Stev. 168 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v nedeljo 23. lunija 1918 Letnik XII!!. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Aslttega It 20. 1. nadstr. — Dopisi naj s* pošiljaj* Uredništva, — Nefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, ■i- Izdajatelj lo odgovorni urednik Štefan Gpdina. — Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarna .Edinosti'., vpisane zadruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančiška A Bitega 8t 20. — Telefon urednlitv« ta uprav« Ift. 11-57. — NaroCnina znaša: Za celo leto K 31-30, pol leta K 15-60. tlf mesece K 7-80, za nedeljsko Izdaje *a celo leto K 6-20» pol leta K Posamezne številke po 3 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na inilimuU^ v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov nim po 10 viri* osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.— : vsaka nadaljna vrsta K 3.—. Ma* oglati po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema Jnserato) oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacija sa pošiljajo upravi Usta. Plačuje t# Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl cddelei ae nahajata v ul.sv. FranHJka As. 3t. 20. Poštnohranilnlčnl račun a 341 55x ZUEZRA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglašal Boji ob Plavi so včeraj popustili na srditosti. Kjer so Italijani — kakor v posameznih odsekih Montella in zapadno San Dond — obnovili svoje napade, so bili, kakor poprej, odbiti ob velikih izgubah. Sovražnik je od 15. do 20. t. m. zgubil 42 letal in vrh tega 4 privezne balone. Število ujetnikov Jo narastlo na -10.000. Med temi Je tudi par češko-slo vaških legijonarjev, ki so bili takoj izro-I |e veliki knez geni po vojnem zakonu določenemu naglosodnemu | Perma, posto-janju. Načelnik generalnega .štaba. NEA1SKO. BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprebia: iMed Arrasom in Albertom so se nadaljevali srditi sunki sovražnika včeraj do Jutra. Končali so se s popolnim neuspehom sovražnika. Na obeli straneh Scarpe, pri Bolry Beccuerellu, liehiucrttesa. iiaraelu in v gozdu Avcfuyu so bili včeraj angleški oddelki odbiti deloma v srditih bojih :z bližine. Tudi na ostal fronti so razpošiljati Angleži zaman poizvedovalne čete. Pri odbitju sovražnika in pri lastnih sunkih južno Somme smo ujeli več mož. Sovražen letalski napad- na Briigge je prizadejal prebivalstvu več izgub. — Armada nemškega cesarjeviča: Jugozapadno Noyona je sovražnik ponovil z močnimi oddelki svoje brezuspešne napade južno Vandellcourta. Med Oiso in Marno živahno delovanje sovražnika. Poizvedovalni sunki Francozov so bili brezuspešni. Delni napadi Francozov in Amerikancev severozapadno Chateau Thierrya so bili krvavo odbiti. Prvi generalni kvartirmoisfer p!. LndendorfL BOLGARSKO. skimi četami in Cebo-Slovakl. Na ogrožene točke prihajajo ojačenja z vseh strani. Sedaj so Ceho-Slovaki gospodarji mest Mjaskoj in Celiabinsk in zveznih črt MOSKVA, 18. (Kor.) Glasom nekega poročila tukajšnjih listov prodirajo "češko-slovaške čete ob črti Celjabinsk—Ufa. Pri Kiškinu so se vršili težki boji, tekom katerih so bile sovjetske čete zmagovite. Mihajlo AleksandrovlČ pobegnil iz Perma. MOSKVA, 18. (Kor.) Glasom uradnega poročila Mihajlo Aleksandrovič ubežal iz Mirovno vprašanje, . Groi Burian o mirovni pripravljenosti monarhije. DUNAJ," 21. (Kor.) V smislu točke 2 sklepov dunajskega delavskega sveta z dne 18. t. m. so se danes državna poslanca Hamisch in Seitz in glavni urednik »Arbeiter Zeitung« AusterIRz podali k zunanjemu ministru grofu Burianu, ki so ga opozarjali na sedanji položaj delavstva in njihovo razpoloženje in naglašali nujno -potrebo naglega izboljšanja prehranjevalnih razmer. Zahtevali so dalje v smislu programa