PRIL DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ... . Abb. postale I gruppo LeDcI 4lHl lir Leto XXXVIII. St. 137 (11.265) TRST, torek, 6. julija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja št3vilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO SE SPADOLINI PRIPRAVLJA NA RAZPRAVO V PARLAMENTU Berlinguer poziva socialiste naj izberejo če hočejo sodelovati s komunisti ali s KD De Mita ne izključuje možnosti, da bi predsedstvo vlade poverili PSI - Pričakovanje za sklepe vodstva socialistične stranke RIM — Predsednik vlade Spadulini, ki se je komaj vrnil z uradnega obiska v Španiji, nadaljuje s svojim potrpežljivim delom, da bi namreč premostil hudo krizo, ki je v zadnjem času povzročila razkol v pet-»trankaiski koaliciji. Po nasprotjih, ki so nastala prejšnji teden glede premične lestvice, potem ko je tudi Intersind preklical sporazum o dravinjski dokladi, bo Spadoliui v četrtek orisal v parlamentu položaj, do katerega je prišlo v vladi. Kaže pa, da ne bo šlo samo za oris položaja, temveč bo predsednik vlade dal tudi nekatere predloge, ki so mu jih predočili njegovi izvedenci in o katerih se bo pogovoril s tajniki vseh »trauk vladne večine, s katerimi se bo sestal že jutri na vrsti neformalnih srečanj. Vzdušje, v katerem bo potekal *adnji poskus Spadolinija, da bi re- šil vlado, je, kot kaže, manj napeto kot prejšnji teden. Demokristjanski voditelji v svojih Izjavah trdijo, da so odločno proti vladni krizi ter poudarjajo »odgovorno zadržanje« krščanske demokracije v sedanjem političnem trenutku. Eden voditeljev levice KD Giovanni Galloni izraža upanje, da krize ne bo, če pa bi bila, je prav gotovo ne bodo povzročili demokristjani. Mnogo bo odvisno od zasedanj Vodstev posameznih strank. Včeraj popoldne so se sestali komunisti, danes pa je na vrsti seja vodstva socialistične stranke. Komunistično vodstvo je seveda razpravljalo o trenutnem političnem uoložaju v Italiji, vendar brez posebnega u-vodnega poročila. O poteku zase dan ja ni vesti, osnova pa je naj brž poseg, ki ga je imel tajnik KPI Berlinguer v nedeljo v Turinu, ko je govoril na konferenci komunističnih delavcev, tehnikov in u-radnikov. Pred 2.400 delegati je Berlinguer orisal smernice komu nistične partije, ki jih bodo vsekakor pogojevali odnosi med vlado Confindustrio in Intersindom ter sklepi o premični lestvici. Glede zadeve Intersind je Berlinguer po udaril vrsto skupnih točk med stališč KPI in PSI. ki so jih delegati sprejeli s ploskanjem Tajnik KPI je nato pozval socialiste, naj se od ločijo, če hočejo sodelovati s krščansko demokracijo ali pa si končno zastaviti kot cilj alternativo, v kateri bo komunistična partija nujen člen in bistveni sestavni del. Gre pravzaprav za ultimat socialistom, ki je prišel le nekaj ur zatem ko ie demokristjanski tajnik De Mita zagovarjal potrditev seda nje vladne koalicije ter med vrsticami nekje ponujal predsedstvo vlade socialistom. Pred današnjim zasedanjem vodstva PSI objavlja socialistično glasilo Avanti uvodnik, v katerem pravi, da se socialisti niso nikoli hoteli izogniti splošni razpravi o ciljih, smernicah in načinih politične in programske akcije, ki je potrebna za premostitev najbolj negativnih trendov v gospodarskem in družbenem položaju. Vendar sc s tem ne more spopasti vlada, v kateri je prisotnih toliko nasprotij in ki je tako razklana. Politični odnosi so taki. da jih sedanja par- lamentarna večina ne more rešiti. Kdor bi hotel zakrpati sedanjo večino. ne da bi se lotil korenite re forme, je že vnaprej obsojen na poraz. Predsednik vlade, zaključu-, ie socialistični dnevnik, mora v se natu opisati, katere so težave, s katerimi se vlada spopada ter ori sati politični problem, zaradi katerega .ie sklenil, da poroča par lamentu. Reakcije na davčne ukrepe RIM — »Paket* ukrepov davčnega značaja, ki jih je ministrski svet odobril preteklo sredo, da bi pomogel izčrpanim državnim blagajnam, je izzval seveda različne reakcije v krogih strokovnjakov, gospodarskih operaterjev in davkoplačevalcev na splošno. Nove zapletene norme seveda veselijo komercialiste, saj jim obetajo več dela in dohodka, manj pa male podjetnike, ki se bojijo strožjega nadzorstva in večjih davčnih bremen. Trgovci in industrijci nasprotujejo uvedbi davščine IVA tudi za začasno uvoženo blago, ki je namenjeno predelavi in ponovnemu izvozu, banke se pa pritožujejo nad običajno nejasnostjo ukrepa, ki zadeva vpogled finančnih stražnikov v njihove račune. Parlament se medtem pripravlja na težko delo za potrditev tega sklopa ukrepov o kazenskem preganjanju davčnih utajevalcev, o olajšavah za «skesane* skrivače, o strožjem nadzorstvu nad nekaterimi kategorijami (zdravniki, odvetniki, trgovci) neodvisnih poklicev, o (miljenju bančne tajnosti in drugih davčnih normah. Poleg vsega se ni opravil dela v zvezi z zakonskim osnutkom o davčni razbremenitvi delovnih prejemkov, ki ga je minister Formica predal finančni komisiji poslanske zbornice z zakonodajnim pooblastilom. Ta predvideva delno (nekaj več kot 2.000 milijard) povračilo «davčnega grabeža», ki ga opravi inflacija na plačah in nadaljnjih 2.850 milijard odbitkov ob koncu le1a. če bo inflacija ostala pod 16 odstotki. Med parlamentarci pa vlada precejšnja negotovost, saj bi postalo njihovo delo ob vladni krizi povsem jalovo. VIKTOR AVBELJ NA PROSLAVI DNEVA BORCA NA NANOSU «Z zanimanjem spremljamo in podpiramo upravičene zahteve Slovencev v Italiji Osrednje proslave na Nanosu ob 40-letnici prve bitke primorskih partizanov, se je udeležilo 7000 ljudi - Odkritje spomenika 24 padlim garibaldincem na Bukovem pri Cerknem Dan borca, 4. julij, so povsod po Jugoslaviji počastili slovesno, delovno, s proslavami, odkritji spomenikov in novimi delovnimi dosežki. Tudi v Sloveniji je bilo tako. Ena največjih manifestacij je bila na Cinku v Kočevskem Rogu, kjer so se zbrali nekdanji borci in revolucionarji na proslavi 40-letnice konference slovenskih komunistov, ki je bila v tem kiaju od 3. do 8. julija 1942. Med drugimi so se srečanja udeležili tudi Mitja Ribičič, Ivan Maček - Matija, dr. Marijan Brecelj, Jože Rus, Andrej Marinc in drugi, slavnostni govornik pa je bil France Popit. Na Primorskem je bila osrednja svečanost na Nanosu pri spomeniku padlim borcem pri Abramu, kjer se je na široki jasi zbralo blizu 7000 bivših borcev, pripadnikov JLA, mladincev in drugih občanov, v počastitev nanoške bitke, ki so jo vodili borci Pivške in Nanoške čete 18. aprila 1942 proti mnogo močnejšemu sovražniku. Druga večja svečanost je bila na Bukovem pri Cerknem, kjer so odkrili spomenik 24 pripadnikom divizije Garibaldi Natisone, ki so padli januarja 1945 kot partizanski borci v sklopu enot 9. korpusa NOV in POJ. Spomenik je tudi odraz sodelovanja med cerkljanskimi borci in organizacijo ANPI iz kraja Rizzi pri Vidmu. V goriških Brdih so se tega dne pobratili člani zveze borcev Nove Gorice in videmskega pokrajinskega odbora ANPI, razen teh pa je bilo še več drugih proslav in prireditev. Kot rečeno je bila osrednja proslava Dneva borca na Primorskem na Nanosu, katere se je udeležilo tudi večje število zamejskih Slo- ..........................................................................................................n............................Ulimiiiimiui..... POLOŽAJ V OBKOLJENEM ZAHODNEM BEJRUTU POSTAJA VEDNO BOLJ TRAGIČEN OŠfBiŠPOPABIMED IZRAELCI IN PALESTINCI ZMANJŠALI MOŽNOSTI ZA DIPLOMATSKO REŠITEV Izraelska vojska stiska obroč okrog mesta in je poskušala zavzeti bejrutsko letališče - Bivši libanonski premier Vasan zapustil pogaianja - Varnostni svet žaliteval spoštovanje pravic civilistov BEJRUT, TEL AVIV — V južnem soglasno izrazil tudi varnostni svet predmestju obkoljenega zahodnega dela Bejruta so včeraj ves dan potekali srditi spopadi med izraelskimi vojaki, ki stiskajo obroč okrog mesta ter oboroženimi pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja in naprednih libanonskih sil. Izrael ska mornarica in baje tudi topništvo sta po desetih dneh ponovno bombardirala muslimanske predele libanonskega, glavnega mesta. V Tel Avivu so sporočili, da je njihova vojska zasedla del bejrutskega civilnega letališča, okrog katerega naj bi potekali najostrejši boji. Palestinska tiskovna agencija WAFA pa zatrjuje, da so branilci doslej odbili vse napade in da so tudi u-ničili štiri sovražnikove tanke. Nasprotujoči si strani sta se popoldne celo domenili, da bosta ob 16. uri po krajevnem času prikinili ogenj, (Telefoto AP) Izraelski tank na položaju nad obkoljenim zahodnim delom Bejruta ............................................................ ZARADI SAMOVOLJNEGA RAVNANJA PRI UPRAVLJANJU BANCO AMBROSIANO Sodno obvestilo podpredsedniku Rosoneju Zaključek preiskave o Calviju v Londonu šele čez dva ali tri tedne LONDON, RIM, MILAN — Angle-Ika policija je včeraj zanikala, la bi bilo dokončno poročilo o lalvijevi smrti že poslano, ali, da >i ga utegnili poslati vsak čas ita ijanskim preiskovalcem. »Daleč imo še od te faze* — je izjavil nšpektor John White od londonske :Cily police*. Sicer pa, po Wliitovi rditvi angleška policija stalno obvešča italijanske preiskovalce o po-eku preiskave. Dva tedna, ali pa :elo trije bodo minili preaen bo Preiskava zaključena. Poduone tr tttve so prišle tudi iz urada «co-'onerja* (preiskovalnega sodnika). Sele potem bo «coroner* določil dan >bravnave na kateri bi uradno ugovorih vzroke smrti milanskega bankirja. Medtem je dr. Sica, ki skrbi za Preiskavo v Rimu posla! v London funkcionarja Interpola, ki naj bi se pozanimal za najnovejše izsledke, funkcionar pa naj bi ostal v an Kleški prestolnici le dva dni ter bi se -že v četrtek vrnil v Rim. Rimski preiskovalni sodnik je začel pregledovati kopico preostalih svežnjev dokumentov, ki so jih zaplenili v uradu rimskega notarja Gollija Preiskovalec mora med drugim poslati določene dokumente Prizadetim državnim pravdništvom, ki si delijo skrb za preiskovalne dolžnosti v okviru celotne afere. Milanski preiskovalni sodniki (Si clari in drugi) so že začeli nedtem. tudi na podlagi listin, ki so jih Prejeli iz Rima., preiskave v treh smereh. Ena zadeva dejavnost u stanove Banco ambrosiano. V tej zvezi je sodnik Siclari žc poslal sodno obvestilo bivšemu podpredsed niku »Hanca ambrosiano* Robertu Rosoneju in morda še nekaterim drugim visokim funkcionarjem. Prekršek, ki nlaj bi ga zagrešili, za deva odkup delnic bančne ustanove v vrednosti 53 milijard lir. Pri tem je Rosone ravnal samovoljno, ker ni spoštoval sklepa upravnega od bora, ki je dovolil nakupe le v višini 20 milijard lir. V to zadevo so vpleteni tudi Flario Carboni, Emilio Pellicani in Tržačan Silvano Vittor. Glavne ob tožbe pa, ki jih bremenijo, zadevajo sodelovanje pri organiziranju ilegalnega prestopa meje, ponarejanje potnega lista in ponarejanje žiga kvesture. Tretja preiskava v Milanu pa zadeva znani atentat na bivšega podpredsednika Banca Ambrosiano, Rosone ja. V Perugii pa se preiskovalci u-kvarjajo z afero odv. Vitaloneja, ki je obtožen, da se je bahal, da bo utegnil izvleči Calvija in druge iz raznih težav, ker da baje dobro pozna sodnijski ambient. Ker je a-fera zadevala pripadnike rimskega sodnega zbora, so po ustavi dode liji zadevo sodišču v Perugii. Stvar je prišla na dan posebno potem ko je založnik Rizzoli prijavil, da je Francesco Pazienza zahteval od njega 10 milijard lir. Več drugih de- setin milijard Ur pa naj bi prispevali Calvi in drugi, a vse bi se stekalo na tekoči račun v neki sv-carski banki. Medtem so zagovorniki Flavia Carbonija, ki je še vedno v inozemstvu, napovedali, da bo njihov varovanec poslal čez nekaj dni novo spomenico. RIM — Papež Janez Pavel H. je včeraj sprejel poljskega pnmasa Glempa, s katerim se je pogovarjal o razmerah na Poljskem in o problemih, ki so povezani s oapeže-rim obiskom v to državo. «Azzum» premagali še Brazilijo Olajšave v SFRJ za nakupe v devizah BEOGRAD — Z najnovejšim sklepom ZIS bodo tujci v pri hodnje lahko pod ugodnejšimi pogoji kupovali izdelke za devize. Edini pogoj za tak nakup je potrdilo jugoslovanskih me njalnic, blago pa je mogoče plačati tako z gotovino kot s čeki ali kreditnimi karticami. Na seznamu izdelkov, ki kodo cenejši za višino temeljnega davka na promet, je blago široke potrošnje, osebni avtomobili, stroji za pranje posode, zlatnina, izdelki iz platine in srebra, katerih prodajna cena brez davka na promet ne presega vrednosti 5.000 dinarjev za kos. Ta sklep je posebnega p<> mena za turizem in morajo uiti prodajalne v letoviščih dobro založene s temi izdelki, da bi jih turisti lahko vedno kupovali. Po sedanjih ocenah bodo izdelki, kupljeni za dinarje deviznega porekla, v povprečju cenejši za 10 do 15 odstotKov. (dd Združenih narodov, ki je posredno pozval Izrael, naj prekine vsako nasilje nad civilnim prebivalstveni in naj dopusti oskrbovan e obkoljenih predelov s hrano. vodo. elek trično energijo in zdravili. Z včerajšnjimi oboroženimi spo radi so se tudi drastično zmanjša 2 možnosti za diplomatsko rešitev ibanonske krize Arabske države, i vsaj dos'ej niso nudile Palestin em pomembnejše pomoči, upajo, la bodo s posredovanjem SZ lahko .risilile Izrael, da bo prekinil vojaške operacije. Njihova delegacija e je sestala z zunanjim ministrom Tromikom, ki jim je obljubil, da ;i bo SZ prizadevala za rešitev pa-estinskega gibanja. V Izraelu se je v zadnjih dneh ivrstilo več protestnih manifestacij oroti agresiji na Libanon, v eni od eh je sodelovalo tudi 200 vojakov, ki so se vrnili z bojišča. Izraelska ;olieija je demonstrante največkrat razpršila s, silo. Pri tem je ubila tudi dva Palestinca, več pa jih je -anila. BEOGRAD — Britanski zunanji minister Francis Pym je včeraj pri spel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. vencev, med katerimi tudi nekaj borcev prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič. Svečanost se je začela z državno himno, nato pa je narodni heroj Anton Ferjančič - Zvonko, eden od preživelih udeležencev nanoške bitke aprila 1942. položil venec k spomeniku padlim. Udeležence proslave je najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Ajdovščina Slavko Furlan, za njim pa je imel slavnostni govor predsednik predsedstva SRS Slovenije in nekdanji komisar 9. korpusa, Viktor Avbelj. Potem ko je orisal pomen proslavljanja Dneva borca v današnjem času, ki zahteva na drug na čin prav tako vztrajnost, odločnost in jasnost hotenj za premagovanje težav kot so jo imeli partizanski borci v boju za osvoboditev domovine, je Viktor Avbelj pretežni del svojega govora namenil razvoju narodnoosvobodilnega boja na Primorskem od začetkov do nastanka 9. korpusa in njegove izredno pomembne vloge vse do osvoboditve. Govoril je o tem, kako je prav primorsko ljudstvo prispevalo ogromne žrtve v skupnem boju proti fašizmu in nacizmu v trdni veri in zaupanju, da se bori za priključitev k novi Jugoslaviji, to je za svojo nacionalno osvoboditev izpod dvajsetletnega tujega jarma in fašističnega nasilja. Omenil je, kako je primorsko ljudstvo takrat z odločnim izražanjem svoje volje, da pride pod Jugoslavijo, pomagalo delegaciji SFRJ, ki je pod vodstvom Edvarda Kardelja na pariški mirovni konferenci zastopala interese Jugoslavije in tudi pravico primorskih Slovencev, da Sirijo združeni z o-stalim slovenskim narodom v lastni domovini. ^Pričakovanja niso bila žal povsem izpolnjena — je dejal Viktor Avbelj. Za zeleno mizo je bilo ponovno določeno, da del Slovencev še vedno ostane na oni strani meje. Čeprav so razmere tudi zaradi uspešnega sodelovanja med Jugoslavijo in Ttalijo bistveno drugačne, kot so bile pred vojno, pa se morajo še vedno boriti za svoje narodnostne pravice. Ob podpori naprednih sil italijanske družbe se zavzemajo za to, da bi bil sprejet zakon, ki bi globalno zaščitil sloven sko manjšino v Italiji. V matični domovini — je poudaril Viktor Avbelj — z vehklm zanimanjem spremljamo te njihove napore in dajemo popolno podporo obhovlm opravičenim zahtevam. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem to. da delujejo na oni strani meje. v Trstu pa morda še prav posebno, fašistične oziroma neofašistične sile, ki skušajo v sodelovanju z drugimi nazadnjaškimi krogi preprečiti enakopraven razvoj slovenske manjšine. Ne moti jih, da s tem škodujejo tudi uspešnemu sodelovanju dem na obeh straneh meje.