrat Ljubljanski, ne pa mestni zbor. Tudi je ordinarjat razpisal v svojini uradnem listu, da je rezpisana Trnovskega predmestja župnija, katera jo pod patronatom m es t n eg a magistrata. Škofijski ordinarjat bode že vedel, komu pristaje patronat. Kar se tiče izbora župnika, ima vBak patron, v tem slučaji mestni magistrat, pravico izbrati si onega, katerega zmatra za najbolj sposobnega, brez ozira ali je v temi, ali pa ne. KnezoškohjBki ordinarjat predložil je prošnje 7 koinpeteutov pristavil, da so vsi duhovniki ljubljanske škofije in sposobni za samostalno! dušno pastirstvo Pati onu, to je mestnemu magistratu, bilo je torej popolnoma svobodno izbirati iz mej sedmerih, ki imajo vsi jednako kano nično Isstnost, kajti o tej zadevi je pravica patroua neomejena. Potrdila političnega oblastva patron v tej zadevi nikakor ne potrebuje, jedini or d i n nrius ljubljanske škofije imel bi pravico, zavrniti imenovanje župnika akobi se bil imenoval župnik, ki nema sposobnosti. Sposobnosti pa ordiuarius pri vseh sedmerih, torej tudi pri imenovanem kompetentu ni zanikal, marveč jo vsem priznal. Mestni odbornik dr. Tavčar pravi, da se popolnoma strinja z odgovorom županovim iu da je vsa zadeva s tem odgovorom fonnalte« rešena. A v tem slučaji je dolž-noBt mestnega zastopa, da kaj ukrene, da vendar jedenkrat v Trnovski fari nebi nezdrava agitacija za kapelana Kalana. Zatorej nasvetuje, 11 a j mestni zastop Ljubljanski izreče, da odgovor gospoda župana glede prezentaciji; župnika Trnovsko fare z odobravanjem vzame u a zna u je. Mestni odbornik Goga I a 1 asvetuje, da se ta sklep občin-ke^a zastopa naznani takoj COBtitemu Škofijskemu ordinarijatu: Predloga se vsprejmeta z 18 10 17 glasovi proti štirimi. Tako je ProBenčeva Interpelacija korenito pogorela, ž njo pa tudi iv..lanova uainovejsa in naj-nesrečneja kandidatura. — (Konfiskacija) Poslednjo (ti) štev. „Miru" zaplenilo je državno pravdniitvo zaradi uvodnega Članka: »Tri ure slovenščine, — pa k1.ko?" Uredništvo priredilo je drugo izdajo, kat<>ro smo Včeraj dobili. — (V Ratečah na Gorenjskem) umri je dne 23. t. m. umirovljeni župnik g. Andrej Dreni el j. Porojen v oktobru 1801.1., bil je pokojnik starosta duhovnikov na Kranjskem. — (K notici o našem rojaku g. Antonu Fb rs ter j u ml.) in njegovem sijajnem uspehu v Lipslji pri glavni oprostili skušnji, smo dobili Se nekatere najnoveje časnikarske glasove, katere prijavljamo v originalu. Znani strogi, a tudi naj mer odaj ne jši kritik g. J. W. Fritsche, piše v „M uslkalisches Wochen bjatt* s due 19. mai ca 1>91 : D-moll Claviercoucert vou Hubiusteiu. — Hen Anton Foerster nun Laibach: Zu den Scbttlern, vvelcbe sich meteorartig von ihreo Mitstudireuden abheben, >iihlt unstreitig dieser junge Mann. Mit der sieheren Haud des modsruen Virtuosen nr>d der Auffassung eines selbslftndig umi warm fttnlenden KUustlers fdrderte er eine Leiatuug su Tage, die die. ZuhOrerschaft in beispiellosem Grade electrisirte und einen vvohl dutzenduialigeu Hervori uf des jungen Pianisten veranlasste. Bin hosonden s Bravo dem Lehrer, der in stiller gewisaenhafter Unterweisung diese« Talent, zu die>em S.