delavstva skorajšen splošen sporazumni mir in ustvaritev lige narodov. Inicijativa naj izide v danem trenotku od vlade. Zunanji minister grof Burian je tekom svojega odgovora izjavil, da se vlada dobro zaveda težavnih raz mer v prehrani in "da bo s pomočjo Nemčije storila vse, da se premaga ta težka kriza. Kar se tiče mirovnega vprašanja, se naša politika ni čisto nič izpremenila. Slejkoprej je vojna, ki jo vojujemo, iz-klučno obrambna vojna. Nfti oddaleč ne mislimo, da bi tudi en dan podaljševali vojno radi kakih osvojitev ali imperialističnih ciljev. Ako bi se pri naših nasprotnikih pokazala pripravljenost za po- uiškega zasedanja in bi smatrali sogiasujoče na-ziranje Poljskega kluba za poroštvo za varovanje obojestranskih narodnih interesov v bodoče, kakor tudi za podlago za obojestransko zadovoljiv dogovor, k! bi se zamogel skleniti neposredno po poletnem zasedanju. Ustavna stranka gosposke zbornice za sklicanje parlamenta. DUNAJ, 21. (Kor.) Na današnji seji ustavne stranke gosposke zbornice so se vsi govorniki izrekli za takojšnje sklicanje državnega zbora, zlasti radi prehranjevalnih in finančnih vprašanj. NOVI BOLGARSKI KABINET. SOFIJA,'21. (Kor.) Kralj je podpisal odlok, imenuje Malinova za ministrskega predsednika Novi kabinet bo sestavljen najbrže danes. ' SOFIJA, 22. (Kor.) Novi bolgarski kabinet sestavljen sledeče: Ministrsko predsedstvo in zu nanje stvari — Malinov; notranje stvari — Ta-kev; finance — Ljapčev; uk — Kosturkov; justico — prof. Fadenhecht; vojno — general Savo v; tr govino — prof. Danajlov; poljedelstvo — Madja rov; javna dela — Mušanov; železnice — prof Molov. Odkrito besedo. gajanja, nas bodo našli vedno pripravljene, da SOFIJA, 20. (Kor.) Na obeh straueh Ohridskega I pričnemo posvetovanja in sklenemo za oba dela •ezera in posebno severno Bitolja je bil topovski sprejemljiv, časten mir. Tudi pri nas obstoja želja boj precej srdit. Južno Hume je izvršila naša ar- po sodelovanju za ustvaritev takih odnošajev med tiijerija več uspešnih napadov. Sovražna artilje- narodi, ki naj omogočijo zmanjšanje oboroževal- rija je obstreljevala mesto Serres, kjer Je bilo raz- nih razmer in preprečijo nevarnost bodočih vojn. rušenih par hiš in ubitih par žensk in otrok. V Mi bi, je nadaljeval minister, storili vse in ne opu- dolinali V ardarja in Strume obojestransko živahno stili nič, kar bi Ie količkaj zamoglo služiti dosegi letalsko delovanje. uspešnih mirovnih pogajanj. V svrho izrabe pri- SOFIJA, 21. (Kor.) V kolenu Cerne, zapadno mernega trenotka zasledujemo skrbno razvoj raz- Dobrcga polja, na več točkah v ozemlju Moglene položenja v sovražnih državah. Dokler pa naši in vzhodno Vardarja živahno streljanje. V nižini nasprotniki, kar se godi žalibog ravno sedaj, ne pred našimi postojankami zapadno Serresa za nas pokažejo nobene pripravljenosti za resne razgo- uspesne patruljne praske. 1 URŠKO. CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Na več krajih močnejše obstreljevanje naših postojank in zaledja je izzvalo uspešno odgovarjanje naših baterij proti sovražnim taboriščem v gozdu Artdachi in severozapadno Je-rlha. Uporniška taborišča pri Talile so bila zopet cilj iiž-ih letalcev* vore, smo prisiljeni, da se branimo in da se izognemo vsemu, kar bi zamogli razlagati sovražniki za znamenje naše slabosti in kar bi jih le bodrilo k podaljševanju vojne. Vlada se dobro zaveda težkih žrtev Širokih ljudskih mas za .domovino in ve» da so pripravljane nanje tudi za bodočnost in zato upa, da bomo v doglednem času dosegli časten in trajen mir. Lord Balfour o mirovnem vprašanju. AMSTERDAM, 21. (Kor.) Reuter poroča iz Londona, da je na včerajšnji seji spodnje zbornice po odklonitvi Morelovega mirovnega predloga, ki ga SOVRAŽNA UR-VDNA POUOČ1LA. Angleško