* V nadaljevanju svojega govora se je Viktor Avbelj dotaknil tudi O-simskega sporazuma in dejal: »Nove možnosti za še intenzivnejši razvoj vsestranskega sodelovanja z I-taiijo so odprli Osimski sporazumi. Vidni so že nekateri rezultati njihovega izvajanja: obeležena državna meja, odprti so številni novi mejni prehodi, noveliran je Videmski sporazum, gradi se sabotinska cesta, ugodno se razvijajo obmejni gospodarski stiki. V tem okviru se odpirajo tudi širše možnosti za napredek gospodarskega sodelovanja, ki je slej ko prej najboljša podlaga za celovito sodelovanje. Sedaj gre že za prizadevanje, da to sodelovanje ne bi slonelo le na blagovni menjavi, temveč vse bolj na višjih o-blikah gospodarskega sodelovanja, predvsem na industrijskem, turističnem in prometnem področju.* Potem ko je omenil še odprto mejo kot močno osnovo miru. se je ponovno vrnil na položaj slovenske manjšine v Italiji in dejal: »Uspešen razvoj odnosov med dvema državama lahko upravičuje pričakovanja, da se bodo uredila do sedaj še nerešena vprašanja, predvsem vprašanje globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Manjšine namreč lahko predstavljajo most med narodi in državami in bogatijo odnose med njimi le, če uživajo vse pravice, ki so nujne za njihov enakopravni razvoj. Še posebno v zadnjem času tudi v svetu vse bolj prevladuje prepričanje, da je za resnično enakopravnost z večinskim narodom potrebno, da ima manjšina pravzaprav več pravic, da je za zagotovitev teh pravic manjšine potrebna in nu.ina posebna skrb večinskega naroda. Enakopraven položaj in svoboden razvoj nacionalnih manjšin ie ne le pomemben sestavni del trajnih in vsestranskih dobrososedskih odnosov. ampak tudi bistveni element demokratičnega razvoja vsake države,* je dejal Viktor Avbelj. Sladkor bo dražji za 100 do 150 lir RIM — Medministrski odbor za cene bo danes skoraj gotovo edo-bril podražitev sladkorja za 160 cio 150 lir pri kilogramu, m se pravi, da bo stal od 1.130 do 1.180 ' ir namesto dosedanjih 1.030. Potrdil bo tudi zadnje poviške cen bencina in petrolejskih proizvodov ter 6-k! stotno podražitev zdravil in bo sprostil oblikovanje cen za plinsko in gorilno olje. RIM — Ministrski predsednik Spa-dolini je v poslanski zbornici včeraj odgovarjal na vrsto interpelacij o zadevi povezani z ugrabitvijo in med I osvoboditvijo demokrščanskega ve-sosednima državama, ki koristi lju-' ljaka Cirilla. ‘4 ESPANA82 Italija se je uvrstila v polfinale ^španskega mundiala». *Azzur-ri» so včeraj nepričakovano, toda zasluženo premagali kar Brazilijo, ki je bila po mnenju vseh strokovnjakov ne samo favorit v 'tem srečanju, temveč za naslov svetovnega prvaka. Italijani, ki so že proti Argentini poskrbeli za pravi podvig, po so včeraj pripravili največ ie presenečenje tega prvenstva in sedaj imajo celo odprto pot do finala. V četrtek se bodo namreč v polfinalu pomerili s Poljsko, ki bo igrala brez izključenega Bo-nieka, ki je verjetno najzaslužnejši, da se je poljska reprezentanca uvrstila v polfinale. Junak včerajšnjega, srečanja v Barceloni je nedvomno bil Paolo Rossi, vi je dosegel vse tri zadetke za Italijo in tako povsem popravil, slab vtis, ki ga je pustil v dosedanjih tekmah. Trener Enzo Bearzot ima tako tla razpolago ikarto več* za četrtkovo polfinalno srečanje. Zmago cazzurrov» so pozdravili po vsej Italiji z velikim navdušenjem. Takoj po včerajšnh tekmi se ie na milijone Italijanov podalo na ceste, tako da je bil promet na ulicah za več ur ustavljen. Tudi v našem mestu je bila gneča na ulicah izredna. V včerajšnjem drugem srečanju pa sta Španija in Anglija igrali neodločeno brez zadetkov in tako se ie v polfinale uvrstila Zahodna Nemčija. V četrtek bosta na sporedu polfinalni tekmi: ob 17.15 bosta igrali Italija in Poljska, ob 21.00 pa ZRN in Francija. (O vsem dogajaniu na imun dialu* poročamo na peti strani.) kar pa nato nista spoštovali. Po izraelski zapori vseh dohodov iz vzhodnega v zahodni Bejrut se položaj v muslimanskem predelu mesta iz ure v uro slabša in postaja vedno bolj nevzdržen. Približno 700.000 civilistov, ki naj bi jih po zadnjih podatkih ostalo v obroču, najbolj pogreša pitne vode, ki je primanjkuje že dva dni. rezerv kisle vode pa naj bi imeli le še za 72 ur. Sicer pa primanjkuje tudi zdravil, krvne plazme in hrane. Zdravniki so vedno bolj zaskrbljeni tudi zaradi nevzdržnih higienskih razmer in govorijo o naraščanju možnosti za izbruh epidemij, proti katerim nimajo potrebnih sredstev. Zaradi nastalega položaja je bivši libanonski ministrski predsednik Vasan v nedeljo zvečer prekinil vse stike s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Phili-pom Habibom. Izjavil je, da se ne namerava več udeležiti pogovorov vse dokler ne bodo Izraelci omilili obroč okrog mesta. Svetovno javnost je pozval, naj odločneje obsodi izraelsko agresijo in še posebej naj se zaveda razmer, v katere je izraelska vojska potisnila muslimanski del Bejruta. V teni smislu se je predsinočnjim ITALIJANSKI PREDSEDNIK IN MINISTER C0L0MB0 OD VČERAJ V PARIZU Mednarodna vprašanja v ospredju Pertinijevega obiska v Franciji PARIZ — Odnosi med zahodnoevropskimi partnerji ter stališče, ki naj ga le ti zavzamejo do obeh velesil in, po nedavnih odločitvah v zvezi s sibirskim plinovodom, še posebej do ZDA, so oiti v o-spredju včerajšnjega prvega dne pogovorov italijanskega predsednika Pertinija in zunanjega ministra Colomba s francoskim predsednikom Mitterrandom Pertini je v Pariz prispel včeraj zjutraj. Na letališču ga je sprejel sam predsednik Mitterrand, r katerim se je nato popoldne sestal v Elizejski palači. V zadnjih časih je opaziti, da namenjajo Francija in ostali pomembnejši zahodnoevropski člani EGS večjo pozornost odnosom z Italijo, ki je pomemben člen v utrjevanju evropskega zavezništva in gospodarske cer politične neodvisnosti od ZDA. Glede bližnjevzhodne krize sta Pertini in Mitterrand ponovila obsodbo izraelskega napada na palestinska o-porišča v južnem Libanonu. Francija želi, da bi Italija podprla francosko - egiptovski predlog, o katerem bo danes razpravljal varnostni svet OZN, ki predvideva predvsem varen umik Palestincev Med svojim dvodnevnim uradnim obiskom (dva dni bo v Franciji zasebno) se bo Pertini pogovarjal tudi o ne vselej briljantnih gospodarskih odnosih med državama, Francijo pa zanima tudi, da bi Italija zavoljo svojih zgodovinskih vezi z južnoameriškim svetom obnovila odnose EGS z Argentino po falklandski krizi. Na sliki (telefoto AP); Pertini in Mitterrand na pariškem letališču. 6. Julija 1982 OB KONCU VPISOVANJA ZA ŠOLSKO LETO 1982-83 V PRVIH RAZREDIH OSNOVNIH ŠOL BO LETOS 31 OTROK VEČ KOT LANI Podatki niso še dokončni, kor so možne še manjše razlike - Lani je sedelo v prvih razredih slovenskih osnovnih šol 206 malčkov, letos jih bo 237 V prvih razredih naših osnovnih šol bo sedelo v novem šolskem letu 31 otrok več kot lani. Ta razveseljivi podatek izhaja iz pregleda vpisovanj v slovenske osnovne šole, ki se je okvirno zaključilo konec junija. Številka še ni dokončna, saj je možno, da se vpiše do začetka šolskega leta v prve razrede še kak malček; možne so tudi sicer minimalne spremembe zaradi preselitev, oziroma prešolanja, vse to pa ne more bistveno vplivati na dokajšen uspeh letošnjih vpisovanj. jevnimi sekcijami stranke in Zvezo komunistične mladine Italije. Program prireditve, ki se bo zaključila v nedeljo, 18. julija, bodo predstavili jutri na tiskovni konferenci. VPISI OTROK V PRVE RAZREDE OSNOVNIH SOL š. leto 1982-83 Sv. Jakob 10 Ul. sv. Frančiška 6 Ul. Donadoni 7 Skedenj 7 Sv. Ana 5 Sv. Ivan 15 Barkovlje 6 Rojan 13 Katinara 9 Opčine 22 Bazovica 12 Gropada 3 Križ 5 Trebče 3 Prosek 16 Repentabor 5 Nabrežina — Štivan-Medja vas — Devin-Sesl jan 7 Cerovlje-Mavhinje — Slivno — Šempolaj 8 Zgonik-Salež 14 Gabrovec — Briščiki 2 Dolina 9 Mačkolje 7 Domjo-Ricmanje 12 Boršt 8 Pesek 2 Bol junec 9 Milje 15 Skupno 237 7 5 11 3 8 8 1 5 8 26 7 7 3 7 8 8 6 8 6 4 17 6 8 8 6 5 7 206 Doslej se je vpisalo v prve razrede osnovnih šol za šolsko leto 1982-83 237 otrok, medtem ko je obi skovalo lani naše prve razrede 206 otrok. S porastom vpisa se je končno prekinilo stalno upadanje števi la naših otrok v prvih razredih, ki je trajalo vse od 1978. leta. Takrat je bilo v prvih razredih 282 otrok, leta 1979 se jih je vpisalo 277, pred dvema letoma 273, lani pa je ta številka padla na 206. Ob pregledu letošnjih vpisov velja omeniti predvsem okrepitev prvih razredov v svetoivanskem in dolinskem didaktičnem ravnateljstvu (Sv. Ivan 21 vpisov več kot lani, Dolina prav tako 21 več kot lani). V šentjakobskem ravnateljstvu so zabeležili en vpis več, število otrok v prvih razredih openskega ravnateljstva je ostalo nespremenjeno, v nabrežinskem ravnateljstvu pa se je zmanjšalo za 10 enot. Za radi tega upada bodo imeli v na brežinskem ravnateljstvu le dva prva razreda (dva manj kot lani); po drugi strani pa smo pridobili druga dva prva razreda, in sicer v Brišči-kih in na Pesku. Zelo pomenljiva je primerjava med številom vpisanih otrok in tistih, ki so letos dokončali otroški vrtec; števili se povsem ujemata. To pa še ne pomeni, da so se vsi otroci, ki so dokončali slovenski o-troški vrtec, vpisali v slovensko šolo. Na nekaterih «olaii je bil vpis večji od števila otrok, ' i so zapustili bližnji otroški vrtec (to velja predvsem za nekatere mestne šo le), po drugi strani pa je bil drugod vpis pod pričakovanji (na primer v openskem didaktičnem ravnateljstvu; vrtce tega ravnateljstva je zapustilo 78 malčkov, v sloven ske šole pa se je vpisalo 66 otrok). Prav zaradi podobnih odklonov je letošnji vpis številčno sicer razve seljiv, vsekakor pa še ni optimalen Tržaška KPI pozitivno ocenila odnose z ZKJ Pokrajinsko vodstvo avtonomne tržaške federacije KPI je na svoji zadnji seji pozitivno ocenilo nedavno izjavo Mitje Ribičiča, novoizvoljenega predsednika CK ZKJ, delegaciji KPI na kongresu jugoslovanskih komunistov. Stališče jugoslovanske strani, je rečeno v tiskovnem poročilu KPI, potrjuje glede vprašanja industrijske cone, ki jo predvideva osimski sporazum, visoko stopnjo odgovornosti jugoslovanske vlade ter prijateljske odno- se, ki vežejo KPI in ZKJ. Na zadnji seji je vodstvo KPI izrazilo solidarnost s članom ZKMI Birso, ki je bil žrtev fašističnega atentata ter s tajnikom Tonelom in sindikalnim voditeljem Gialuzom, ki sta bila prijavljena sodišču po manifestaciji solidarnosti s Palestinci. Veselo razpoloženje na dolinski šagri Sinoči se je Dolini zaključila tradicionalna šagra. Praznik, ki se je začel v petek, je potekal v prijetnem razpoloženju, in to še pred vsem v nedeljo, ko je nastopila godba Breg in ko sta Zofa in Franc razdelila gostom domače kolače in kornete. O dolinski šagri bomo še poročali. Groba diskriminatijo pri imenovanju komisije za rekreacijo in prosti čas Deželna uprava nima posluha za pluralizem med ustanovami naše narodnostne skupnosti Dežela je uradno priznala kot rekreativno organizacijo slovenske manjšine samo Zvezo slovenske katoliške prosvete ■ Kaj pa ostale slovenske ustanove in organizacije? POLETNI CENTER NA PROSEKU JE VČERAJ ODPRL SVOJA VRATA Z dekretom predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comellija z dne 13. aprila 1982 (številka 0142) so namestili v okviru deželne službe, ki se bavi s problemi športa in rekreacije, posebno deželno komisijo za rekreativne de javnosti. Komisija, ki ji predseduje odbornik Bomben, šteje skupno petnajst članov v zastopstvu štirih [»krajinskih uprav naše dežele in organizacij za prosti čas (tako dobesedno piše v omenjenem dekretu), ki jim je deželna uprava priznala nekakšno deželno razsežnost. Tako v prvem členu dekreta je po vrsti naštetih devet tako imenovanih organizacij za prosti čas, ki naj bi delovale v italijanskem prostoru, »ob tem pa se ugotavljam piše nadalje v dekretu, »da obstaja samo ena rekreativna organizacija slovenske manjšine: Zveza slovenske katoliške prosvete.» Spričo te «u- ClfllllllllllllllllllllllfllllllllltllllllllllllfllllllllHIIHtltlfllllllllt IMIllllintlMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHMIIIIIIIIMlIilIliriltllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIItlflllllllllffllfM PRED PRVO SEJO NOVOIZVOLJENIH SVETOV V tem tednu napovedano živahnejše delovanje tržaških političnih sil Pokrajinski svet se sestane prihodnji ponedeljek, občinski pa prihodnjo sredo ■ Delegacija deželnega vodstva SSk pri vsedržavnem tajniku KD De Miti Politično življenje na Tržaškem je konec prejšnjega tedna zašlo v nekakšno zatišje, zato pa je pričakovati, da bodo stiki med strankami toliko bolj živahni v tem tednu, saj se bosta novoizvoljeni občinski in pokrajinski svet prvič sestal v ponedeljek, 12. julija (pokrajinski), oziroma v sredo, 14 julija (občinski). »Tipanja* in izmenjava mnenj o političnih in programskih smernicah posameznih grupacij se medtem nadaljujejo ter si zlasti laične stranke (PSI. PSDI, PRI in PLI) prizadevajo, da bi se za tržaško občino in pokrajino v čim-krajšem času izoblikovali trdni u-pravi, in to vsaj pred drugo sejo občinskega oziroma pokrajinskega sveta, to je pred 20. oziroma 19. julijem. V okvir krajevnega političnega dogajanja, pa tudi v za nas važnejši kontekst vztrajnega boja naše narodnostne skupnosti za dosego u-zakonitve manjšinskih pravic, spa da nedeljsko srečanje med delega cijo deželnega vodstva SSk in vsedržavnim tajnikom KD De Mito v Vidmu. Delegacija, ki jo je vodil deželni tajnik SSk Drago Štoka in ki so jo sestavljali še Bratuž, Ha-rej in Terpin, se je v prisotnosti deželnega tajnika KD P. Braide ter poslancev Bosca. D’Onofria in Bres- sanija, dalj časa pogovarjala z vse državnim tajnikom Krščanske demokracije De Mito. V razgovorih, ki so potekali v prisrčnem vzdušju, so vzeli v pretres predvsem vprašanja, ki se nanašajo na globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter na sestavo tržaške ob činske in pokrajinske uprave. De Mita je izrazil željo po ohranitvi in poglobitvi odnosov med SSk in KD ter zagotovil, da se bo parla mentarna skupina njegove stranke zavzela za stvarne pobude za čimprejšnjo izglasovanje zakona v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na sedežu KPI pa so se včeraj sestali na skupni seji člani komunističnih svetovalskih skupin na tržaški občini in pokrajini, (katerim je tajnik federacije C. Tonel poročal o stikih, ki jihr je KPI vzpostavila z drugimi političnimi silami v zvezi s sestavo večin pri omenjenih krajevnih upravah, in o pripravah na skorajšnji seji občinskega in pokrajinskega sveta. Tonel je novo-izvoljencem zaželel plodno delovanje ter pozval obe svetovalski skupini, naj vzpostavita tesne stike z rajonskimi sveti, za katere bo treba doseči — je še naglasil Tonel — priznanje širših pristojnosti in pri- merna sredstva, da bodo lahko izvajali svoje naloge in razširili sodelovanje in nadzorstvo prizadetega občinstva nad delovanjem krajevnih uprav. Tajnik Tonel je nadalje izrazil prepričanje, da se bosta obe svetovalski skupini živo zavzeli za uresničevanje programov, s katerima se je komunistična stranka predstavila krajevni skupnosti, in to na podlagi najširše avtonomije na področju sprotnega odločanja. Svetovalski skupini sta se nato sestali na ločenih sejah, da bi imenovali člane ustreznih predsedniških uradov. Za tržaško občino sestavljajo predsedstvo svetovalci Ca-labria (načelnik). Spetič in Mon falcon, kateremu so prisotni izrazili priznanje za uspešno delovanje na čelu svetovalske skupine KPI L OB PRISOTNOSTI IJPECA ŠJCVIIA IJLDI V nedeljo se je končal 3. partizanski praznik Lepo sončno vreme je končno posvetilo 3. mednarodnemu partizanskemu taboru, ki se je v nedeljo, ob številni prisotnosti ljudi in gostov, zaključil v Bazovici. Tako je naneslo, da je zaključek mednarodnega partizanskega tabora sovpadal s 4. julijem. Dnevom borca, kar je dalo partizanskemu slavju še večji pomen. To okoliščino sta v svojih govorih podčrtala oba nedeljska govornika, tajnik VZ Pl - ANPI Dušan Košuta in predsednik tukajšnje partizanske organi zacije Arturo Calabria. Košuta je Sodelovanje med obmejnimi deželami v Evropi Deželni odbornik za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo So-limbergo se je te dni udeležil srečanja med predstavniki obmejnih dežel, ki je bilo na Farnesini v Rimu. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi podtajnik Fioret, so predstavniki dežel poudarili nujnost, naj bi italijanska vlada čimprej ratificirala evropski sporazum o sodelovanju med obmejnimi deželami, ki pripadajo različnim državam. Sporazum je bil podpisan maja 1980 v Madridu, s pristopom držav članic EGS, Jugoslavije. Švice in Avstrije. Kakor je povedal podtajnik Fioret, namerava vlada v kratkem rešiti to vprašanje, in sicer s posebnim zakonskim posegom, za katerega se zdaj zbirajo razni podatki in informacije. Predstavniki dežel so predlagali, naj bi sodelovanje zajelo obmejni pas v globini 25 kilometrov. V PROSTORIH VELESEJMA Od sobote dalje festival komunističnega tiska V soboto. 10 julija, se bo v prostorih tržaškega velesejma pričel pokrajinski festival Unita in Dela. ki ga prireja tržaška avtonomna federacija KPI v sodelovanju s kra kimi borci. Ruski je naredil vrsto atentatov proti nacifašistom (v Ul. Ghega, atentat na openski kino, postavil je tempirano bombo na italijanski tržaški dnevnik). Vse akcije so bile izredno dobro pripravljene. Leta 1944 so ga v Gabrovcu zajeli Nemci in odpeljali v uničevalno taborišče v Dachau, od koder se je bil rešil s pomočjo domačina iz Koprive Ivan Ruski Je o vsem tem pravil na včerajšnjem taboru, kjer je i-mei še enkrat priložnost, da se sreča s soborci (obiskal jih je že pred 15 leti), iz njegovih besed pa je izzvenelo tudi veliko priznanje naši narodnoosvobodilni borbi, in jugoslovanskim narodom, ki so se bili med prvimi vrgli v nekompro misen spopad z okupatorjem. V okviru praznika se je popoldne odvijal prijeten kulturni program, v katerem sta nastopila folklorna skupina Tabor z Opčin in Tržaški narodni ansambel, zvečer pa je za razvedrilo poskrbel ansambel Pomlad. Ivan Ruski poudaril pomen Dneva borca, ki o-liranja tudi v povojnem času žive tiste ideale, za katere so se vrgli v boj proti skupnemu sovražniku narodi in narodnosti Jugoslavije. Največ zanimanja pa je v nedeljo vladalo gotovo za srečanje s sov jetsko partizansko delegacijo, ki jo je vodil tukajšnjim partizanom znani borec Mirdamat Sejdov - Ivan Ruski. Sejdov se je v naših krajih — semkaj so ga bili pripeljali oku patorji kot ruskega ujetnika — vključil v partizanske vrste in postal skupaj s tovarišem Mihajlovom (le-tega so Nemci pobili) član ruskega bataljona. Tu je dobil tudi partizansko ime Ivan Ruski, ki je v nekaj mesecih (bilo je leta 1944) zaslovelo med tržaškimi in okoliš- Od danes počitniško središče v Nabrežni Igrišče Sokola v Nabrežini bo danes odprlo vrata šestdesetim otrokom od 3. do 10. leta starosti, ki bodo skupaj z mladimi animatorkami SKD 1-go Gruden in ŠD Sokol preživeli deset lepih dni rekreacije in prostega časa, v stiku z naravo in z družabnimi igrami. Nabrežina bo torej od danes do 16. julija zaživela v pravo počitniško središče za naše najmlajše, ki imajo v naši stvarnosti še vedno premalo prilik za podobna srečanja. Prav zaradi tega je pobuda na-brežinskih in kulturnih in športnih delavcfev, ki jih je podprla tudi občinska uprava, dobrodošla in koristna ter podpira stvarne možnosti za dejavnost naših društev tudi na tem področju. Otroci iz okoliških vasi bodo prihajali v Nabrežino z društvenim kombijem in z občinskim šolabusom, zbirališče gostov poletnega centra pa bo vsak dan točno ob 8. uri. gotovitve* sta bila za člana deželne komisije za rekreativne dejavnosti imenovana tudi Emil Valenčič, kot zastopnik Zveze slovenske katoliške presvete in pa Mirko Spaz-zapan, kot »strokovnjak rekreativne organizacije slovenske manjšine*. Naj še ob tem dodamo, da je v dekretu uvodoma med drugim rečeno, da je predsednik Comelli i-menoval že zgoraj omenjeno deželno komisijo «na podlagi ugotovitve organizacij za prosti čas, ki razpolagajo z deželno strukturo*. Do tukaj skoraj dobesedna vsebina dekreta, ki še zdaleč ne odraža stvarnega stanja na področju rekreacije in prostega časa med slovensko narodnostno skupnostjo v I-taliji. Zelo jasno je, da se s tem dekretom izvaja zelo groba diskriminacija na račun slovenskih organizacij, ki se bavijo s prostim časom in z rekreacijo in ki so jim vodilo napredni in laični ideali. Nihče ne nasprotuje, da je dežela med organizacijami, ki se ukvarjajo z rekreacijo uvrstila tudi Zvezo slovenske katoliške prosvete, ampak napisati v uradnem dekretu, da je ZSKP edina tovrstna organizacija naše narodnostne skupnosti, pa se nam zdi zelo brezobzirno ter jasno kaže, kako določeni krogi pojmujejo pluralizem idej in delovanja Slovencev v Italiji. Skrajno neobziren in politično diskriminativen se zdi ta deželni dekret zlasti do Zveze slovenskih kulturnih društev, ki združuje v svoji sredi več kot petdeset kulturnih društev in skupin iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, to je društva, ki z vsakodnevnim prizadevnim delom svojih članov predstavljajo nenadomestljiv dejavnik ne samo v specifiki naše narodnostne skupnosti ampak tudi pri utrjevanju prijateljskih vezi, ki so zelo važen pogoj za razvoj vsake narodnostno mešane družbe. Nepravičen pa je dekret tudi do drugih slovenskih organiza cij, ki se po svojih močeh in kvalificiranih strokovnih zmogljivostih redno ukvarjajo s prostim časom in rekreativno dejavnostjo. Res ie nepojmljivo, kako je lah ko prišlo do te grobe dikriminacije in zakaj je deželna uprava enostavno prezrla obstoj in delovanje pomembnih slovenskih ustanov in or ganizacij. Izključitev zastopnikov vrste ustanov in množičnih organizacij ki se bavijo z rekreativno de ■javnostjo, iz ustrezne deželne komi sije, meče slabo luč na deželno u-pravo, ki tudi tokrat ni pokazala potrebnega posluha do stvarnih vprašanj vseh komponent naše narodnostne skupnosti mestu, proslavili s hupanjem in trobljenjem, po glavnih ulicah pa so se pozno v noč vile karovane vozil, iz katerih so vihrale zastave italijanskega zmagoslavja. Bearzot in njegovi so osrečili narod, še najbolj pa vladne politike, ker bo Ita lija v nogometnem navdušenju pozabila, da bo treba še bolj stis niti pas. Nastop proseške godbe Športno društvo Kontovel bo priredil jutri na domačem igrišču na prostem pri društveni gostilni poletni praznik, ki ga bo tudi letos popestril nastop Godbenega društva Prosek. Proseško - kontovelski godbeniki se bodo predstavili s celovečernim koncertom, nakar se bo večer nadaljeval v prijetnem razpoloženju z ribami in domačo kapljico. Včera' so se na Prosek prvič pripeljali slovenski osnovnošolski otroci, ki bodo za tri tedne v juliju gostje tukajšnjega poletnega središča. Kot se marsikdo še spominja, sta tržaška pokrajinska in občinska u-prava začeli prirejati poletna središča že pred nekaj leti, izkazalo pa se je, da je pobuda otrokom dobrodošla in da je predvsem v korist In pomoč tistim staršem, ki so zaposleni in čez dan ne morejo skrbeti za svoje malčke. Letos pa je s tržaškimi poletnimi središči na V SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI Prodoren uspeh 21. razstave in pokušnje krajevnih vin Omamno navdušenje nad zmago Na lepem prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini se je v soboto in nedeljo odvijala 21. občin ska razstava in pokušnja krajevnih vin, ki jo je priredila devinsko-na-brežinska občinska uprava v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami. Prireditev, ki se je le tos prvič odvijala izven glavnega nabrežinskega trga, je doživela zelo dober uspeh tako glede velikega števila obiskovalcev kot tudi glede kvalitete razstavljenih vin. Na razstavi je sodelovalo dvanajst vinogradnikov, obiskovalci pa so i-meli na voljo deset vzorcev belega in pet vzorcev črnega vina. Pouda riti je treba, da se je izbira občinskih upraviteljev za nov prireditveni prostor zelo posrečila, saj gre med drugim za zemljišče, ki je skoraj v celoti opremljeno za podobne prireditve, medtem ko je razstava na središčnem trgu v Nabrežini v prejšnjih letih precej ovirala redni avtobusni in avtomobilski promet. Prvo nagrado za belo vino je o-svojil Alojz Lupine iz Praprota, drugo mesto je pripadlo domačinu Dušanu Radoviču, medtem ko je tretje odličje osvojil vinogradnik iz Praprota Bruno Kante. Najboljše črno vino pa je po mnenju strokovne komisije pridelal Mirko Radovič, drugo nagrado je dobil Herman Pertot (oba iz Nabrežine), na tretje mesto pa se je uvrstil Boris Škerk iz Praprota. Nedeljski program razstave je ob segal balinarski turnir, nastop mladih gojiteljev juda iz Devina - Na- brežine ter koncert nabrežinske godbe na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. Prireditev se je končala ob že tradicionalni veliki tomboli ter ob veselih vižah ansambla narodnozabavne glasbe Lojzeta Furlana. Čudež se je zgodil: italijanska nogometna ekipa je vremagala «o r iaka». Vesel ie nad nepričakovano zmago sazzurrov* so tudi v našem n................................................................................................. Izidi zaključnih izpitov na nižji srednji šoli «Ciril in Metod» Objavljamo izide zaključnih izpitov na nižji srednji šoli «Ciril in Metod* in na oddeljenih razredih na Katinari. Izdelali so: III. A. r.: Stefano Bellafontana, Darko Fonda, Igor Glavina, Franco Husu, Peter Milic, Giorgio Pan-goni, Roberto Perosa. Gabriele Ra-seni, Marco Tomšič, Romano Trampuž, Walter Verduno, Martina Gre-gori, Morena Ocretti, Janja Ravnikar - Hrovatin- .»-v.- III. B r.; Dario Italiano, Sergio Lozei, Roberto Pernarcieh, Andrej Pischianz, Marco Succi, Alenka Bajc, Barbara Cok, Barbara Jako minič. Tatjana Kokorovec, Tanja Pe-los, Martina Ucmar, Elisabetta Zu-ban. Oddeljeni razredi na Katinari — III. r.; Omar Bachi, Carlo Glavina, Janko Jablanscek, Andrej Oliva, Corrado Rojac. Marco Saksida, Fa-brizio Stein. Stefano Zeugna, Tanja Cacovich, Elena Lorenzi. Tržaškem nekoliko drugače. Zaradi birokratskih zapletljajev, ki so nastali predvsem po uvedbi zdravstvene reforme, tržaška pokrajinska u-prava ni priredila centrov in je tako ostal na razpolago slovenskim otrokom edino center na Proseku z julijsko in avgustovsko izmeno. Poletno središče na Proseku prireja tržaška občinska uprava, kot vemo, pa je še do predlanskim ta pobuda potekala v slovenskem Dijaškem domu, v središču mesta. Lani je tržaška občinska uprava iz še nepojasnjenih razlogov odredila, da bo imel slovenski center svoj sedež v proseškem vrtcu in ta odločitev je obveljala tudi za letošnji izmeni. V poletno središče na Proseku se je prijavila za julij okoli sedemdeset otrok, toliko je namreč tudi razpoložljivih mest, približno takšno število pa jih bo obiskovalo tudi naslednjo izmeno. Osnovnošolci se v center vozijo tako iz mestnega središča. Sv. Ivana. Sv. Jakoba. Bar-kovelj. Rojana in Skednja, kot tudi iz vasi zahodnega in vzhodnega Krasa. Vzgojiteljev je letos v centru sedem. poleg teh pa za otroke skrbijo še dve varuški ter zdravstvena delavka, malčki pa imajo morda med vsemi še najrajši kuharice, ki vsak dan poskrbijo za okusno in skrbno pripravljeno kosilo. Pobuda je torej nadvse zanimiva in potrebno bi bilo, da bi se pristojni organi še bolj zavzeli za razvoj take dejavnosti, predvsem pa za večji stik med poletnimi središči samimi, starši in organizacijami, ki delujejo na zainteresiranem področju. Prav tako bi bilo potrebno do prihodnjega leta poskrbeti, da bi o-mogočili delovanje večjega števila slovenskih poletnih središč in sicer tako na Krasu, kot v mestnem središču. Suzi Pertot prejšnjem občinskem svetu; za tržaško pokrajino pa sestavljajo pred sedstvo svetovalci Martone (načelnik), Millo in Kodrič. Kakor smo omenili v začetku, je pričakovati, da bo politično življenje na Tržaškem v prihodnjih dneh ponovno močneje zaživelo. O tem priča tudi dejstvo, da se bo v torek sestalo pokrajinsko vodstvo PSI in da bo temu sestanku sledilo novo srečanje socialistov s predstavniki drugih laičnih strank. V četrtek pa naj bi se predstavniki strank laične skupine ponovno sestali z voditelji Liste za Trst. OB ŠTEVILNI UDELEŽBI IN LEPEM USPEHU Z BAKLAMI IN OGNJEMETOM SE DREVI KONČA GLEDALIŠKI FESTIVAL V MILJAH Izredno uspešen festival tTeatro ragazzi in piazza* v Miljah se bo danes končal z gala večerom, na katerem bodo sodelovale tudi godbe miljskih pustnih skupin. Udeleženci številnih gledaliških tabora torijskih pobud, med katerimi naj še posebej omenimo predstavo, ki so jo pripravili prav za drevišnji večer v ekviru laboratorija «11 bu ratto» iz Milana, bodo občinstvu posredovali bogate izkušnje, ki so jih v teh desetih dneh pridobili na področju gledališča za otroke. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je pojem *gledališče za otroke» zelo širok in da se skoraj vse skupine, ki so na tem festi valu nastopile, ukvarjajo tudi z gle dališčem za sodrasle». Meto med «otroškim» in todraslm» je pravzaprav na tem področju kter ima glavno vlogo domišljija, težko za črtati. In tako je bilo v preteklih večerih povsem «normalno», da so pred odri sedeli otroci, predvsem pa odrasli. Zabave in dobrega po- Neofašistični požigalski atentat proti sedežu Democrazie proletarie Tržaški neofašisti so bili spet na I hovo delo pa so kmalu nato dopol-delu. V soboto ponoči so namreč nili gasilci. Ogenj je uničil vrata, znani »neznanci* podtaknili ogenj | poškodoval pa ie tudi leseni pod in na sedež levičarske stranke Demo crazia proletaria v Ul. Torretta 1. Podobno kot v Ul. Valdirivo, kjer so se pred nedavnim Almiranteje vim prihodom neofašisti spravili nad Ustanovo za spoznavanje slo venskega jezika in kulture, so požigalci polili lesena vrata s benci nom in nato podtaknili ogenj Pri vhodu v poslopje niso imeli težav saj so vhodna vrata vedno neza klen jena. Eksplozija plastične posod**, ki so jo lopovi pustili pred sedežem stranke v drugem poslopju, in dim ki se je vil po glavnem stopnišču je prebudil nekatere stanovalce Ta ko j so skušali pogasiti ogenj, nji razne police ter omare, ki so bile v bližini požara. Materialna škoda znaša po prvih cenitvah okrog dvB milijona lir. Pokrajinsko tajništvo Democrazie proletarie je v nedeljo izdalo ko munike, v katerem trdi, da je do atentata prišlo po volilnem uspehu stranke, ki se je zadnje čase ak tivno in množično zavzela v kam panji za solidarnost s palestinskim ljudstvom. DP spominja, da so prav med solidarnostno kampanjo za Palestince policisti aretirali tri tr žaške neofašiste. ki so napadli u-deleženee shoda Za DP ni dvomov, da so dejanje izvršili somišljeniki neofašističnega voditelja Almiran te.ja in od oblasti zahtevajo, da od krijejo atentatorje, njihove pokro vitelje in pomagače. V svojem letaku je tudi ZKMI ostro obsodila kriminalni požig ter poudarila, da je atentat na sedež DP le zadnji člen verige nasilja ki ga tržaški neofašisti načrtno stopnjujejo. Pri tem pa ZKMI očita sodstvo in policijo, da sta do se da j neofašističnim kriminalcem ved no nudila kritje. Tudi sindikalna zveza CGIL izraža solidarnost DP, pri tem pa opominja na i učinkovitost odgovornih organov on zatiranju škvadrističnega nasilja Tudi tajništvo CGIL je mnenja, da so avtorji teh atentatov dobro zna ni, kljub temu na lahko svobodno požigajo sedeže naprednih in de mokratičnih organizacij. čutja, ki ju znajo gledališki moj stri ustvariti, pa je bilo obilo in to — za vse. Veliko pričakovanja je bilo pred vsem za predstavo francoske sku 'ine, ki jo sestavljata hčerka veli kega gledališkega in filmskega igralca Charlija Chaplina, Victoria, tn njen življenjski drug G. B Thierree. V miljski občinski telo vadnici sta prikazala *Le ciigue imaginairen, namišljeni cirkus, v katerem izstopa predvsem nežna in drobna Victoria Chaplin. Predstava je na meji med cirkusom in gle dališčem, rafinirana, za sladoku sce. Igra in dejanje, ki se dogajata na trapezu ali na jekleni vrvi. nista zgolj priložnost za izkazovanje nekih posebnih vrlin in spret nosti, ampak tudi ra podajanje simboličnih situacij, v katerih ie poleg romantike prisotna tudi tragika človeškega življenja. Chapli nova in Thierree ustvarjata v svo jem dvournem nastopu magično vzdušje, ki gledalca, kljub temu da vidi nalašč razkrite trike, popelje v svet sanj in fantazije. Prt tem pa se francoska igralca postu žujeta izredno navadnih predmetov, kot so n.pr. dežniki, pahljače, zvončki. Svojevrstna je bila tudi vred sta va «Genesi» skupine »Le briciole* iz Reggio Emilie. Tudi v tem pri meru so igralci dokazali, da za do bro gledališko delo ni potrebnih velikih finančnih investicij. Skupi na je namreč predstavil urico CORSO Zaprto. VERDI 17.30—22.00 «007 solo per i tuoi occhi*. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič ENCELSIOR 18 00—22.00 «Rocky». PRINCIPE 18.00-22.00 «Infemo». /Voivj Uorica in okolica SOČA 19.00 - 21.00 «Sedeče račkef. Ameriška komedija. SVOBODA 18.00-20.00 «Plava laguna*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Pogumni zmaj*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute*. Ul. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Tre sv. Frančiška, tel. 84-124. KAJ JE POKAZALA ANKETA NA OSNOVNIH ŠOLAH OTROK NAJ KNJIGO VZLJUBI ŽE KO JE V OSNOVNI ŠOLI Branje iz obvezne čitanke ni dovolj niti za šolo - Otrok mora brati tudi doma in to vsak dan ■ Starši so dolini poskrbeti, da ima otrok dovolj dobrega branja knjigo in imeti v razredu na razpolago čimveč knjig, da bo učenec lahko izbiral sebi primernejšo. Vprašalniki, ki so bili razdeljeni med učitelje, so vsebovali 6 vprašanj, na katera so učitelji tako odgovorili: 1) Se vam zdi raba šolske čitanke zadostna za branje v razredu? 100 odstotno so učitelji odgovorili z — ne. 2) Kako se dopolni branje v razredu? 100 odst. z rabo knjig šolske knjižnice, 52 odst. z diapozitivi. 3) Se vam zdi potrebno uporabljati poleg čitanke še druge knjige? 100 odst. so odgovorili z — da. 4) Kaj vpliva pri izbiri čitanke? 63 odst. je odgovorilo: vsebina, 10 odst. pa ilustracija. 5) Je potrebna na šoli oseba, ki bi skrbela za šolsko knjižnico? 94 odst. je odgovorilo z — da. 6) Kakšna je naloga telezivije v šoli? 7? odst. jih je odgovorilo, da je didaktično-poučna in zato pozi- tivna, 21 odst. da je vpliv negativen. Rezultati te ankete so pokazali, da dajejo učitelji velik pomen branju v razredu in uporabi knjige kot didaktičnega pripomočka pri učenju. Ni dovolj, da otroci berejo v šoli, ampak morajo brati tudi doma in to vsak dan. Starši naj priskrbijo otrokom dobre knjige z leposlovno vsebino, zgodovinske, z vojno tematiko itd. . . Naj posegajo po domači literaturi, da bo vsak učenec in dijak poznal dela Jurčiča, Levstika, Bevka, Preglja, Cankarja in drugih in šele nato bo lahko segal po tujih pisateljih, jih lažje dojemal in razumel. Vse to mu bo služilo, da bo spoznal poleg domačega slovstva še tuje slovstvo in se potom del svetovnih pisateljev seznanil s svetovno kulturo in zgodovino. Dobra knjiga je dober prijatelj. ki razvedri in pouči in ki te nikoli ne pusti na cedilu. Zato naj starši čimveč vzpodbujajo svoje otroke k branju in naj jim kupijo primerne knjige. M. P. IIIIII Ulil UMI IIII lil MII MU lllll I Hill lili IIII Ml IIIIIIIIIII •••1111111111IIII lili IM MIMI IIII lili IM lil Hill lili Hilli lili lllllirtl Iz umetnostnih galerij Miloš Pahor se je prvič predstavil kot likovnik Branje je pomemben dejavnik v vzgoji otrok. Že v zgodnji otroški dobi je potrebno, da starši navajajo otroke k branju. Najprej jim pripovedujejo pravljice in jim kupijo slikanice o živalih in rastlinah^ da se sami naučijo gledati slike in da vzljubijo knjige. V prvih razredih osnovne šole je branje najvažnejša dejavnost in je žejo pomembno, da učenci v razredu mnogo berejo, ker se naučijo norih besed in bogatijo besedni zaklat}. Branje naj bo glasno in razločno. Učenec mora razumeti pometi vsake posamezne besede in mora v celoti razumeti vsebino. Poleg glasnega branja bo v zadnjih razredih osnovne šole gojil estetsko branje, ko bo z spreminjanjem gla su poudaril veselje ali žalost izraženo v besedilu ali razpoloženje nastopajočih oseb. Ali zadostuje v šoli samo branje iz obvezne čitanke? Ali se uporablja še kaka druga knjiga? Ali učenci radi berejo? Odgovore na ta vprašanja lahko dobimo samo. če izvedemo med učenci vseh osnovnih šol primerno anketo. Meseca aprila letos je bila podobna anketa izvedena med učenci vseh večjih osnovnih šol v tržaški pokrajini. Učencem so razdelili vprašalne pole s 5 vprašanji na katere so morali odgovoriti. Anketa je dala sledeče rezultate: Vprašanja: a) Ali bereš poleg šolskih knjig tudi druge knjige? b) Katere knjige najrajši bereš? c) Katere knjižnice se največ poslužuješ? č) Zakai rad bereš? d) Raje bereš ali rajši gledaš televizijo? Odgovori: a) 'ti odst. je odgovorilo, da radi berejo tudi druge knjige b) 77 odst. jih bere povesti, 22 odst. pa zgodovinske in prirodo-pisne zgodbe c) 63 odst. se poslužuje domače knjižnice. 32 odst. pa šolske č) 35 odst. zato, da bi spoznale nove stvari, 55 odst. radi zanimanja in poglobitve določene snovi d) 55 odst. radi imajo v enaki meri televizijo in knjige. 14 odst. raje televizijo in 29 odst. raje knjigo. Ta anketa je dala zanimive rezultate in odgovori so pokazali, da mladina kljub televiziji in kinematografu rada sega po knjigi. Poleg ankete^ izvedene med učenci, je bila izvedena zanimiva anketa glede branja in izbire primernih knjig tudi med šolniki. Zelo je važno, da učitelji, zlasti v prvih razredih osnovnih šol, znajo primerno približati knjigo učencu. Učitelj mora vzbuditi v učencih zanimanje za ailillifilltlltllllltlllllimilHllilllIHlIlllll.........................................................ciiimnmiHHiliMiiiimiitmilllimiiiMHiMiniiimitHiiiimiiiii Še ena potrditev reka, da nikoli ni prepozno oziroma vtisi in občutki privatne maturantke S prvo osebno razstavo, ki mu jo je priredilo opensko SKD Tabor, vstopa, zaenkrat še plaho, nov likovnik v zamejsko umetnost na Tržaškem. Je to Miloš Pahor, sicer znan glasbeni pedagog in virtuoz. Prikazal nam je vrsto manjših oljnatih pokrajin in več malih risbic, v katerih prevladujejo razne stavbe. Njegova razstava ne preseneča tistega, ki bolje pozna mnogostran-sko nadarjenost za vse kar je lepo, ki je lastne družini Pahorjevih. Stric Danilo je bil spreten risar, brat Miloš, bojeviti pobornik slo venske govorice, pa je v deških letih zasnoval pustolovsko slikanico v mladinski reviji «Galeb*. Milko Rener piše v uvodni besedi kataloga, da bi pri glasbeniku imeli pričakovati abstraktnej-šo likovno opredelitev. Povejmo mimogrede, da je res pred nedavnim prav v abstraktnost krenil v svojih likovnih delih znani glasbenik Aleksander Mirt, sin Franca Mirta pionirja našega slikarstva v Trstu, Miloš Pahor pa se ne predaja eksperimentiranju in no-vatorstvu. A videz je. da mu slu- ži slikanje le v oddih. Od tod tisti čarobni mir in nekakšna pretanjena liričnost, ki dihata iz njegovih del kot čist glasbeni «pia-nissimo*, posebno v prikupnih risbicah v črno-belem. S skopo, sko-roda sintetično črto uspe vanje vnesti prijetna občutja nastrojenj iz doživetih izletov in potovanj. Obvladanje prekipevajočih ustvarjalnih nagibov tako značilno za amaterje, izstopa enako kakor v risbah tudi v barvah olj. Njih paleta je svetlo usklajena, kakor pri tu-rinskih «chiaristih» in omejena le na bistveno barvnost sopiano megličastih širokih ravninskih razgledov iz bližnjih in oddaljeniških krajev. Ni dvoma, da je Pahor slikarsko nadarjen in bi zlasti v grafiki mogel doseči še mnogo več. Tako pa ostajajo' dosedanja dela. kot pravilno pravi v katalogu Milko Rener, le likovni solospevi, ubrani in polni vedrine. Vprašanje pa je, ali bo Pahor v bodoče slikal le v lastno uteho ali pa skušal res pridati nov zidak zamejski likovnosti. M. B. ZAČETEK TRŽAŠKEGA OPERETNEGA FESTIVALA 1982 Met/ orientom in moderno Evropo zgodbica o Roži iz Stambula» Dirigent Janos Acs, režiser Vera Bertinetti, koreograf Fla-vio Benatti - Dobra vokalna in igralska solistična zasedba Trinajsti operetni festival trza šlcega poletja 1982 se je začel pod srečno zvezdo. Prodoren u-speh otvoritvene predstave Fallo-ve operete «Roža iz Stambula», hi je bila v Trstu na programu sicer že pred dvema letoma z domala istimi izvajalci kot tokrat, je namreč dober znanilec da bo občinstvo tudi tokrat polnilo gledališče Verdi in se prijetno zabavalo ob tradicionalno lahkotnem operetnem žanru, ki ima lahko tudi svojo umetniško vrednost, če je podajan na profesionalni ravni. Za tržaški operetni festival na splošno in tudi za tokratno postavitev «Rože iz Stambula*, pa smemo mirno zapisati, da je prav profesionalnost tista, ki jo odlikuje in povzdiguje nad priložnostni (turistični* spektakel za kar je seveda tudi že sama streha gledališča «Verdi» zadostno jamstvo. Za uspeh katerekoli operetne predstave je potrebno, da so na nivoju vse njene komponente, to pa pomeni, pa morajo usklajeno ustrezati tako scenski dekor od kulis do kostumov in koreograf-slce zasnove, do vokalnih solistov in komikov, vokalnega in baletnega zbora pa vse tja do muzikalne orkestralne podlage v okviru celotnega režiserskega (Vera Bertinetti) in glasbenega vodstva predstave. Pri «Roži iz Stambula» so bile vse te komponente lepo usklajene, poslušalec in gledalec je celo dobil vtis, da je vse delovalo rutinsko kot dobro namazan stroj. Morda je temu res nekoliko prispevalo prav to, da je bila postavitev že preizkušena pred dvema letoma in da so nastopali prav vsi takratni akterji z izjemo dirigenta, ki je bil takrat mladi madžarski mojster taktirke Janos Acs. In če bi že hoteli iskati kakšno pomanjkljivost, potem bi jo lahko našH prav v uvodnih taktih, ko je bilo zaznati nekaj ritmične neskladnosti med orkestrom in odrom, a je ta začetna neskladnost kmalu splahnela in je celotno muzikalno vodstvo predstave bilo zanesljivo in 'e odražalo vso šarmantnost operetnega žara. Zgodba je seveda tipično operetna ima pa tudi nekaj vsebin skih poudarkov, ki so zlasti v napovedanju nekih družbenih moder aci j v zaostali Turčiji, predvsem kar zadeva večjo svobodo in neodvisnost ženske. Mikavna hčerke Kerna'a paše je zaljubljena v romanopisca modernih nazorov Andreja Lhervja, ki pa ni nihče drug kot sin paševega ministra Gabriel-Bap, ki je do- Manjvrednostni občutek zaradi neznanja me je spremljal in tlačil dolga leta. Nekoč sem rada čitala. toda sedaj že leta nisem imela resne knjige v roki. Med slučajnim pogovorom z nekim znancem sem omenila, da bi si rada na račun 150 ur priborila priznanje male mature v Italiji. Verjetno je bilo trenutno razpoloženje. ki sem ga morda tudi ne hote omenila, in potem tudi na to pozabila, ker pač nisem imela možnosti, da bi v večernih urah obiskovala pouk v mestu, toda čez določen čas me je znanec ponovno srečal in vprašal, kako je z mojim šolanjem. Presenečeno sem ga pogledala, on pa mi je zatrdil, da mi je pač verjel, ko sem mu pred časom rekla tisto o 150 urah. V resnici je poznal mojo osebno negotovost in lastno nezaupanje ter me tako na diplomatski način opogumil. Po opravkih sem se nahajala v mestu in ker je bilo ravno 9. marca, sem čutila potrebo, da bi z enodnevno zamudo ob ženskem prazniku čestitala neki ženski, od katere sem čutila globoko spoštovanje in tudi do njene, do tedaj še nepoznane mame. Ostala sem tam na kosilu in ko je pogovor nanesel na šolo, sem s svojo negotovostjo rekla, da sem prestara, da bi pričela na novo. Starejša gospa pa mi je preprosto v tržaškem narečju in z vso toplino, ki jo občutiš a ne slišiš, rekla cNikoli ni prepoznoh> Ob tistem kosilu se je rodila zamisel, da bi se kot privatistka vpisala na šolo Ivan Cankar v Trstu. (Verjetno je bila to se vedno ista stavba, v kateri je obiskoval Ciril-Metodovo šolo oče). Neverjeten strah sem občutila, ko sem prestopila prag te šole. Z gospo ravnatelijico sva se srečali na hodniku. Vsaka zase sva zamolčali prve vtise, zopet tiste, ki jih bolj občutiš kot vidiš. Pozneje mi niso bile stopnice v drugo nadstropje več tako zelo težke kot prvič. Tu pa tam sem spoznala kakšnega profesorja in izmenjala nekaj besed. Vseh nisem poznala. Naglo se je bližal čas. ki je bil določen za maturo. Strah je naraščal, kar me je zelo motilo. Nikakor pa se ga nisem mogla otresti, kljub vsem opogumljajočim besedam ljudi, ki so mi bili ob strani. Prvi dan pismene mature je bil tu. Z dijaki smo bili v istem razredu. Nekoliko začudeno so me pogledali, češ da, kaj išče ta starina med nami. Sama sem se kot nona počutila med tistimi lepimi, svežimi obrazi, polnimi življenja. Ko je bil led med nami prebit, smo se kar dobro razumeli. Pol ure je preteklo, preden sem napisala prvi stavek slovenske naloge. Med tem časom pa mi je v mislih odmeval stavek tNikoli ni prepozno». Če ne bo šlo. se bomo pač videli drugo leto. Težja mi je bi- la misel, da bi razočarala vse tiste ljudi, ki so mi bili tako prijateljsko blizu kot misel, da bi morala ponavljati. Po drobnih zapletljajih, tremi in skrbeh smo končno prišli tudi do usodnega izpraševanja. Kup stvari, ki sem si jih v mislih pripravila doma v odgovor na namišljena vprašanja, je ostalo v meni, kajti ko sem bila na izpraševanju. se nisem nič drugače počutila kot trinajstletni šolarček v odnosih do svojih predavateljev. Ko je bilo konec, sem samo še za hip postala med sluginjami, nato pa zdrvela po stopnicah. Sramovala sem se. da bi mi prav vsi čitali na obrazu vso radost in srečo. Nisem vedela, če sem maturo uspesno končala ali ne. Vedela pa sem, da sem bila med prijetnimi ljudmi in da sem jo sploh začela. Doma me je čakal prisrčen objem in poljub dveh otrok in to mi je bila najlepša čestitka. SAŠA BRATOŠ MILIČ činstva je bil tudi tokrat komik Sandro Massimini, ki je tudi pevsko zadovoljil, kar je pri komiku sicer zaželeno, ni pa nujno. Tudi Giordana Mascagni je bila prikupna Midili. Od ostalih vlog je treba izvzeti Luigija Palchet-tija kot Kemal pašo. Franca Rol-lija kot Gennara Parascandala, kot igralce pa zlasti še Gianfran-ca Saletto, Orazia Bobbia, Fulvio Gasser in Mario Grazio Mora-tello. Zelo dobro se je izkazal festivalski balet, zlasti njegov ženski del, pa tudi Verdijev vokalni zbor v vlogi dvorjanov, dvor-jank in gostov, živopisno so učinkovali kostumi. Občinstvo ni štedilo z aplavzi na koncu vsakega dejanja pa tudi med prizori, predvsem ob mnogih solospevih in duetih, katerih medalija se kot leit-motiv prepleta skozi vso partituro, (jk) MiiiiiiittiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiitmi Hlinil iiiiMMOiiiiiiiiiiiiiiiimiHt umu Dve novi slovenski poslovni iniciativi ločen za moža paševe hčerke Kongie GUI in ki prikriva svojo identiteto. Iz tega sledi zaplet, ki se na koncu razkrije in pride srečno do poroke. Ob teh dveh glavnih likih se na sceni pojavljata še don Mimi Parascandalo, sin neapeljskega komentatorja Ginnara Parascandala, ki si pride v Turčijo islcat nevesto, in Kongia Giilina prijateljica Midili, ki skupno predstavljala komično dvojico, ob njiju pa še vsi ostali od Kemal paše do GUline družice. pa suženj in hotelskih u-službencev. Gabriella Ravazzi in Gaetano Scano sta bila na moč prikupna nosilca zgodbe. Zlasti velja to za sopranistko Ravazzi, ki je bila tako pevsko kot igralsko suverena interpretka, pri Scanu pa bi si ob njegovih lepih pevskih kvalitetah želeli nekoliko več o-drske prožnosti. Ljubljenec ob- Slovenska gospodarska dejavnost v Trstu se je te dni obogatila z novo trgovinsko pobudo in sicer z odprtjem trgovinskega obrata cCentrofoto* za poslovanje na debelo in na drobno v središčni ulici Cieerone 4. Gre za sedež - trgovino s fotografskim materialom (filmi, papir, kemikalije in opre ma za fotolaboratorije) družine Dušana Košute in sinov Borisa in Edija, ki že več let uspešno poslujejo na tem specializiranem področju kot uvozno - izvozno podjetje Impexport, saj so doslej samo v Jugoslaviji opremili nad 160 fotografskih laboratorijev z izdelki raznih svetovnoznanih podjetij, sicer pa so kot grosistično podjetje na tem specializiranem sektorju prisotni na celotnem področju treh Benečij. K pomembni pobudi in k podjetnosti je ob odprtju sodobno opremljenih trgovinskih prostorov izrekel lastnikom vse priznanje in polivalo predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina, o dejavnosti podjetja pa je spregovoril tudi ■lastnik Dušan Košuta. Priznanje za strokovno in resno poslovanje je ob odprtju prostorov izrekel lastniku tudi predstavnik enega izmed jugoslovanskih poslovnih partnerjev. Slovesnemu dogodku so prisostvovali tudi drugi predstavniki slovenskega in italijanskega gospodarskega življenja v Trstu, med njimi predstavnik trgovinske zbornice dr. Rota, jugoslovanski konzul Marjan Banko in drugi. Novi dejavnosti družine Košuta tudi naše 6est!tke in najboljše želje. V četrtek, prvega julija, je Neva Gombač odprla v Dolini nov frizerski salon. Novi obrat je za kraj lepa pridobitev, stoji pa natanko sredi vasi, nekaj korakov stran od gostilne «Pri studencu*. Na četrtkovo otvoritev so prihiteli mnogi Nevini prijatelji in stranke, tako da je bilo v novem salonu ves popoldan in še pozno zvečer kar prijetno živahno, za dobro srečo in bogato poslovanje pa je Neva dobila veliko cvetja in voščil, katerim se mi pridružujemo. (ris) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 želja po glasbi, glasbena oddaja 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 17.00 Sveže, sveže — glasba, predstave in aktualnosti V studiu Barbara D’Urso 17.05 Tom story — risanka 17.50 Eischied — 1. del 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Tarzan — TV film 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 20.40 Priljubljeni gost — trodejan-ka Peppina De Filippa 22.25 Iz športne palače v Saint Vincentu: Pesem za vaše poletje — vodi Vanna Brosio 23.00 Dnevnik. Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja 17.00 Popoldan v teku oddaje Mundial '82 — dogodki, osebnosti in razprave o svetovnem nogometnem prvenstvu Variete za mladino Gala.\y E.vpress 999, risani film 18.30 Dnevnik 2 Športne vesti in Danes v parlamentu TV nadaljevanka 18.50 Vojvodina iz Duke Streeta, Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.40 F.I.S.T. — film Nastopa Sylvester Stallone 22.50 Programi pristopanja 23.10 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Ob koncu Mundial '82 — ponovitev Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest: Belluno 20.10 Vzgojna oddaja 20.40 Iz občinskega gledališča v Firencah: «45° Maggio Musicale Fioren-tino» 21.40 Dnevnik 3 22.05 Poje Vasco Rossi 22.45 Tat, ki je prišel na kosilo, film Nastopata: R. 0’Neal in J. Bisset JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Poročila 18.50 Zgodbe o prismukih, otroška serija 19.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu «lgralo su delije.. .» 19.30 Obzornik 19.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narod nostno skupnost v Jugoslaviji 20.00 Knjiga 20.15 Risanka 19.30 TV dnevnik ‘ 21.00 Aktualno: Bodo mladi brez dela? 21.45 Franziska Reventlow, TV nadaljevanka 22.40 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja. oddaja v slovenskem jeziku V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: GORICA — Delovanje Kulturnega doma NABREŽINA — Vinska razstava ŠPETF.R — Predstavitev knjige VRH (GO) — 10-letnica Kraških krtov SESLJAN — Regata Čupe 18.00 TVD - Vesti 18.05 Pravljice iz gozda — risanke 18.30 TV šola 19.00 Rezervirano za najmlajše 19.30 Nogomet: Svetovno prvenstvo - Madrid 21.00 TIT) - Stičišče in TVD -Danes 21.15 Prihaja Dorelik — film Nastopata: Johnny Dorelli in Margareth Lee 22.45 TVD - Danes 22.50 Film — ponovitev Ob koncu Odprta meja — od daja v slovenskem jeziku Zagreb 19.15 Palčki nimajo pojma 20.30 Amaterski studio 21.00 Teme in dileme. notranjepolitična oddaja 21.50 Lopovi — film TRST A 7.00, 8.00. 10.00. 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe; 8.45 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Edvard Kocbek: «Strah in pogum*, 2. del: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Gioacchino Rossini: Pepelka; 11.30 Opoldanski zbon#fc,„ Literarni listi: Segajmo po zvezdah! Opisi umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas: 13.20 -l6.00Tz studia neposredno: Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: «Vse najboljše. Ostržek!* — 1. del: 14.30 Diskoteka: 14.55 Naš jezik: '6.00 Klasični album: 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Romantične melodije: 18.00 Jan Gudmundsson: icVeselijo se angeli v nebesih*. KOPER (Slovenski program) 7.00. 7.30, 8.25, 14.00, 15.00, 17.55 Poročila: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Radia Koper; 14.15 Kinospored; '4.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10- 15.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev; 15.30 Iz zborovskega arhiva; pevski zbor Primorec iz. Trebč in Zgornje - Vipavski mešani zbor iz Podnanosa; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30. 13.30. 16.30. 19.30 Dnevnik: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop: 9.00 Muratti mušic; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Romana Butina; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Plošče: 11.32 Kim. svet mladih, 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Superklasi-fika; 15.00 Glasba danes; 15.36 Prijetno popoldne: 16.00 Kantavtorji; 16.45 Poje zbor «Antonio lllesberg* iz Trsta: 17.00 Orkester RTV Zagreb; 17.10 Poje ansambel Casadei; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček - iz sveta kulture in umetnosti; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Po je zbor Svenda Saabyja; 18.45 Ve liki ustvarjalci operne glasbe: 19.15 Juke box: 20.00 Slišimo se jutri. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 12.00. 13.00. 14.00. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 - 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03 Radio tudi jaz. glasteno govorni program: 11.00 Glasbena hiša; 11.34 Vojvoda in bandit, 3. del; 12.03 Ulica Asiago Tenda — glasbena' oddaja1,—13.15 Poštna kočija; 13.25 Master; 15.02 Glasbeni doku mentarec; 16.00 Glasbeno govorni program; 17.30 Master under 18; 18.05 Plošče; 18.38 Italian graffiati: 19.15 Draga glasba: 19.30 Jazz gla sba: 20.00 Radijska priredba: 20.45 Glasbena oddaja; 21.00 Korenine u-panja: 21.30 Pojejo J. Haves. P. Pravo, B. Dylan: 21.55 Kronika u mora: 22.22 Napotki za avtomobili ste; 22 27 Radiiska priredba; 23.03 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00. 10.00. 12.00. 13.00, 15.00. 20.00 Po ročila; 7.10 Prometne razmere: 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otro ci!: 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.03 Za šolarje; V svetu domišljije: Dežela, ki je ni; 9 35 Iz glasbenih šol; 10.05 Z glasbo v dober dan: 10.35 Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za. ..; 12.05 AH poznate. . .; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.20 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Do godki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16 50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Sotočia: 19.45 Glasbena medigra: 20.25 Zabavna gla sba: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Bojana Dro-beža: 2100 S'ovensi-a zemlja v pesmi in besedi: 21 30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radiiska igra; 2i 15 Iz naših spo^dov: V 30 Film ska glasba: 1.05 - 5.30 Nočni program. Maks Zadnik: ANTON SERAJNIK ■ MIRKO S PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH n Potem sta z Dušanom Kmetcem pismeno protestirali pri štabu IX. korpusa proti bombardiranju slovenskih naselij, i a pa je protestiral pri zaveznikih. (21) REŠITEV OBVEŠČEVALCA ANGELA VREMCA - VOJKA IN 31 SODELAVCEV NOB PRED ARETACIJO Poleti 1944 so Nemci s pomočjo vohunov in zasliševanj ujetnikov izsledili v okolici Opčin, Repentabra in Dutovelj na Krasu imena 32 sodelavcev NOB. Potem je dobil Tone Serajnik nalogo, da kot član Abtvehra z vodom 36 vojakov osumljence aretira. Prvi na seznamu je bil Vojko (pravo ime Angel Vremec), ki je imel po vojni gostilno «Sklavs» u Narodni ulici 67 na Opčinah, tedaj pa se je zadrževal na Repentabru. Ob njegovem imenu te bilo zabeleženo, da je tef obv. centra za Trst. Večino je izsledil nemški tajni vo-nun, ki so ga vodili v evidenci pod črko «V», bil pa je bivši fašist ali škvadrist. Serajnik je dobil seznam osumljencev zvečer, da bi lahno zjutraj izvedel aretacije. Zato je imel dovolj časa, da je poiskal kurirko, ji povedal, za kaj gre in ji pokazal seznam, da bi si prepisala imena. Vendar je rekla, da to ni potrebno, ker vse osebno pozna. Skočila je na kolo in v dobri uri so bili vsi obveščeni. Zgodaj zjutraj je šel Serajnik s svojimi vojaki v akcijo in se najprej oglasil pri Vojku (Angelu Vremcu), napravil hišno preiskavo in ker ga ni našel, odšel. Po ženinih pogledih in ironičnem nasmehu je spoznal, da ve, kakšne baze je Serajnik. Zato je oštel kurirko, ker je ravnala lahokmiselno s tem, da ji je povedala, kdo jo je na aretacijo opozoril. Podobno kot pri Vojku se je zgodilo tudi pri iskanju drugih osumljencev v Pliskovici, Skopem, Koprivi, Dutovljah in končno tudi v Tomaju, kjer se je Serajnik na tamkajšnji nemški Ortskommandi pritoževal nekemu poročniku nad «banditsko» spretnostjo izmikanja. Zraven pa za pretvezo na ves glas močno »krucifiksaU in rotil, da bo pognal v zrak, saj ni dobil nobenega od iskanih osumljencev. Poročnik pa ga je pogostil in ga potolažil s tem, da se tudi njim ne godi bolje. Angel Vremec - Vojko se je konec junija 1981, ko sem ga obiskal na njegovem domu, še spominjal, da je bilo okoli 20. julija 1944, ko ga :e soseda Zora Drašček -Čok obvestila, da Nemci iščejo nekoga, ki nosi očala. Zato se je takoj umaknil v Južno primorski odred, kjer je ostal o-koli 2 meseca, nakar se je vključil j Obveščevalni center IX. korpusa “Doberdob B2» (A. V. ustni vir). Serajnik se je proti večeru zaradi celodnevnega pešačenja utrujen vračal na Opčine. V srcu pa je čutil zadoščenje, ker je rešil življenje 32 zavednim slovenskim ljudem. Saj so ti veljali pri Nemcih za krivce. Takšne pa so takrat pošiljali v Rižarno ali pa jih jemali za talce. (22) KDO JE KOMU SLUŽIL? Bilo je že pozno sredi februarja 1945. Vojna se je nagibala h koncu, vendar so zagrizeni nacisti popuščali le toliko, kolikor so bili prisiljeni. Preudarnejši pripadniki nemške vojske so slutili, da se nacistična ladja potaplja in so se skušali rešiti kot podgane s potapljajoče se ladje. Tako je okoli 10. februarja izginil s Proseka neki nemški podoficir, ki je bil tja premeščen po kazni iz Vidma. Nemški štab je domneval, da se je vrnil v Videm (Udine), kjer se skriva pri dobrih prijateljih in zanesljivih prijateljicah. Zato je dobil Serajnik nalogo, da se napoti v Videm, preišče nekaj skrivališč in ga poskuša najti. V Vidmu si je vzel v pomoč dva vojaška orožnika (Feldgendarma) in z njuno pomočjo priskal tudi neko večjo javno hišo, ki jo je vodila neka Salz-buržanka, sodelavka Abwehra. Prizadevanje je ostalno brezuspešno. Serajnik se je zamudil do pozno v noč in tam prespal. Zjutraj se je potem vračal preko Gorice. V njeni okolici bi bil moral po nalogu obveščevalne službe IX. korpusa preveriti tudi, kolikšen je bil učinek napada partizanskih borcev na neki železniški most, ki vodi čez reko (menda Vipavo?) in most fotografirati, če bi bil zadet. Ugotovil je, da most ni zadet, zato mu ga ni bilo treba fotografirati. Ker pa je imel opravke še v Vipavi, se je napotil proti vzhodnemu predmestju. Nekje na vzhodnem robu mesta je srečal 4 slovenske domobrance, ki so gnali s seboj mlajšo žensko. Serajnik je sovražil te okupatorske hlapce bolj kot same okupatorje. In takoj sklenil, da dekle reši iz njihovih rok. Potem je izročanje aretirane, kot ga je opisal Serajnik, takole potekalo: »Zaustavil sem domobrance in jih vprašal, od kod je dekle doma. Nekdo izmed njih mi je odgovoril, da je iz Šempasa. Rekel sem jim, da je to ravno prav, ker ima naš oddelek zaprtega višjega partizanskega oficirja, ki je doma z bližine Šempasa. Zato bom prevzel aretirano dekle, ker jo bomo uporabili pri zasliševanjih in v postopku izigravanja tega častnika. »Toda, domobranci so se uprli, da bi mi jo izročiil. Med menoj in njimi je prišlo do prerekanja. V bližini je bilo neko avtobusno postajališče, na katerem je čakalo nekaj civilov in nekaj vojakov. In nemški vojak bi ne bil, kar je bil, če se ne bi postavil po potrebi takoj na voljo o-ficirju ali podoficirju. Naenkrat mi je priskočil na pomoč neki podoficir. Stopil je v pozor predme, pozdravil in izustil: »Kamerad Sonderfuhrer, ich bin an ihren VVohlU Takoj sem ga v nemščini zaprosil, naj te domobranč-ke vpraša: »Ali so oni v naši ali ml* v njihovi službi?« Končalo se je tako, da so mi dekle izročili, ker sem jim zagrozil z gestapom. Ko so mu tovarišico izročili, jo je Serajnik odpeljal, češ da jo pelje v zapor. V resnici jo je pospremil le k njenim znancem in jo poučil, naj se za nekaj časa umakne od doma. Obljubila je, da bo odšla za nekaj tednov k sorodnikom v Trst in tako je tudi storila. (23) 21. Pismo A. Serajnika 6. 3. 1972, os. arhiv pisca. 22. Pismi A. Serajnika 25. 12. 1972 in 22. 2. 1973. Javite nam - TV15 25. 1. in 8. 2. 1973. 23. Pismo A. Serajnika 22. 2. 1973. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. (ulila 1982 12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji L C SKUPINA VČERAJ V BARCELONI NAJVEČJE PRESENEČENJE TEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA «Azzurri» poskrbeli za pravi čudež Zasluženo so premagali favorizirano Brazilijo - Paolo Rossi strelec kar treh zadetkov - Italijani bodo v polfinalu igrali proti Poljski ITALIJA - BRAZILIJA 3:2 (2:1) STRELCI: v 5. min. Rossi, v 12. min. Socrates, v 24. min. Rossi, v * min. Falcao, v 75. min. Rossi. ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati (33' Bergomi), Scirea, Conti, Tardelli (75’ Marini), Rossi, Antognoui, Graziani. BRAZILIJA: VValdir Peres, Leandro, Junior, Luisinho, Oscar, Cerezo, Falcao, Socrates, Serginho (.67’ Paulo Isidoro), Žico, Eder. SODNIK: Klein (Izrael). Koti: 4:1 za Brazilijo, 42 tisoč gledalcev, rumeni karton: Gentile. BARCELONA — Italijanske sanje s6 se uresničile. «Azzurri» so prelagali velike favorite za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Bralce. in se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva. Le redki so Pred to tekmo pričakovali podvig Italijanov, saj so bili Brazilci dos- daleč najboljša ekipa tega svetovnega prvenstva. Južnoameričani na so v tem srečanju precej razočarali, saj so le redko prikazali tisto igro. ki je doslej vseh oča Kl.jivost ali je zasluga italijanskih fala. Je bila to njihova nomanj igralcev, da Brazilcem ni uspelo Polfinale v četrtek Polfinalni tekmi bosta na sporedu v četrtek, 8. julija. Ob 17.15 bo v Barceloni srečanje ITALIJA - POLJSKA Ob 21.00 pa bo v Sevilli druga Polfinalna tekma Francija - zah. nemčija te se bosta tekmi tudi po dveh Podaljških končali pri neodločenem 'ddu, potem bodo za določitev zmagovalca izvedli enajstmetrovke. Finale za 3. mesto Poraženca v polfinalnih tekmah ** bosta v soboto ob 20. uri v Ali-conteju spoprijela v malem finalu *a 3. mesto. V primeru da bi se Hma tudi po dveh podaljških kon-c»la pri neodločenem izidu, bodo iz-v*dli enajstmetrovke. Finale za 1. mesto Zmagovalca v polfinalnih tekmah “Osta v nedeljo, 11. julija, v Madri-0® ob 20. uri igrala v velikem fi-Oain za 1. mesto. V primeru da bi 5e tekma končala pri neodločenem j*'dn, jo bodo ponovili 13. julija. Če o* se to srečanje tudi po dveh poviških končalo pri neodločenem i-*Mu, bodo izvedli enajstmetrovke. ustvariti svoje igre? Nekateri Brazilci so igrali pod svojimi sposob nostmi, toda k temu so pripomogli tudi nekateri itali janski igralci, posebno branilcu ki so odlično krili nasprotnike in jih praktično onesposobili. Tekmo sta tokrat odločili obrambi. Italijanska obramba je kljub nekaterim napakam, ki bi jo lah ko tudi drago stale, dokazala, da je zelo solidna, pravi živi zid. pro- IZIDI Italija — Argentina 2:1 Brazilija — Argentina 3:1 Italija — Brazilija 3:2 KONČNA LESTVICA ITALIJA 2 2 0 0 5:3 4 BRAZILIJA 2 1 0 1 5:4 2 .ARGENTINA 2 0 0 2 2:5 0 Italija se je uvrstila v polfinale. STRELCI 3 gole:Rossi (Italija) 1 gol: Žico, Serginho, Junior, Socrates in Falcao (vsi Brazilija); Passarella in Diaz (Argentina); Tardelli in Cabrini (Italija) Popolnoma drugačno sliko pa je nudila brazilska obramba, ki je pokazala velike pomanjkljivosti ki so po našem mnenju nesprejemljive za ekipo, ki se poteguje za naslov svetovnega prvaka. Posebno kata strofalno je igral brazilski vratar Waldir Peres, ki se je sicer že v prejšnjih tekmah izkazal za šibko točko brazilske ekipe. Če pa je vratar igral izredno slabo, tudi drugi brazilski obrambni igralci niso igrali bolje. Nasprotno! Junior in tovariši so preveč lahkomiselno puščali italijanskim napadalcem prosto pot posebno Rossiju, ki verjetno niti sam ni verjel svojim očem, kako mu na zlatem pladnju nudijo priložnost, da se ponovno proslavi kot strelec. Če k temu dodamo, da so Brazilci igrali zelo nervozno in v začetku nekoliko oholo, »azzurri* pa se zagrizeno in požrtvovalno boril; za vsako žogo, lahko sklenemo, da zmaga Italijanov ni le popolnoma zaslužena, ampak tudi razumljiva. Res je, da je Brazilija imela nekaj odličnih priložnosti za zadetek, toda tudi Conti in Rossi sta zapravila dve zlati priložnosti. Antognoni je dve minuti pred koncem srečanja ponovno premagal brazilskega vra tar ja, toda izraelski sodnik Klein, ki je zelo dobro sodil sicer »fair* tekmo, je nerazumljivo razveljavil zadetek, ki se nam je zdel popol noma regularen. Zabeležiti moramo torej pravi podvig italijanskega moštva, ki je v tem srečanju dokazalo, da lahko meri zelo visoko. Posebno sedaj, ko kaže, da se je Paolo Rossi pre budil iz »dolgega spanja* in dosegel kar tri zadetke. Tildi drugi igralci pa so se zelo izkazali, kljub izredni vročini, ki so jo včeraj zabeležili v Barceloni: 38 stopinj. Nič čudne ga, da so včeraj italijanski navija či slavili zmago »azzurrov* pozno v noč. I I TV PRENOSI ‘ DOBER SPREJEM VAM ŽELI IHI-FI, RAČK A j^TV COLOR J ksERVIsJ ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 Danes TOREK, 6. julija 19.30 registrirani posnetek Jutri SREDA, 7. julija 22.45 registrirani posnetek Ostale športne vesti na zadnji strani Paolo Rossi je bil pravi junak včerajšnje tekme. Dosegel je vse tri gole (Telefoto AP) .. ..................................n .....n n .............................................................