-ves dug vorbereitet hattel Dali* čitamo v nNeue Zeitsclirift t ii r M u-sik": Die Krone des Abends gewaun Herr Anton Foerster s s Laibach mit Rubinsteina d-mol Concert. Mit vollendeter Virtuontael i i1 m ivvand er die grOssten Schvvierigkeiten. Die Hiinde voller acht & zehustim- . .iger Aceorde vv rf er in schnellsleo Tempo so leicht spietend dshin. wie Titanen die FelsbIOcki, als sio d. 11 lliniinel BtUrmen vvollten (J. Schucht). — (Občni zbor čevljarske zadruge Ljubljanski) vršil se je o navzočnosti mnogih članov v magistratni dvorani. Predsednik g. Jernej Žitnik omenil |e v svojem pnčetnem govoru, da so bile pritožbe sadružaega načelništva, proti prodaji čevljarskih izdelkov po neopravičenih tukajSnih trgovcih, Kliman Kakor prej, dobiti je tudi še dandanes skoro v vsaki manufakturni in klobuČarski prodajalnicl, raznovrstnih obuval 111 mnogo bode še treba napora, da se ta nedostatnost odpravi. Poskušena osnova zadruge s surovim blagom, ki naj bi interese zadružnih članov pospeševala, ni imela eaželjenega uspeha, kajti Bkudnja je žal pokazala, da v Ljubljani mej čevljarskimi mojstri ni pravega zanimanja za skupne obrtne, koristi in posebno za taka podjetja, kakor je zadruga zaloge surovega blaga. Dokler ni ucepljen čut. obrtniške skupnosti mej zadružnimi člani, izmej katerih naj bi vsi in vsak posebej žrtvoval vse svoje moči v povsdiffO stanovske časti in v prospeh skupnih obrtnih koristi j, tako dolgo se ne bode dosegel namen, kateri ima biti jedina uzvišena podlaca zadrugam. Zadruga štela je preteklo leto 80 članov. Novo vstopivših učencev zghisilo se je 23, oproščenih pa jih je bilo 15. Dva učenca bila sta uepostavno oproščena, zaradi česar je zadela dotične mojstre denarna globa. Premoženja ima zidruga 207 gld. 90 kr, torej se je pomnožilo za 139 gld. 84 kr. Končno izreka g. predsednik Žitnik zahvalo pospešovalcem zadruge, v prvi vrsi mestnemu magistratu Ljubljanskemu in slavni trgovski in obrtni zbornici. Zborovalci odobri predsednikovo poročilo s pohvalo. Proračun za L 1891 in računski sklep se odobrita, letni donesek zadružnih članov določi se na 1 gld. na leto. Sklene se potem, da se ustanovi bolnišna blagajnica za čevljarske pomočnike in učence in ustanovi popolnoma samostalno, da se odcepijo Čevljarski pomočniki m učenci od okrajne boltušne blagajnice. Pri samostalni blagajnici bodo čevljarski pomočn.ki uižvali dosti večjo podporo, nego pri okrujni bolnišni blagajnici, kajti dobivali bodo po pet goldinarjev na teden in zdravila. Konečno se je sklenilo, da se pošlje deputacija, obstoječa iz gg. Žitnik, Vovk m Škrbine, do go.Hj>. deželnega predsednika in deželnega odbora, naj bi vender v zmislu minlsterskega ukaza In Sklepa deželnega zbora, ponehalo delo za posamičnike v kaznilnicah. V odboru čevljarske zadrug" so gg.: Jernej Žitnik (predsednik), Ivan Zor namestnik, odborniki gg.: Dragotin Hinterlechner, Viktor II b ni g man, Fran Ušeuica, Peter Luk as, Rudolf Vrt 11 i k, Novo izvoljeni pa so bili gg. Fran Vovk, Ferdo T u 11111 in Fran K o v a č. —• („Obzor" so pet obsojen.) Kakor smo ob svojem času poročali, obsojen je bil urednik „Obzorov" g. Eranjo Peč u j a k /a malo časa dvakrat, jedenkrat na 2000 gld. globe in na 2 me seca v zapor, drugikrat na 2400 gld. glob' in zopet, na 2 meseca v zapor. Senat sodnega stola znižal je to sodbo iu sicer prvo na 1000 gld. in na 1 mesec v zapor, drugo ua 1200 gold. m l mesec v zi|»or. Tudi uredniku „A'.'raiumur Tag-blatt.a", ki je bil obsojen na 800 gld. globe