poročilo. LONDON, 21. (Kor.) Uradno poročilo iz Italije I je podpiral Snovvden, minister Baliotir izjavil, da pravi: Na angleški fronti je položaj neizpreme- so zavezniki pripravljeni, da sprejmejo vsake pa njen. Angleška in italijanska pehota je dokazala metne mirovne predloge. Vse predloge se bo pre-napadalni duh in povzročila sovražniku težke iz- sojalo tako, kakor zaslužijo. Od vlade sklenjene gube. 1 etalske sile, ki so tekom boja neprestano pogodbe niso tvorile nikake ovire za sklenitev pa-plule nad planoto in proizvajale umetno meglo, so metnega miru. Kadar bi se pokazalo, da bi pred na ta način preprečile napredovanje sovražuika par leti sklenjene pogodbe z Italijo zahtevale v pri prehodu čez Piavo. Število od nas privedenih j skupnem interesu aliance izpremembe, je prepri-ujetnikov presega sedni tisoč. Plen znaša pet gor-| čan, da bo Italija sama predlagala izpremembo. skih tnpov, 72 strojnic, 20 metalcev plamen in mnogo vojnega materijala. Število dne 15. t. m. uničenih sovražnih letal znaša osem in ne deset, kakor je bilo poroČano prvotno. Sicer pa je- trajen mir mogoče doseči le z bojem do konca. DOGODKI NA MORJU. PARLAMENTARNE STVARI. Pismo dr. Waldner]a ministru dr. T\vardowskemu. , , x . DUNAJ, 21. (Kor.) Poslanec dr. Waldner, načel- BEROLIN, 22. (Kor.) Eden naših podvodnikov je nik izvrševalnega odbora zveze nemško-nacijonal-potopil v vodovju Sredozemskega morja sedem nih strank< je posIa, ea|i5kemu ministru krajanu parnikov, skupno okoli 23.000 ton. Vsi parnikl so dr Twardo\vskemu pismo, glasom katerega so bili izredno dragoceni. nemško-nacijonalne stranke vedno pripravljene, da LONDON, 22. (Kor.) Akoprav so od 17. do 19. j razpravljajo z zastopniki Poljskega kluba o polj-t. m. vremenske razmere zopet ovirale operacije | skem vprašanju> kakor tudif da storc vsej kar bi bilo primerno, da se zagotovi nemško-poljska zveza za sedaj in bodoče na način, da bi se zamoglo ugoditi željam poljskega naroda, ne da bi se opustili nemški življenjski interesi. Tozadevno razpravljanje bi bilo po našem mišljenju le tedaj uspeh obetajoče, ako prične Poljski klub razgovore z "v skem. mornariških zračnih sil, so naša letala kljub teinu ponoči in podnevi napadala razne cilje, zlasti doke v Briigge in Ostende, potem Zeebriigge in zmetala okoli 18 ton bomb, ki imajo zaznamovati številne dobre zadetke na Briigge in Zeebriigge in neki sovražen rušilec. Eno sovražnih letal, ki Je napadlo naša letala, je bilo prisiljeno, da je pristalo. I željo, da ustvarf skupno z nemškimi strankami A 0 na5c 'eta,° 5e mora!o Pristati na Nizozem- poslanski zbornici trdno večino za državne po-Mostvo je bilo rešeno i trebščl-ne v teni straboyito resnem času. Istočasno bi moral pri Poljskem klubu na eni strani obstojati _ „ . . _ —. sklep, da hoče nastopati proti državi sovražnemu Boji z upornimi Ceho-Slovaki. rovarjenju in nevarnim načrtom Cehov in Jugo- MO>KVA, 20. (Kor.) Vstaja Ccho-Slovakov se slovanov, na drugi strani pa tudi neomejena pri-nadaljuje in otežkuje zvezo na sibirski progi in pravljenost, da odbija sunke s češke ali jugoslo-preskrbovanje industrijskih središč z živili. Po- vanske strani skupno z nemško-nacijonalnimi ložaj v P*nsi je postal resen, ker se nahaja mesto strankami in krščanskimi socijalci. Nemški nacijo-v rok ali upornikov, ki imajo tudi oklopne avtomo- nalci bi na vsak način z veseljem pozdravili omo-bile z artiljerijo. Razvil se je resen bej med sovjet- j gočenje v interesu države ležečega kratkega zbor- IZ VELIKE RUSIJE. PODLISTEK. ystdl@¥ievi zapiski, Roman. Iz francoskega prevedel A. R. III. Prolog drame. Oostje, ki so bili pač lahkomiselnega in sebičnega značaja, so se skušali kar najhitreje izne-biti turobnega vtiska. Samo gospod de Lansac, ki je