-mm.........................m........ ......—— POVSEM ZASLUŽENO V POLFINALE B SKUPINA NEODLOČENO SINOČI V MADRIDU Španci in Angleži igrali za... ZRN Poprečna tekma • V polfinale se je tako uvrstila Zahodna Nemčija ® ® ® ti kateremu so bili brazilski igralci neuspešni. Ko .je brazilskim napadalcem kdaj pa kdaj uspel prodor, se je pred njimi pojavit Zoff, ki je z odličnimi posegi potrdil svoj sloves. Pa tudi drugi branil- J ci so odlično opravili svojo nalogo, j Od Gentile ja, ki je tokrat na no- I polnoma »fair* način onesposobi! 1 brazilsko zvezdo Žica, do Cabrini-ja, ki je kljub napaki pri drugem brazilskem golu precej dobro za ustavil Falcaa. Pa tudi Oriali, ki je imel v oskrbi Ederja,...in-.Collo vati, ki ie kril Serginha sta do bro opravila nalogo. Posebno presenečenje pa je bil mladi Bergomi, ki se je takoj odlično vključil v igro. ^•aiiiiiiiiimimiiiiiiiiMMMmiimiHiiiimmmMimiiMiiMiiiiimmniiiiimiiiiirnmiiiiiiiimHiiiiiHmitimiiiiiiimiiimuiiiiiMiiimiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiimmii PO NEDELJSKI VISOKI ZMACI FRANCIJE NAD SEVERNO IRSKO Šola za jugoslovanskega selektorja MADRID — Kar ni uspelo Jugo-“aviij, Hondurasu. Španiji in Av-®U*iji, je uspelo francoski repre-^ntanci, ki je v odločilni tekmi za B*stop v polfinalu premagala Se-Verno Irsko s kar 4:1. «Trikolori» ®° imeli pravi recept za igro proti *°točanom», saj so jim zabili gol kot vsi štirje prejšnji nasprotji skupaj. In v čem je skrivnost francoske-?a uspeha proti čvrstim Severnim *cem, ki so bili eno največ jih pre pečenj predtekmovanja, saj so močili favorizirano Jugoslavijo, Španijo pa potisnili v skupin. . iz katere je bilo nemogoče v polfi Pale. Francozi so otočane zlomili * Preizkušenim receptom — kombi ?®Iorno igro na vseh delih igrišča. V* sedaj se je pokazalo, kako na ra<5no taktiko je proti Ircem ubral jugoslovanski selektor Miljanič. ki g irskim skakalcem Armstrongu, ^amilomu in Whitesideju postaji prav košarkarsko obrambo, v kateri je bil vsa! .jugoslovanski Igralec višji od najvišjega izmed prih francoskih branilcev. Jugo ! *°vanski igralci v obrambi naj bi skakali z Irci. toda to ni bilo po j^no, medtem ko že zaradi svoje jine niso mogli bistveno prispe ,ah h kombinatoriki. Francozom ji kot nasprotniki očitno ležijo, W So jih marca v Parizu nrav jo odpravili s štirimi goli (tedaj * bilo 4:0). Francozi so zares de jfistrirali vrhunsko igro. v kateri 10 imeli odločilno vlogo še poškodo ji kapetar Platini. Geughini. Gi ,esse. Rocheteau in Tresor. Severni j so bili proti njim povsem ne Jy°Pni, zdi se. da so se že p.ed to j*ko>o odslovili jd »mundiala*. To lahko sklepali tudi po lem, ko Pio videli njihove pordečelt obra *• kar pomeni, da so se bolj na .jljali španskemu soncu kot pa jlili na oriprave za to jdlocilno kmo. To je v bistvu potrdil tudi «Jihov selektor Billy Bingliam, ki ? dejal: »Mi smo mala dežela tu nogometna velesila nismo, zato z vsem. kar smo dosegli v 8Panijj. več kot zadovoljni * j Francoz Michel Hidalgč pa je ~eJal: «Zam> je lažje razlagati po »j kot zmage Kaj naj rečem? je bila velika igra Fra.icije. 7^njo je še zlasti zaslužen kapetan Jatini, ki je sijajno dirigiral v Njegov pomočnik je nekdanji ju-»oslovanski reprezentant in vratar jjjmt Etiena Ivan čurkovič. ki Pravi: «Ce bi Jugoslovani toliko Iz SP v Španiji poroča za nas časnikar Dela Franci Božič po tekmi jezil predvsem na Blohi-na, ki je deloval izredno nezainteresirano. Pred to tekmo je bilo v španskem tisku veliko špekulativnih zapisov. Špansko časopisje je na primer pisalo, da so v Španijo odpeljali štirje avtobusi poljskih navijačev, a da je na cilj pripeljal en sam avtobus, medtem ko naj bi vsi drugi potniki na poti že pred Španijo izstopili. Objavili so tudi vest, da je 25 poljskih državljanov zaprosilo za politični azil v Španiji, španski tisk je napovedal tudi »vojno* poljskih igralcev Buncola in Smolar ka. članov sindikata Solidarnost, ki sta šele po veliki negotovosti odpotovala v Španijo. Poljskemu vetera nu Latu pa so pripisovali, da naj bi »prodal* tekmo ekipi SZ. Zlasti zadnje se .je pokazalo kot povsem brez osnove, saj je bil prav Lato najboljši poljski igrale ■ ŠPANIJA - ANGLIJA 0:0 ŠPANIJA: Arconada, Camacho, Gordillo, Alesanco, Tendillo (od 74. min. Maceda), Alonso, Urquiaga, Satira (od 69. min. Uraide), Sanfillana, Zamora, Satruslegui. ANGLIJA: Shilton, Mills, Sansom, Butcher, Thompson, Wilkins, Francis, VVoodcock (od 63. min. Brooking), Mariner, Robson, Rix (od 63. min. Keegan). SODNIK: Ponnet (Belgija). GLEDALCEV: 85.009. MADRID — Angliji ni uspel veliki podvig. Angleži bi namreč morali sinoči premagati Špance z dvema zadetkoma razlike ali pa doseči zmago, tudi tesno zmago, toda z večjim številom golov (3:2 ali več), da bi lahko osvojili prvo mesto v tej skupini ih tako izločil) Zahodno Nemčijo iz polfinala. Angleži so se sicer srčno vrgli v borbo, skozi vse srečanje so tudi napadali, zamudili so ne*aj ugodnih priložnosti, dosegli pa rušo niti enega zadetka in so se morali tako zadovoljiti z neodločenim izidom. Tudi Anglija, ki je na tem »mundia lu» igrala eno vidnejših v og, je tako končala svojo pot v četrtfi nalu. Sinočnje srečanje ni pilo na posebni tehnični ravni. Obe reprezen tanci sta se sicer zano.aio vrgli v borbo (Španci, da bi se častno po slovili od svojega občinstva. Angle ži, da bi se uvrstili v polfinale), igrali pa sta nepovezano, brez pra vega koncepta igre na sredini igri IZIDI Anglija — ZRN 0:0 ZRN — Anglija 2:1 Španija — Anglija 0:0 KONČNA LESTVICA ZRN 2110 2:1 3 ANGLIJA 2 0 2 0 0:0 2 ŠPANIJA 2 0 11 1:2 1 Zahodna Nemčija se je uvrstila v polfinale. STRELCI 1 gol: Littbarski in Fischer (oba ZRN), Zamora (Šp.). napadali, kot so Francozi, potem bi tekmo s Severnimi Irci gotovo dobili. Toda Miljaničevi igralci so bili vse preveč preplašeni.* Manj privlačna pa je bila tekma v Barceloni med Poljsko in SZ, ki je Poljakom prinesla drugo uvrstitev v polfinale in možnost, da izenačijo ali celo izboljšajo svojo uvrstitev iz leta 1934 v ZRN, ko so po zmagi z Brazilijo 1:0 zasedli tretje mesto. Tako Poljaki kot Sovjeti svojo igro temeljijo na nasprotnih napadih, možnosti za take napade pa tokrat skoraj ni bilo. Obe reprezen tanci sta namreč igrali zelo previdno, to velja tudi za SZ, ki bi morala v tej igri zmagati. Sovjetski trener Konstritin Beškov se je ................................................................................................................................................Hill......IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Illlllllllllllltlllllllllltlllll šča in v napadu. Angleži so sicer imeli več priložnosti za zadetek, vse pa so jih nerodno zamudili. Po drugi strani tudi Španci bi lahko dosegli vsaj en zadetek, toda tudi tokrat so se španski napadalci iz kazali za povsem nespretne. S sinočnjim izidom se je tako o-koristila Zahodna Nemčija, ki st je uvrstila v polfinale. Pred tekmo je sam zahodnonemški trener Dar wall izjavil, da se boji. Ja bi Angli ja in Španija »skuhali*, kaj po dobnega kot v srečanju ZRN - A v stri ja. Španija in Anglija sinoči sice-nista pokazali velike nogometne predstave, zahodnim Nemcem pa so postregli s »pravo športno lekcijo* Najboljši strelci Končali so se tudi četrtfinalni boji na »mundialu*. Med strelci je velik skok napravil Paolo Rossi, ki je včeraj dosegel kar tri zadetke. 4 goli: Boniek (Polj.), Žico (Braz.) in Rummenigge (ZRN) 3 goli: Rossi (It.), Kiss (Madž.), Armstrong (S. Irska) in Falcao (Braz.) 2 gola: Fazekas, Poloskei in Nyyila-si (vsi Madž.), Rodson in Fran-. cis (oba Angl.), Eder, Serginho in Socrates (vsi Braz.), Marado-na, Passarella in Bertoni (vsi Arg.), Schachner (Av.), Giresse, Rocheteau, Six in Genghini (vsi Fr.), Hamilton (S. Irska). " 'r - ' ’ I D SKUPINA 1 1 Francozi nadigrali severne Irce Giresse in Rocheteau po dvakrat uspešna - Avstrijci razočarali FRANCIJA — SEVERNA IRSKA 4:1 (1:0) FRANCIJA: Ettori, Amoros, Bossis, Janvion, Tresor, Genghini, Platini, Giresse, Tigana, Rocheteau (od 83. min. Curiol), Soler (od 63. min. Six). SEVERNA IRSKA: Jennings, J. Nicholl, Donaghv, Mc Creery (od 85. min. J. 0’Neill), C. Nicholl, H. 0’Neill, Armstrong, Mc Ilroy, Hamilton, Mc Cleiland, Whiteside. SODNIK: Jarguz (Poljska) STRELCI: v 33. min. Giresse, v 46. min. in v 68. min. Rocheteau, v 75. min. Armstrong, v 80. min. Giresse. MADRID — Z visoko zmago nad — Sev. Irsko si je Francija zagotovila vstop v polfinale. Francozi so s svojo privlačno igro navdušili gledalce. Severni Irci, ki so za uvrstitev potrebovali zmago, so se upirali razigranim nasprotnikom le pol 'ure. Nato, ko je odlični Giresse prvič premagal Jenningsa, so vidno prepustili pobudo francoskim igralcem, ki so z veliko lahkoto dosegli izdatno zmago. Francija je igrala odlično. Posebno na sredini igrišča razpolagajo Francozi z igralci, ki so trenutno v zelo dobri formi: Platini, Giresse, Tigana in Genghini so gospodovali na igrišču. Tokrat se je razigral tudi Rocheteau, ki je dosegel dva zadetka in bil stalno nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo. Edina senčna stran francoske ekipe je obramba, ki je bila večkrat negotova, saj se branilci zelo radi spuščajo v napad in tudi zaradi nespretnosti francoskega vratarja, ki je tudi tokrat zagrešil precej grobo napako v akciji, ki je A SKUPINA PO NEDELJSKEM NEODLOČENEM IZIDU Poljaki v polfinale. Sovjeti domov Oboji poprečno igrali - Poljska brez Bonieka v polfinalu POLJSKA — SOVJETSKA ZVEZA 0:0 POLJSKA: Mlinarczyk, Dziuba, Majewski, Janas, Zmuda, Matysik, Lato, Kupcevicz (od 58. min. Ciolek), Boniek, Buncol, Smolarek. SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Borovski, Demjanenko, Čivadze, Baltača, Sulakvelidze, Šengelija (od 58. min. Andrejev), Besonov, Ga-vrilov (od 80. min. Daraselja), Oganesjan, Biohin. SODNIK: Valentine (Škotska). GLEDALCI: 40.000. RUMENI KARTONI: Čivadze, Boniek, Buncol, Borovski, Baltača. BARCELONA — Poljski je uspelo igrati neodločeno proti SZ in se tako uvrstili v polfinale. Nedeljski odločilni četrtfinalni obračun med tena reprezentancama gotovo ni navduši ljubiteljev nogometa, saj je bila tekme dokaj poprečna: Poljaki so v glavnem skušali zatreti vse pobude nasprotnikov. Sovjeti pa so neorganizirano napadali proti dobri in odločni poljski obrambi, tako da vratar Mli- JOŽE ŠERBEC (Kobarid) To je res izredno presenečenje. Bil sem že trdno prepričan, da bodo svetovni prvaki Brazilci. Vse kaže. da je Italiji uspelo uveljaviti svoj sistem igre prav do konca, medtem ko so mnoge druge reprezentance odstopale od začrtane poti Vsekakor mi pa igra italijanske reprezentance ni preveč všeč, ampak mi mnogo bolj ugaja brazilski nogomet. Prav zato menim, da je zrna ga »azzurrov* v bistvu krivična. Italija je včeraj pripravila gotovo največje presenečenje letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, saj je potem, ko je spravila na kolena svetovnega prvaka Argentino, ugnala še glavnega in velikega favorita za končno zmago Brazilijo. Za to tekmo je vladalo tudi med našimi bralci izredno zanimanje, njihovo mnenje o tem srečanju pa smo zbrali v teh vrsticah. ®®® VIKTOR HRVATIČ (Rii'mnnje) Zelo sem zaposlen z raznim de lom in svetovnemu prvenstvu ne sledim. Gledal nisem niti tekme med Brazilci in Italijani, to pa tudi zato. ker me nogomet ne zanima preveč. ®® ® BREZAVŠEK SLAVKO (Kanal) Italijani so igrali res prvovrstno. Pripravili so veliko presenečenje, vendar (»vsem zasluženo. Sam sem menil, da so Brazilci veliki favo riti. vendar pa sem nekoliko le do puščal možnost, da bi se lahko tu- di Italijani prebili med štiri naj boljše ekipe tega prvenstva in prav to se je zgodilo. Nad Brazilci sem razočaran. Morali bi dati več od sebe, vendar z njimi očitno nekaj ni bilo v redu. Italija je vsekakor moštvo presenečenja na tem pr ventsvu. ®® ® OSKAR GRGIČ (Padriče) Že pred tekmo sem bil skoraj bolj prepričan kot ne, da bo zmagala Italija. Nekateri italijanski igralci, kot n.pr. Gentile. Cabrini. Scirea, da o Zoffu ne govorim, pa tudi Ros si, so že na prejšnjih tekmah pri meni zapustili zelo dober vtis Vče rajšnja tekma je moja pričakova nja potrdila: prvi polčas je bil še kar izenačen, v drugem pa so bili Italijani boljši. Za Brazilce je bilo usodno predvsem to. da so svoje nasprotnike podcenjevali in ob takih priložnostih prav rado pride do u sodnega spodrsljaja. Brazilci so zdaj plačali račun za prav tako podcenjevanie ®®® ALFRED KRALJ (Trebče) Brazilci so bili tehnično boljši, toda zagrešili so dve napaki: predvsem niso bili dovolj pazljivi v o-brambi. poleg tega pa so se preveč odprli s svojo igro, Italijani so zato lahko organizirali svoje protinapade in tako je zmaga pripadla »azzurrom*. Brazilci bi se morali bolj zapreti v obrambo. Moram pa reči, da me njihov poraz niti ni preveč presenetil, kajti v nogometu ni mogoče nikoli zanesljivo napove dati vnaprej zmagovalca. ®®® LUCIJAN PAVLETIČ (Rupa) Italija je igrala odlično. Vedela je, da ne sme taktizirati, ampak mora igrati vse na vse. Tako je tudi igrala in s tem pripravila veliko presenečenje Brazilci so bili na tej tekmi vsekakor handikapi-rani zaradi dejstva, ker so bili kar dvakrat v zaostanku, kar jim je gotovo odvzelo nekoliko poleta in ko so v zaključku Italijani spet povedli, jim je zmanjkalo časa, da bi vsaj izenačili. Vsekakor so Italijani presenetili tudi mene, saj sem ra čunal, da bo končni izid te tekme neodločen ® ® ® ROSANA PETEJAN (Sovodnje) Običajno ne sledim nogometu, toda tokrat me je res zanimalo, kako bo potekala ta tekma. Moram reči, da je bila čudovita in me je ves čas držala v napetem stanju. Pred tekmo sicer nisem imela nobene natančne predstave o tem. ka ko naj bi potekala, morda sem ra čunala na kak 1:1 ali 2:2, toda razvoj dogodkov me je res navdušil. Moram pa dodati, so imeli I-talijanj tudi precej sreče, ki pa Brazilcem tokrat ni bila posebno naklonjena. Imeli so več priložnosti za dosego gola. a so imeli pri