iu 1 mesec v zapor, znižala se jo kazen na oOO gold. globe, m na 14 dni v zapor. — (Hrvatski v s e u č i l i š č u i ki v zaporu.) lntendancija hrvatskega gledališča V Zagrebu ukazala je iz goreče privrženosti do madja roustva, da se predstavlja na Zagrebškem gledališči Docaijeva madjarsko-patriotična igra „Zadnja ljubezen". Publika je pri prvi predBtavi močno dennm-strovalo, a ker b« je potem odvzela dijakom pravica, hoditi za nižje ceno v gledališča, demonstrbvali so tudi proti temu neopravičenemu činu, vsled česar jih je bilo več obsojenih v zapor. — (Iz Postoj ine:) Od nedelji«, dne 22. t. 111. pogreša se tukajšnji želesaični praktikant Albin ćermak. Nobenega sledu m za njun. Ugiba 86 <» in ono, a gotovosti ni nobeue. — (N e I j u b o b i a k.) Z Vrhnike šla je 22 letna nečakinja O. obiskal s .-njega Btrijca T. v Logatec. Stri jo jo je jaki- prijazno vsprejel, nečakinja i>a o prijaznosti ni imela pravega pojma, in odnesla je strijcu tisoč goldinarjev. S tem plenom odšla je v Ljubljano« * telegraf, ta novodobni bo vrag ?i h u.'.umv.cev posegel je vmes. Jedva je bi a v Ljubljani, Že so jo prijeli, ter našli pri njej še 979 gid. — (Darila za pospešitev s a d j e r e j e na Spodnjem Štajerskem) dobila sta učitelji ^. Jože Ciaelj v Lembahu pri Mariboru in Pran Vabi č na Rušeči pH Ormoži od slavno Staj. kmet. dražbe — vsak po 20 eld. v srebru. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Atene '25. marca. Tukajšnji listi naj-Bimpatičneje pozdravljajo prihod cesarice avstrijske. Kakor se zagotavlja, se je tudi cesarica jako povoljno izrazila o Atenah. Reka 25. marca. Pad pokroviteljstvom nadvojvode .Josipa delajo se priprave, da se bode žr letos otvorilo novo kliinatično zdra-višče v Cerkvenici. Carigrad 25. marca. Princ Louis Napoleon is Tillisa semkaj došel. Vsprejel ga je poslovodja italijanski. Jutri namerava odpotovati v Kini. Dunaj 26. marca. Cesar dopoludne po V veliki četrtek navadnem cemnonijelu, umival dvanajstorici noge. Ra/.ven cesarja bili prisotni tudi nadvojvode Karol Ludovik, Ferdinand, Friderik, Evgen in Viljem. Seligrad 2G. marca. Tukajšnji trgovci predložili skupščini in regentstvu peticijo, da se odpravi nameravani držani konsumni davek, ker bi sploh trgovinske interese in davkoplačevalce preveč obremenil. Trgovski krogi se boje, da bi uvođenje konsumnega davka utegnilo prouzročiti splošen moratorij. Inozemski zastopniki so tudi protestovali proti konsum-nemu davku, ker je proti pogodbam. Orasse 26. marca. Angleška kraljica semkaj došla, mesto v zastavah. Razne vesti, * (Ceuarska pesem.) Madjarski šovinizem cvete bujno. Nujodličnejše dame zbrale so se minuli teden pri grofici C«aky, Boprogi ogerskega nauč-oega ministra ter zbrale odbor, kateremu je naloga razpisati darila za novo „kraljevsko himno" namestu sedanje, katera je baje že zastarela. V tem odboru so razven grofice C«aky še grofica Pallaviciui, škof Fraknoi, baron Bela Lipthay in bronica Beniczka V to svrho poklonila sta že grof Evgen Z cby 100 cenikov, baron Lipthay pa 50 cenikev. Ker je torej plačilo precej dobre, se utegne morda vender oglasiti kakšen madjarski „pesnik". * (Električna razsvetljava v Budimpešti j Občinski svet v Budimpešti, ki res uzorno Bkrbi za povzdigo in za napredek stolnega mesta, sklepa sedaj ob upeljavi električne razsvetljave. Električno mestno železnico so že pred dvema letoma upeljali. Celo v Hamerfestu, najseveraeje ležečem mestu, upeljali bodo letos električno razsvetljavo. * (Zračite sobe!) Znano je, da pride potom dihanja neizmerno mnogo prahu v pljuča. Johu AiKteu, angleški učenjak pripoveduje, da je našel v kubičnem centimetru zraka v Edinburgu 45.000 delkov prahu, v nekem mesteci ob morji 5000, a visoko v gorah 500 delkov. V dvorani »Kraljevskega društva" našel je pri tleh 275 001 delkov, pod stropom pa 3,000 000 delkov piahu y jednem kubičnem ceutimetru. Vzlic te, tolikokrat poudarjam' okoliščine, zračijo se tudi v nas stanovanja sila slabo. Kaj čuda, da uastaja potem toliko boleznij ? * (Rusko stanovništvo.) Koncem leta 1889 bilo je na Ruskem, izvzemši Finlandije iu nekdanje Poljske 1 12,342.758 utanovnikov ; tekom teta 1888 umrlo jih ie 3,335.518, rojenih je pa bilo 5,116.996. — Bivša kraljevina Poljska imela je 1. jauuvarja 1890. 1. 8,256 562 stanovnikov. * (De to mor.) Hči nekega jako čislanega mestnega uradnika Požunskega rodila je nezakonsko dete ter je je vrgla v ogenj, da je zgorelo. * (Samogol tn iči na smrt) V Lillu na Francoskem umrla je neka krošujarica Pare t, ki je bila tako skopa in lakomim, da je HmetiŠča prebrskala in se od tega, kar je ondu našla, hranila, tako da tekom celega leta ni vpč porabila, nego 45 Irankov. V njeni obleki našli bo ušitih 800.000 frankov, katere dobi ujena 16letna nečakiuja, ki je pa tako zapravljiva in lahkoživna, da usoda teh 800.000 fr. ni dvomljiva. * (Nevesta na vojaškem naboru.) Go-8j>odieina Albertina L., rojena Parižanka, zaročila se je z nekim uradnikom. Da dobi svoj kr^ni list, šla je na županstvo, a ondu se ji je povedalo, da v krstnih knjigah ni unisana kot dekle, ampak kot dečko Albert L. — Župan je sicer priznal, da je to nsjhrž le pomota, kakor se jih je v burnem letu 1871. primerilo več, ob jednem pa poučil go-spodičino, da on ne sme samovoljno taga upisa popraviti nego le valed oodnijskega ukaza, in da se mora sodnik prej na IsHtne oči prepričati, da-li je promlka Albert ali Albertina. Klaverno odšla je goBpodičiua na svoj dom, kjer jo je čakalo novo presenečenje, vabilo na — vojaški nabor! Mlada nevesta pripo-znala je na to pred sodnikom svojo dolžnost, služiti domovini, a ne kot vojak, nego kot mati. Sodnika prepričal je ta patrijotični namen gospodičine in izdal je ukaz, da se popravi napaka v krstni knjigi-__ Piccolijeva mokrina za želodec j«* ukusno in Istlnliio Kilrttvlto, kit-(«ro iir«'jit funkcij«- pr«-l»M vili ti ormi- MV. Nl«»kl«>uicik vclju lO kr. (efi-89) " let, Dunajska crHt* ftt. 7, sta jetlko. V de i, vi 1 n i b o I o i c i: xJ'.i. marcija: Anton (iregoruo, kova«':, 54 tlet, na osiatdjenjam. \ Tujci : 25. marcija. Pri Hallei: Družina WieBnitzky, F reumi. Just t Dunaja. — Fsber iz Trsta. — Spitz iz Brna. — Hnulićek iz Maribora. — Baximowitz iz Zagreba. — Dr. Linhart Iz Kočevja. — Sagsinger iz Kudolfovega. — Reindl iz lio-lovara. — Grimm z družino, ZaBtiere iz Prage. — Deroani iz Gradca. Pri Klonu: Dr. Weyr, Pollak, Klein, Henkel, Wein-wurm z Dunaja. — Donauer iz Trata. — Prossinagg iz Hrastnika. — Majdič iz Kranja. — Dr. Binter iz Kamnika. — Dr. Sterger iz Logatca. — Blaaich iz Zagreba. — Fiacher iz Gradca. Tržne cene v ljub I jam dne 24. marca t. 1. Pšenica, liktl. Kož, Ječmen, . O ea, , Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, , Leća, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Apeli friSen kgr. . - ti. kr U fi|20 4 87 3 57 5 20 6 5 50, 2 8ti 10 -10 -»I— 85 b> 5S 1*1. kr. Špeli povojen, kgr. .