streljanju smolo, narczyk praktično ni imel težkega posla. Ob taki igri je bilo tudi na dlani, da se bo tekma končala brez zadetkov, kar je seveda prijalo Poljakom, ki so se tako zaradi boljše razlike v golih uvrstili v nadaljnji del. Če so Poljaki torej izpolnili pričakovanja, pa so Sovjeti z izločitvijo v četrtfinalu delno razočarali. Njihova najboljša tekma ostaja ona, v kateri so nezasluženo izgubili proti Braziliji. Vse je tedaj kazalo, da bodo Biohin in tovariši celo jurišali na sam naslov svetovnega prvaka. Potem pa je moštvo popustilo. Vročina je skoraj vsem odrezala noge, pa tudi med samimi igralci je prišlo do nesoglasij, tako da je sovjetska ekipa izgubila svojo glavno moč — homogenost. Za Blo-hina in Šengelijo bi moral biti letošnji »mundial* velika priložnost, da {»kažeta »vsemu nogometnemu svetu*, da sta enakovredna najboljšim »zvezdam*. Oba pa n is tri upravičila pričakovanja. Ljubitelji nogometa pa so lahko spoznali nekatere druge sovjetske nogometaše, ki so bili, po našem mnenju, med boljšimi na tej prireditvi. To predvsem velja za vratarja Dasajeva (gotovo najboljši vratar «mundiala»), za veznega igralca Besonova ter bra nilca Baltačo in Demjanenka, Še bolj kot Sovjeti pa so v tej skupini razočarali Belgijci. Začeli so z izredno zmago nad Argentino, potem pa so povsem popustili. O Poljakih pa bomo seveda imeli še priložnost, da o njih spregovo- Izidi Poljska — Belgija 3:0 SZ — Belgija 1:0 Poljska - SZ 0:0 Končna lestvica POLJSKA 2110 3:0 3 SZ 2110 1:0 3 BELGIJA 2 0 0 2 0:4 0 Poljska se je uvrstila v polfinale zaradi boljše razlike v golih. Strelci 3 goli: Boniek (Polj.) 1 gol: Oganesjan (SZ) rimo, saj so se uvrstili v polfina le, v katerem pa bodo igrali brez svojega najboljšega nogometaša Bonieka, ki si je proti SZ prislužil dru gi rumeni karton. ® ® ® Indeks gledanja TV Po sodbi RA1 si je v Italiji ogle dalo televizijski prenos tekme Argentina - Italija več kot 22 milijonov gledalcev. Gledanost nekaterih ostalih tekem pa je bila taka: Honduras - Jugoslavija 13 milijonov, Francija - ČSSR 7 milijonov, ZRN -Avstrija 6 milijonov, Španija - Sev. Irska 12 milijonov, Avstrija - Francij 7 milijonov. Poljska Belgija 13 milijonov in Anglija - ZRN 12 milijonov. Severnim Ircem prinesla častni zadetek. Severna Irska ni posebno razočarala. Je pač ekipa, ki se je uvrstila v četrtfinale zaradi šibkosti in slabe igre svojih nasprotnikov v prvem kolu, ni pa samo po sebi tako moštvo, ki bi lahko sodilo v evropski vrh. Razpolaga sicer z nekaterimi dobrimi igralci, kot so Jennings, Armstrong, Hamilton iri sedemnajstletni Whiteside, toda ekipa v celoti je precej šibka. V tej četrtfinalni D skupini je za največje razočaranje poskrbela Avstrija, ki je bila le bleda senca ekipe, ki je presenetila na prejšnjem svetovnem prvenstvu in je v predtekmovanju igrala zelo zanesljivo. Odpovedali so nekateri ključni igralci kot Jara. Krankl in Prohaska, ki so igrali precej pod svojimi sposobnostmi. Med tistimi. Izidi Francija — Avstrija 1:0 Sev. Irska — Avstrija 2:2 Francija — Sev. Irska 4:J Končna lestv'ca FRANCIJA 2 2 0 0 5:1 4 AVSTRIJA 2 0 1 1 2:3 1 SEV. IRSKA 2 0 1 1 3:6 1 Francija se je uvrstila v polfinale. Strelci 2 gola: Rocheteau in Giresse (oba Fr.), Hamilton (Sev. Irska) 1 gol: Armstrong (Sev. Irska), Genghini (Francija), Pezzey in Hinter-mayer (oba Av.). ki so v avstrijski ekipi zadovoljili, zaslužita posebno mesto Schachner in vratar Koncilja. Francija pa je po negotovem začetku svetovnega prvenstva stalno boljšala svojo igro ®®® Sodil je že šestkrat Izraelski nogometni sodnik Abraham Klein, ki se je rodil pred 48 leti v Romuniji, je italijanski reprezentanci dobro znan, saj je v zadnjih sedemnajstih letih sodil tazzurrom» njihove mednarodne tekme ie šestkrat. NIIIIIIIIIIIIHIMIItllll It tllltlllllllMMIIIIIIIIIfllltlllltlllllllltllTIMaillllllllM tlllll liti ttlllltllllllllllttlllMItltltVtllb • V TRETJEM POLČASU Pregled Maradone Argentinca Maradono je njegov novi klub Barcelona včeraj podvrgel podrobnemu zdravniškemu pre gledu. Rezultat pregleda, seveda, še ni znan. Maradona bo zdaj odpotoval na krajši oddih v Argentino, 28. t.m. pa bo ie moral biti v Španiji ob začetku skupnih priprav svojega novega kluba. Obenem poročajo iz Madrida, da je bil španski finančni minister ze lo nejevoljen ob podpisu pristopnice Maradone k Barceloni. Kot je znano je ta klub plačal za Argentinca več kot trinajst milijard lir. minister pa meni, da tak posel ni v skladu s prizadevanji španske vla de za odpravo gospodarskih težav, v katerih se dežela nahaja. ® ®® Premalo majic Če Francozi ne bi izločili severnih Ircev, bi morali verjetno ti od stopiti sami: zmanjkalo jim je majic. Vodstvo severnoiiske reprezen tatice ie pred začetkom svetovne ga prvenstva očividna predvideva lo, da se bo moštvo vrnilo domov že po prvem delu tekmovanja in je zato tudi naročilo sorazmerno majh no število majic. Toda Irci so, na splošno presenečenje, napredovali in ker so po vsaki tekmi navdušeno zamenjavali majice s svojimi nasprotniki, so oblekli za tekmo s Francijo zadnji dres, ki so ga imeli. ®® ® Sodniki za finale «Borza» sodnikov, ki pridejo t> poštev za sojenje polfinalnih in fi nalnih tekem, je trenutno dokaj živahna in še vedno neustaljena Trenutno kaže, da bo finaie sodil Nizozemec Corver, za polfinalni tek-ifii pa sta najresnejša kandidata Italijan Casarin in Portugalec Gar-rido, njuni rezervi pa bi morala biti Klein in Rair°n ® ® ® Prazni sedeži Televizijski gledalci so gotovo u-gotovih, da je na tribunah v Španiji med tekmami svetovnega prvenstva precej sedežev praznih. To je zakuhal turistični «pooI», ki je prevzel monopol nad prodajo vstopnic v tujini (od skupnega števila 2.500.000 vstopnic jih je «blokiral» za sebe točno polovico). Teh vstopnic so prodali mnogo manj, kot so računali in ker Uh niso vrnili or-aanizatorjem. zdaj Spanci ne morejo na (prazne) tribune. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900,00 din, zo organizacije in podjetjo mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 Strdil 6 6. julija 1982 2,rc račun 50101 -603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš 43 mm) 32 400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kroiine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi iz vseh rtmaih dežel v Italiji pri SPI. • i Član italijanske tj IzdajaV*.^ ZTT zveze časopisnih! Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f - "^trst zbornikov fieg Zo SFRJ Oglasi sožalja 750 GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIM Podjetja pod gospodarsko prisilo Pred približno letom dni srno na tem prostoru zapisali, da bo stabilizacija jugoslovanskega gospodarstva morala trajati vsaj tako dolgo, kolikor časa je jugoslovansko gospodarstvo pod udarcem neugodnih lastnih gospodarskih gibanj in pod takimi vplivi iz svetovnega gospodarstva, ki slabijo jugoslovansko gospodarstvo. Zapisali smo celo določnejše: stabilizacija jugoslovanskega gospodarstva bo moral biti dolgoročnejši proces. ki bo moral po vsej verjetnosti trajati vsaj desetletje, če želimo, da bomo gospodarstvo v re snici postavili na zdrave temelje. S tako trditvijo smo pri nas povzročili precej viharja in negodovanja, češ da s takimi trditvami ne prispevamo k ustvarjanju dobrega političnega vzdušja med ljudmi. Toda teh, ki so še pred letom zavračali misel o stabilizaciji kot dolgoročnem procesu, zdaj ni več slišati. Posebno pa jih ni slišati od takrat, ko je tako imenovana Krai gherjeva komisija (v njej delujejo najvidnejši jugoslovanski politiki in gospodarstveniki) izoblikovala okvirni program gospodarske stabiliza cije in napovedala, da bo temu programu sledilo 17 dokumentov, v katerih bodo obdelana posamezna ekonomska področja. Prvi dokument ja v nost že pozna; imenuje pa se protiinflacijski program. Kraigherjeva komisija je namreč 's v naslovu izhodišč za gospodarsko stabilizacijo zapisala, da gre za dolgoročen program gospodarsk. sta bilizacije, s čimer .je zavrnila tiste, ki so pred videvali, da je možno jugoslovansk < gospodarstvo stabilizirati v dveh ali treh letih in pouda rila. da je stabilizacija dolgotrajen proces. Dolgoročen pa ne bo samo zaradi tega. ker bi bilo treba napraviti nekaj bistvenih popravkov v gospodarski politiki, pač pa zaradi tega, ker je treba narediti v sami družbi več sprememb, kajti do gospodarske krize .je prišlo zlasti zaradi zdajšnjih družbenih razmer. Za kakšne družbene spremembe gre, smo pred časo*'i že pisali, treba pa je vendarle opozoriti, da zahteva Krai gherjeva komisija take spremembe, ki naj bi okrepile razvoj samoupravnih socialističnih od nosov. V protiinflacijskem programu so proces go spodarske stabilizacije razdelili nekako na dva obdobja: prvo naj bi trajalo do leta 1985 (sami ga imenujejo prehodno obdobje), drugo pa do konca tega desetletja. Bistvo takšne razdelitve je v naslednjem. Do leta 1985 je treba pred- vsem močno zavreti inflacijo: od zdajšnjih ozi roma lanskih 40 odstotkov na 10-odstotno in- flacijo v letu 1985. Vse kaže, da bo letos inflacija dosegla več kot 25-odstotno rast (v polletju jo je namreč že presegla), čeprav bi morala po vladnem gospodarskem programu biti inflacija že letos stisnjena v 15- do 20-odstotno rast. Z gotovostjo lahko trdimo, da ta vladni program ne bo uresničen, pa tudi sama Kraigherjeva komisija predvideva, da naj bi bila realna rast cen prihodnje leto še 20-odstotna, leto ka sne.je 15-odstotna. leta 1985 pa naj bi se dra- ginja povečala za vsega deset odstotkov. Bistvo tega prehodnega obdobja pa je še v spoznanju, da bo morala biti v tem prehodnem obdobju rast nacionalnega dohodka dokaj skromna — med 2 in 2,5 odstotka na leto. kar je glede na minula leta intenzivnega gospodarskega razvoja sila skromno. Vendar drugačnih možnosti ni, saj gospodarskega razvoja ni mogoče opirati na sposojanje denarja oziroma na tujo akumulacijo, pač pa bo treba ravnati ravno obratno: precej domače akumulacije bo treba uporabiti za vrnitev jugoslovanskih dolgov. V naslednjem obdobju (do leta 1990) bi si jugoslovansko gospodarstvo že toliko opomoglo, da bi bila tudi rast nacionalnega dohodka lahko večja: okoli 5 odstotkov. Vendar bo ta rast tolikšna le. če bo dosežena na podlagi lastnih gospodarskih zmožnosti, kajti tudi po letu 1985 jugoslovansko gospodarstvo ne bo moglo računati na dodatno akumulacijo za razvoj iz tujine. Takšni so cilji protiinflacij.sk - politike. Toda, kako te cilje doseči? Najprej, gospodarstva ni mogoče stabilizirati, če bo imelo nad seboj vedno nekakšnega patrona, ki mu bo narekoval, kako naj deluje in ki mu bo postavljal gospodarske pogoje, pač pa morajo okvire za delovanje in, obnašanje gospodarstva dajati in določati gospodarske zakonitosti, zlasti tržne. To pa seveda pomeni, da se morajo gospodarski subjekti povsem osamosvojiti, da bodo sposobni sami u stvarjati akumulacijo in da bodo svoj dohodek zaslužili in ga povečevali s tem, da bodo bolje gospodarili in produktivneje delali. Ta nekoliko zapletena formulacija se da povedati še druga če. Nihče naj ne pričakuje, da bo dobil za svoje slabo delo in torej slabe gospodarske rezultate pomoč pri državi ali družbi. V tistem podjetju, kjer slabo delajo, bodo morali vse posledice ta kega dela nositi sami. Seveda pa je to možno le, če bodo gospodarski pogoji izenačeni za vsa podjetja. Zato Kraigherjeva komisija uporno zahteva, da teh pogojev ne sme določati država v pretežni meri tako kot doslej, pač pa naj jih določajo stvarne (čeprav ne stihijske) ekonomske zakonitosti. To zahtevo so odločno pod prli tudi na kongresu ZKJ. zato lahko rečemo, da so se v Jugoslaviji odločili za nekakšno gospodarsko prisilo, ki naj bi slabe gospodarje in slaba podjetja prisilila k boljšemu delu. Če ne drugače, tudi tako, da gredo takšna, slaba ped jetja v stečaj. Prav o stečaju je v stabilizacijskih in protiinflacijskih izhodiščih veliko govora, kar dokazuje, da se nameravajo resno oprijeti te ekonomske možnosti. Glede na nekaj let na zaj, ko je bilo o stečaju skoraj pregrešno govoriti. je to velika sprememba. Slaba podjetja so doslej reševali tako. da so jim pcmagali na najrazličnejše načine: od ugodnih kreditov do zbiranja denarja za povračilo izgub. Zdaj Kraigherjeva komisija odločno zahteva prepoved vsakršnega deficitarnega financiranja razvoja. Zahteva na primer, da bodo morala tista podjetja, ki želijo v nove naložbe, zbra ti za take naložbe vsaj 40 odstotkov lastnega denarja (zdaj lasten denar marsikje ne predstavlja niti 10-odstotnega deleža). To naj bi še zmanjšalo zdaj sicer že pojemajočo naložbeno ihto, kajti za naložbe bo do leta 1985 možno porabiti le četrtino nacionalnega dohedka (zdaj 35 odstotkov, še dve leti nazaj pa je šlo za naložbe celo več kot 40 odstotkov družbenega proizvoda). Toda. če hočemo, da bodo podjetja postala samostojni gospodarski subjekti, jih ne bo več mogoče toliko obdavčevati kot doslej, ko da jejo za družbene in državne potrebe kar 35 od stotkov svojega dohodka in sicer ne glede na to, kakšni so njihovi gospodarski dosežki. Do leta 1985 naj bi te dajatve zmanjšali za 5 odstotkov. S tem bi gospodarstvo nekoliki razbremenili, ne gospodarstvo pa prisilili, da bi — ker bo imelo manjše dohodke — racionalneje ravnalo. Na teh treh oziroma štirih področjih bo morala gospodarska politika začeti ukrepati že letos. Protiinflacijski program ji pravzaprav ne dopušča, da bi posegala po raznih omejitvah in prepovedih (kar je tako rada delala prejšnja zvezna vlada), pač pa bo morala ukrepati predvsem tako. da bo spodbujala dobra podjetja in dobre gospodarje, kaznovala pa slabe. To pa ne bo lahka naloga, kajti odpravljati bo treba mar sikatero pridobljeno pravico, ki je slabemu delavcu in podjetju, ki je slabo gospodarilo, omogočala lagodno življenje. Kako težko bo to sto riti. lahko nazorno pokaže naslednje: znano je. da zdaj še tako slab delavec skorajda ne more izgubiti delovnega mesta, da ga je izredno težko izključiti iz podjetja tudi, če ničesar ne dela. Njegovo delovno mesto je njegova pridobljena pravica. To pa je seveda izjemno škodljivo, zla sti če upoštevamo dejstvo, da se storilnost skorajda ne povečuje in da je v Jugoslaviji ta hip okrog 800 tisoč nezaposlenih. Toda tudi takšne pravice bo treba ukinjati, sicer bo gospodarstvo težko voditi do stabilizacije. JOŽE PETROVČIČ E PORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO PO 3. ETAPI «TOUR DE FRANC E» Avstralec Anderson še vedno v vodstvu Bernard Hinault se je z odlično vožnjo povzpel na drugo mesto L,ONGWI — Včerajšnja tretja e-tapa kolesarske dirke po Francij? se .je odločila v zadnjih 20 kilo metrih, kjer so se začele vzpetine in kjer je napadel Belgijec Willems. Pridružil se mu je Švicar Demierr« Kmalu ju je sicer dohitel in prehitel Francoz Bittinfer, ki pa ni dolgo vzdržal, tako da sta ga Willems in Demierre spet dohitela, na koncu pa je največ moči imel Belgijec. Zadnji del dirk z vzpetinami je bil kot naročen za Beccio, ki pa je deset kilometrov pred ciljem preluknjal zračnico, tako da je zgubil stik z glavnino. Precej pa je na skupni lestvici svoj zaostanek zmanjšal Hinault, ki je sedaj solidno na drugem mestu za Andersonom. VRSTNI RED 1. VVillems (Belg.), ki je progo Nancy - Longwi (131 km) prevozil v 3.1817” s poprečno hitrostjo 40.548 km na uro 2. Demierre (Švi.) v istem času 3. Kelly (Ir.) po 5” 4. Der Velde (Niz.) po 5” V času Van Der Velda je nato prispela na cilj glavnina najboljšimi. z vsemi SKUPNA LESTVICA 1. Anderson (Avstral.) 15.1926” 2. Hinault (Fr.) po 50” 3. Kelly (Ir.) roo” 4. Vallet (Fr.) no” 5. tVillems (Belg.) 1T5" 17 -*cia at.) 1 '56” V VViAlBLEDONU Po osmih letih spet J. Connors LONDON — Po osmih letih je Američan Jimmv Connors. kot da bi doživljal svojo drugo pomlad, znova zmagal na prestižnem wim-bledonskem turnirju, kjer je v razburljivem finalu s 3:6, 6:3, 6:7, 7:6. 6:4 odpravil rojaka McEnioa. ki pa tokrat ni bil v najboljši formi Za Connorsa je to bil peti finale, zmagal pa je že leta 1974. ko je premagal Avstralca Rosewalla. po tem pa je izgubil enkrat proti ro jaku Aslicju, dvakrat pa proti Bor gu McEnroe se je doslej trikrat u vrstil v finale, za sabo pa je imel po eno zmago in en poraz, obakrat proti Borgu. Med ženskami je zmagala (6:1. 