[—!6t Surovo maslo, „ . 1— 78; Jajce, jedno : . , .(j— 2| Mleko, liter . . . J—101 Goveje mesu, kgr. •— 60 20] Telečje „ , ~H6 Svinjsko . „ i|—;64j Kostrunovo , , ii—40j Pisanec. .... .—'t>5| Golob......II—1» Seno, 100 kilo . . .19« Slama, „ , . . .12 23 Drva trda, 4 Qiuotr. 6 60 . mehka, 4 . j 4 60 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v u11u. i 24. marca 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 732"4 mm. 7330 mm. 734'l mm. 00° C 10° C —0-8° C al. vzh. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 1-40 min. snega. «• ii 1 *-1 poročilo«) včeraj — dai ihb 92 65 — gld, 92-40 Srebrna renta..... ■ 92 70 — . .l'J-40 11 f3o — „ l 10 85 5"/0 maren« renta ... 1*1^5 — „ 101-95 Akcije narodne banko 987 — — . 985-~ Kreditne ahcijn..... n 310-75 — „ 310-75 ■ i ! 5-20 _ , t 14-75 Srebro ........ — Napol......... n B 14'/, — 9 18 t', kr. cekini .... t ■48 — v 42 56 60 — . 515 35 4u/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 gld. — Iti Državu« srečke iz 1. 18HI 100 , 179 - r> rjtferska zlata renta 4°/n . 105 n 60 B 101 . 1** . Dunava r»-g. Brečk« 5°/,, . . 100 gld. l-jii , nO , Zemlja obč. avBtr. 4,;t'\'u zlati sani listi . . 1 13 lOO gld. 185 ; 50 ; Bndotfo^fl srečko . . , . 10 „ 21 Akcijo angio-avstr. banke . PiO . 166 l 25; I'rnmway-druftt. velj. 170 gld 818 Nov« ko4-i|M, na pol pokrita, tdegantno delaiin, (»• n» pro«lt»j. - Vidi se lahko pri gospodu Jalcoc-a laazlri.grer-j-u., sedlarju v l.|nl»! juni, l>olpuisUH «<-»t». (242—9] dobiva se pri i249) JOS. STRITAR-ji, Gersthof b. Wien. Cena 50 kr.; 10 skupaj 4 gld. 1 600 (247-1) jatolDiili in krnM dreresc 2—3 metra visokih, po 20 kr. komad, proda TslIcoTo Z-u.pa.xa. v liro/,jI. I*. Izlake. 20 hektolitrov dobre (238—2) po 58 gld. bektolitev |»ro«la Fran PrijaleU v TritiAl, posta Mokronog:. Alojzij Korsika Ulions prodajilniea: Tržažka cesta 10 polog o. kr. glstvuo to-batu« ti i v urim. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v Ki J ii 1» IJ mi i. Poddružnica: Selcnlmr^ovo ulico viH-.\-vin o. kr. |io*t. in toloKraf. uradu. Pcdpisanec se ponižno priporoma čHstitemu o. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov in venoev za g;robe In mrliče, s trakovi mnogovrstmh barv in baz ter x napisi. Ima pa tudi veliko -zalogo suhih venoev od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz taci h krajev, da jim nnčo podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec a semeni vedeti, od kod da je s kiinIo ii| in t'r a u k t>. Bratje Hirschfeld & Go. c. kr. priv. tovarna za „zeo", ječmenček in phani grah. ° i—i i i—i I N a, __ r—H o '57 rt rt cd LLuser-jev obliž za turiste. 4>ol«>««> in hitro OpH-vnii.čr sredstvo proti k.lirjini tm-MHii. S #. u i |esu uh pod« >vv^ . plHtih, petah oi <&\S .y0!lk? drugim trdim >?" ,0 i "H °«,ef v torej naj se pazi \^ <%>*]r in zavrne vse manj vredne ponare&fce. Pristnega imajo v Edjub-linul .1. Svvoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Pioooll, L. (irečel; v Ituilol Iou>iu S. pl. Sladovič, F, I laika; v Uamnik u .1. Močnik ; v <>lov