3:6. 6:2) Američanka češkega rodu Martina Navratilova; in sicer proti Chris Evert - Lloydovi, katero je premagala že v letih 1978 in 1979. Navratilova je oliranila tudi naslov v ženskih dvojicah skupaj z Američanko Ham Shriver. spet proti pa-Smith K. Jordan. KOLESARSTVO NA DIRKI PO JUGOSLAVIJI Sovjet Kozjakov pred Polončičem Zadnja etapa 38. mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki je bila letos posvečena 90-letnici rojstva predsednika Tita. ni prinesla sprememb na skupni lestvici, kjer je prvo mesto ohranil Sovjet Kozjakov pred Polončičem in Lampičem (oba Jug.). Zmagovalec zad- nje etape od Varaždina do Kum rovca (90 km) je bil Grk Kelessi-des. za njim pa se je zvrstilo vseli 51 kolesarjev, kolikor jih je vzdržalo 1193 km dolgo pot od Titovega Velesa do Kumrovca. Na končni ekipni lestvici pa je prva Sovjetska zveza pred Jugoslavijo. Francijo. Jugoslavijo B, ČSSR, Madžarsko, Grčijo, Švico, jugoslovansko selekcijo novinarjev in se lekcijo jugoslovanskih republik. OBVESTILA Atletska sekcija ŠZ Bor Seja odbora atletske sekcije ŠZ Bor bo v petek, 9. julija, ob 20.30 na stadionu «1. maju. nogomet NA TURNIRJU NA PECI Mirencem prvo mesto V finalu so visoko premagali Štandrežce - Sodelovalo je kar osem ekip z obeh strani meje ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 6. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj» seja glavnega odbora. „„„„...........................................m............................•••mi.......................................................... Z neoporečno zmago 7:0 proti štandreški Juventini so si igralci Adrije iz Mirna priborili prvo mesto na mladinskem nogometnem turnirju, ki ga je na Peči pripravilo kulturno-športno društvo Vipava v okviru praznovanj ob letošnjem so-vodenjskem občinskem prazniku. Nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 8 ekip z obeh strani meja, je potrdil dobro kakovost našega mladinskega nogometa, čeprav je istočasno treba omeniti, da so prišle na dan tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti, če bomo želeli doseči kakovostno rast v tej športni panogi. KVALIFIKACIJSKE TEKME Miren - Vrh 5:2 Sovodnje - Bilje 2:0 Vipava - Dol 2:0 Juventina - Mladost 3:0 POLFINALNI SREČANJT Miren - Sovodnje 10:1 Juventina - Vipava 4:1 ATLETIKA NA DEŽELNEM PRVENSTVU V VIDMU Zadovoljstvo v vrstah Bora ter Adrie Marina Purič (Bor) 5,61 v daljino ■ I. Kralj in L. Tavčar znova med najboljšimi v deželi * Ruzzier (Adria) soliden v hoji na 10 km ŠD KONTOVEL priredi 21. uri danes. 6. julija, ob TRADICIONALNI PRAZNIK ob zaključku športne sezone. Sodeluje tudi proseška godba. Za ribe in pijačo poskrbljeno. ..........................im....................u......... BENEŠKI DNEVNIK V posvetovalno komisijo za kulturo bo izvoljen slovenski predstavnik Sklep je po sporni razpravi odobril videmski pokrajinski svet Otroci (‘migrantov na obisku v Špctru ŠPETEK SLOVENOV - V novem dijaškem domu v Špetru Slovenov so pred dnevi sprejeli prve goste, skupino otrok slovenskih emigran tov predvsem iz Belgije in Švice. 25 mladih je tako izkoristilo pri ložnost. ki jo nudi dežela otrokom emigrantov, da se med poletnimi počitnicami podrobneje seznanijo s kulturo in sploh življenjskimi raz merami v rojstnih krajih staršev Ta letovanja je pripravila videm ska pokrajina, ki je poskrbela tu di za otroke slovenskih emigrantov m to v sodelovanju z Združenjem slovenskih emigrantov. Skupino slovenskih otrok, ki jo vodi koordina jtor dr. Tirelli. so že prvi dan spre jeli predstavniki špetrske občinske uprave z županom na čelu in pred stavniki Združenja slovenskih emi grantev. Mladim so predstavili go spodarske razmere krajev, iz kate rib prilia.ia.jo njihovi in katastro falne posledice izseljevanja. V zad n jem času se položaj postopoma iz boljušuje z odpiranjem novih de lovnih mest. kar vzbuja nova upa n ja predvsem mladim generacijam. Gospodarski ra/.voj ie tesno povezan tudi z uveljavljanjem kul turne identitete krajevnega sloven .skeča prebivalstva. V soboto in nedeljo je bilo v Vidmu deželno prvenstvo, na katerem so tekmovali tudi atleti Adrie in Bora. Najboljši rezultat je dosegla Marina Purič (Bor) v skoku v daljino, kjer je z razdaljo 5,61 m za sedla drugo mesto, obenčm pa za 10 cm izboljšala društveni rekord. Prejšnji rekord je Puričeva postavila v Vidmu na članskem društvenem prvenstvu, ki je bilo 1. in 2. maja. V metu diska in krogle sta nastopili borovki Irena Tavčar in Lore dana Kralj. Kot že večkrat v preteklih sezonah sta se uvrstili na pr va mesta v obeh disciplinah. V disku je zmagala Tavčerjeva (44.40 m). Kraljeva pa je bila druga (42,96 m). Prvo mesto v metu krogle je prav tako osvojila Irena Tavčar (13.14 m), Loredana Kralj pa se je uvrstila na tretje mesto (11.69). Njune uvrstitve dokazujejo, da sta med najboljšimi metalkami v deželi. Obe bosta tudi nastopili na držav nem prvenstvu. Med moškimi je nastopal Gorazd Pučnik. V metu kopja je osvojil peto mesto z rezultatom 51,02 m. Tekmoval je tudi v teku na 200 m, kjer je dosegel čas 23”5. V tej di sciplini se je pomeril tudi Mitja Terčon, ki je razdaljo pretekel v 24”4. Borovec je tekmoval tudi v teku na 400 m in dosegel čas 55” 1. V hoji na 10 km je nastopil Adrie-vec Fabio Ruzzier, ki je letos v tej disciplini dosegel že nekaj uspehov S časom 51’35”9 se je uvrstil na četrto mesto. Obračun deželnega prvenstva je za slovenski društvi vsekakor zelo pozitiven, saj dokazuje, da lahko slovenski atleti posegajo po boljših mestih tudi v državnem merilu. C. D. VIDEM — Videmski pokrajinski svet ie na svojem zadnjem zaseda nju izvolil sestavo posvetovalne ko misije za kulturo. Razprava ni bila lahka, ker so vse stranke, ki jih predlog odbora ni zadovolji', izra žile vrsto pripomb Kamen spotike je bilo imenovanje iietih predstav nikov najpomembnejših kulturnih združenj poleg predstavnikov uni verze, šolskega skrbništva, dežele in pokra iine. Zt na , asedanju komisije za kul turna vprašanja ie odbornik Petri-cig bil napovedal predlog, ki je izrecno predvideval podobno kot na deželi, prisotnost, poleg omenjenih, tudi najmanj enega predstavnika slovenskih kulturnih društev. Med razpravo na pokrajini je prvo spremembo predlagala KD Njen načelnik skupin? Strizzolo je zahteval, naj se v komisijo vključi tudi predstavnik Furlanskega filološkega društva in predstavnik Furlanske ustanove v svetu (Ente Friuli nel mondo), Sledila je Pe tricigova utemeljitev zahteve no slovenskem predstavniku, medtem ko je odbornik Furlanskega giba nja Comini pozval uokrajino. naj upošteva predloge opozicije, fašist Fabrizi pa je izjavil, da se sloven ski predstavnik ne sme izvoliti, ker manjšina enostavno ne obstaja Vprašanje se .je še nadalje za pletlo po posegu socialdemokrata Melisse, izvoljenega in bivajočega v Nadiških dolinah, ki je predlagal spremembo, v kateri se je zavzel za izvolitev «enega predstavnika slovenskih kulturnih krožkov* Tudi Contin in De Paulis (KPI) sta se strinjala s tem predlogom pred lagala pa sta tudi da naj bi bila imenovanja sad dogovora med ve čino in opozicijo. Serijo Dosegov ie končal odbornik Rosenwirth tPSDI). ki je podprl Melisso ter dodal še predlog o imenovanju predstavnika nemške narodnostne skupnosti. V tem ozračju in kljub sprav- am....IH.................................... ............IIIHIHIIimillllllllMIHHII.IIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIimillMHIIIBlilllllllllllHII« Nekateri ljubijo gnečo KOPER — Od Kopra do Portoro iža se skoraj vsak dan vije nepre : trgana kolona vozil. Vrzeli v tej koloni so zgolj naključne. Potova nje na tem 20 kilometrov dolgem odseku na je podobno počasnemu vlaku, v katerem so namesto vagonov vpreženi avtomobili, namesto lokomotiv pa velika, težka in počasna vozila. Gneča je najhujša ravno takrat, ho sonce najbolj pripeka, začne se ob sedmih zjutraj in potem počasi napreduje. Med 12. in 15. uro pa je skoraj nevzdržno. Zakaj tako? Z ene strani je kri va cesta, ki je poleti preozka, na nekaterih predelih prestrma za tak promet. Eden največjih zamaškov na omenjeni cesti je tudi gradbi šče priključka Ruda. Zaradi del na tem priključku se promet velikokrat odvija le po eni strani ceste. Dela na priključku Ruda bi mo- rali sicer končati že konec maja. zaradi najrazličnejših zapletov pa .še trajajo in bodo prav gotovo še nekaj tednov Delo bi se dalo vse kakor bolje organizirati, da bi vsa za promet ovirajoča dela opravili zgodaj zjutraj, zvečer ali pa celo ponoči, ko na cesti ni toliko vozil Tako bi ljudje lahko prihranili vc liko živcev, časa in denarja, turi sti na ne bi prihajali ali odhajali slabe volje. Ijivemu posegu odbornika za kulturo Bulfoneja (PSI) ki je pred lagal, naj bi število predstavnikov povišali od pet na šest in obenem obvezal xlbor. naj v komisijo vkl.ju či predstavnike vseh glavnih kul turnih in jezikovnih območij, se svetovalci in odborniki večine (KD. PSI in PSDI) nikakor niso mogli dogovorit* Predsednik Englaro je zato prekinil zasedanje in sklical na posvet vse načelnike skupin. Po krajšem posvetovanju ie do krajina glasovala enotni predlog' število predstavnikov bo povečano na osem. odbor na se je obvezal, da bodo predstavnike imenovali na osnovi dogovora z vsemi stranka mi, pri čemer bodo upoštevani tudi člani jezikovnih območij, vključno s slovenskim. Predlog ie pokrajin ski svet soglasno odobril, vzdržal Da se je le svetovalec Petricig dolfo Madotto (Adria) 8,06 m: kroglica: 1. Igor Sedmak (Bor) 42,72 m. DRUŠTVENA LESTVICA 1. C.S.I. 199 točk 4. Bor 47 točk 6. Adria 18 točk DEKLICE 60 m: 3. Erika Succi (Bor) 9”3: 60 m ovire: 1. Tanja Kalc (Bor) U”0: 1000 m: 3. Varka Kozlovič (Bor) 3'52’T; višina: 1. Vera Ker-mec (Bor) 1,20 m: daljina: L Poljanka Pavletič (Bor) 3,95 m; kroglica: 1. Alessandra Sumbcraz (A-dria) 24.64 m; štafeta 4xl00m: 2. Bor (Succi, Kermec, Pavletič, Kalc) 58”8 * - DRUŠTVENA LESTVICA L San Giaeomo 151,5 točke 2. Eor 66.5 točke 6. Adria 12 točk * * * V nedeljo in ponedeljek je bito v Trstu tekmovanje za kadete, na ka- trju. Na srečo pa je takoj po startu začel pihati svež jugozahodnik. Trinajst plavil je zaplulo v smeri prve boje, ki je bila postavljena pred Križem. Takoj se je začela bitka med obema favoritoma — lažjim «Bilbao 1» in nekoliko težjo «Midvo», katerima je sledila «Ona». Po prvi boji so v istem vrstnem redu zaplule proti Zdobi. Veter je postajal močnejši (25 vozlov) in morje se je vzvalovilo, tako da so morale posadke postopoma zmanjševati površino jader. Časala jih je še pot do Sesljanskega oortiča z vetrom v krmi. Vrstni red na cilju (v realnem času) pa je bi) tak: 1. «Bilbao 1», 2. «Midva», 3. «Ona». Žirija je nato izračunala ratinge in popravljene čase. Končna lestvica je naslednja: l Bilbao 1. (Bruno Škabar), 2. Ona (Niko Kosmina), 3. Midva (Boris Grilanc), 4. Jura (Alberto Zando-meni). 5. Kajtimar (Darko Mala lan), 6. Amalovn (Leopold Babich). 7. Jadran (Marino Košuta). 8. Va-lisca (Valentin Peric), 9. Sitna (I-van Zavadlav). 10. Tanja (Edi Bav con), 11. Carmaux (Ivan Sirca), odstopile: «Maja» in «Tucano». FINALE ZA 3. MESTO Vipava - Sovodnje 5:2 (3:1) VIPAVA: A., I„ M. Kovic. Cotič. Gergolet, Sambo, Juren, Battisti, I Devetak. SOVODNJE: Čaudek. Černigoj, M., A. Fajt. Špacapan, Cotič, Gulin, Tomšič, Visintin, Pisk. V tekmi, ki je veljala za 3. mesto, so domači nogometaši odpravili vrstnike iz Sovodenj. Tekma se je si- j cer odločila že v prvem polčasu, ko so igralci Vipave trikrat zatresli mrežo sovodenjskega vratarja. FINALE ZA 1. MESTO Miren - Juventina 7:0 (1:0) MIREN: Žnidar. Mozetič, Batistič. Marušič, Tomič, Ferletič, Faganel. JUVENTINA: Bedin, D.. P. Brai-ni. Bastiani, Bressani, Nitti, Tre-visan, Krpan. Mencatoli, Zanin, Zavadlav. Mirenci so tekmo v svojo korist odločili v prvih minutah drugega polčasa, ko so dosegli tri zaporedne gole in s tem strli odpor Štandrež-cev, ki so v prvem polčasu igrali enakovreden nogomet. V drugem delu srečanja pa je prišla na dan večja terenska premoč igralcev Mirna, ki so pokazali zanimive skupinske akcije, ki so se večkrat zaključile z zadetkom (pr) TENIS Tudi Sašakova v Benetkah BENETKE — V Benetkah se je danes začelo mednarodno žensko teniško tekmovanje («under 20*1 (italijanskega področja* za pokal «Annie Soisbault*. Zaključni boji za ta pokal bodo v Le Touquetu v Franciji. DANAŠNJI SPORED Italija - Madžarska: Patrizia Murgo - Rita Kovacs, Raffaella Reggi - Andrea Ritecz; Jugoslavija - Argentina: Renata Sašak -Andrea Tiezzi, Sabrina Goleš - Maria Grazia Bellotti. r lili | f j 1. — 1. 0’Babba X 2. Ediudina 2 2. - 1. Tacambaro 2 2. Gordonia X 3. - 1. Cristodemo X 2. Almabella 1 4. — 1. Svetonio 2 2. Cesarolo X 5. — 1. Ilford 1 2. Canisbav X 6. - 1. Aquilotto X 2. Haitiana X lunja Kalc Poslovni uspehi koprske luke v prvem polletju POKAL (CADELLI* Naši uspešni V sredo je bilo v Trstu tekmovanje za pokal «Cadelli», ki je bilo veljavno tudi za pokrajinsko ekipno prvenstvo. Nastopili so tudi atleti Bora in Adrie. ki so dosegli precej uspehov, tako posamezno kot društveno. Najuspešnejša je bila zopet Tanja Kalc. V teku na 60 m ovire je s časom 11’’0 postavila nov pokrajinski rekord. Sodniki so tudi u-radno potrdili, da predstavlja čas 8”2, ki ga je v teku na 60 m dosegla prejšnjo soboto, nov deželni rekord. Zelo uspešen je bil tudi Igor Sed mak v metu kroglice. Z rezultatom 42,72 m je osvojil prvo mesto in izboljšal društveni rekord. Presenetile so borovke, ki so na društveni lestvici osvojile drugo mesto. Nastopale so namreč le v petih, zato je njihova uvrstitev zelo dobra, saj so nekatera društva nastopala z mnogo večjim številom atletinj. Tudi njihove posamezne uvrstitve so zelo dobre. IZIDI DEČKI 80 in 2. Marjan Guštinčič (Bor) U"0; 4. Boris Čepar (Bor) 11”4. 80 m ovire: 3. Daniele Giaeomini (Adria) 15”0; 2000 m: 6. Jaro Koz loviČ (Bor) 7’40”8; višina: 5. Mitja Možina (Bor) 1,25 m: krogla: 5. Ro KOPER — Prve ocene najpo membnejših rezultatov poslovanja luke ob polletju kažejo, da so rezultati zadovoljivi. V prvih šestili mesecih so v luki Koper dosegli promet 1.134.988 ton (brez nafte), kar je za 54.988 ton več od planiranega nrometa za to obdobje. S tem je bil letni plan izpolnjen 52,5-odstotno. polletni pa nresežen za 5 odstotkov. V primerjavi z e-nakim obdobjem lanskega leta bo celotni prihodek višji za 29 odstotkov. dohodek za 33 odstotkov, čisti dohodek pa za 46 odstotkov. terem so nastopili tudi slovenski a-tleti. Žal je dež oviral tekmovanja prvega dne, tako da ni bilo kakovostnejših rezultatov, to pa tudi za to, ker so zaradi izpitov atleti premalo trenirali. Tudi za naše atlete je bilo tekmovanje brez večjih u-spehov. KADETI 300 m: 5. Maks Viller (Adria) 43”6; 300 m ovire: 5. Marko Saksida (Adria) 48”2; 1200 m: 2. Marko Saksida (Adria) 4’06"3; višina: 4. Maks Viller (Adria) 1,50 m; 5. Alan Oberdan (Bor) 1,45 m; četveroskok: 1, Maks Viller (Adria) 13.84 m. KADETINJE 80 m: 16. Elena Kalc (Bor) 12”0; 23. Elena Sancin (Bor) 12”7; 80 m ovire: 9. Elena Sancin (Bor) 16”1; 13. Elena Kalc (Bor) 17”4; daljina: 2. Elena Kalc (Bor) 4,35 m; 11. Elena Sancin (Bor) 3,74 m; 12. Veronika Gerdol (Bor) 3,72 m; 14. Lidija Glavina (Bor) 3.55 m; višina: 3. Veronika Gerdol (Bor) 1,33 m; 4. Lidija Glavina (Bor) 1,33 m; disk: 7. Mirjam Gregori (Adria) 15,42 m; kopje: 2. Mirjam Gregori (Adria) 25.56 m. C D. JADRANJE RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI • SONY TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. 732-897 Ul. S. Zenone 6 (Sv. Jakob) telef. 750895 - TRST NOVOSTI OPREME VAŠEGA DOMA • Lakiram parket že pripravljen za postavitev • Harmonična vrata • Zidne tapete • Lesene zidne obloge • Moquette Lak za parket SINTEKO Uspela društvena regata Čupc Vse je kazalo, da se bo društve na regata Čupe odvijala v brezve- PODJETJE FEDERICO MARSICH S.N.C. TRST - UL. DELLMNDUSTRIA 38 - TEL. 79-33-09 • gradbeni material • cement • ploščice • opeke za pregradne stene • cementni bloki • cementne cevi • »stropi ie cementa* KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TR2IC UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557