pregloboko pretresla prijateljeva smrt, da bi- se bil mogel tako hitro otresti groze, je o-stal tih in resen. — Dragi Filip, — je dejal končno Raphael, — aii ne bi nam hotel povedati, kaj se je zgodilo davi...? — Dobro, povem. — Počakajmo! — ga le prekinil baron; — čas za to žalostno pripovest ni sedaj pravi; vse o svojem času. Ka} bi govorili o krvi, ko kipi tu šampanjec. Zajtrkujmo prej, ker smo za to tu. Ko končamo, potem lahko govorimo tudi o mrtvih. . Družbi je zelo ugajal ta predlog, fn kmalu Je bilo vse veselo. Celo gospod de Lansac se je vdal splošnemu veselemu razpoloženju, kar je lahko razumljivo, ker je več pil kot drugi, da bi se omotil. ' Ko je potekla ena ura, so bili vsi, izvzemši barona, ki ga oČividno vino ni moglo premagati, po-Iuvpiti, kar se pri resničnih lahkoživcih redko-kedaj izprevrgava v popolno pijanost. Nekateri pa vendar očividno že niso vedeli več, kaj govore in delajo, kajti vstal je eden njih, dvignil čašo^jo izpraznil na dušek in zaklical: — Živio mrtvec! Vsi so smeje ponovili to napitnico. Lansaca pa so te drzne besede spomnile njegove obljube. Vstal je in sicer že precej težko in dejal: — Sedaj vam povem stvar. Sedaj bo menda pravi čas za to, ali ne, gospod baron? — Pripovedujte, če hočete, — je odgovoril de Maubert; — poslušali vas itak ne bodo. Lansac se je zopet vsede! in si podržal roko na oči, kakor bi hotel zbrati svoje misli. To ga je očividno spomnilo strahovitega prizora, kajti pijanost mu je izginila hipoma, in ko je zopet dvignil glavo, je fcil^ tregovo prej močno znrdelo lice zopet smrtr^ I. Dragi Turna! 2e precej časa se razhajajo najini nazori o slovenski politiki. Do sedaj sem se kolikor možno iz= ogibal polemike s Teboj: deloma iz osebnih ozirov (saj sva bila prijatelja še iz vseučiliščnih let), de loma, ker ob napornem delu ni časa in volje za prerekanja s prepirljivim sosedom. Ti si pa ob vsaki priHkl zasmehoval vse naše politično delo in si vsej slovenski Inteligenciji, zlasti pa nam tržaškim »voditeljem«, očital zmedenost. neumevanje najvažnejših problemov, ne sposobnost, malenkosten šovenizem, puhlost, fra-zerstvo in slične lepe lastnosti. Dokler si se omejeval na slovensko občinstvo smo lahko molčali: saj na Slovenskem poznajo Tebe in nas! Sedaj pa si stopil z istimi očitanji pred nemško in laško javnost; molčanje bi značilo pri znanje. Ni sicer prijetno razpravljati o stvareh ki se tičejo tudi lastne osebe; no, prevelika skrom nost škoduje v politiki osebi in stvari. OglejVa si torej malko Tvoja očitanja in preiskujva posebno, ali si ravno Ti poklican, da nam jih neprestano lu češ v obraz?! Pred vsem pa še neka) osebnih opazek! Sezna nil sem se s Teboj na vseučilišču. Jaz sem bil mlajši in brez britkih izkustev. Rad sem poslušal Tvoja razlaganja o nalogah slovenske inteligen cije. Oba sva bila namenjena v Trst, s trdim skle pom, da bova tam delovala v povzdigo slovenskega elementa- TI si prej odšel. Že v praksi si me večkrat pozival, naj pridem v Trst na vsak načiu. Bila je to doba, ko se je pod nepozabnim Trnovcem začelo slovensko uradovanje na tržaš kih sodiščih. Najbolj vnet in dosleden njegov so trudnik si bil — Ti i Tistikrat Ti ni imponiralo »Italiianstvo Trsta, temveč si se trudil z vsemi silami, da se uve'javi slovenščina v tem mestu Delila sva načrte za bodočnost: močan slovenski Trst zraven laškega in morda še več Je bil moj in Tvoj idejal. n Ti si šel potem na Goriško in si iz početka na-daljeva! delo v Gorici v smislu najinih idej; jaz sem se po končani praksi nastanil v Trstu in se takoj priključil starejšim narodnim delavcem. Še kasne.e, posebno pa po moji izvolitvi-v državni zbor. s! me Ti bodril in pozival, naj vztrajam Široki jugoslovanski Javnosti pa si-razgrnil svoj jugoslovanski program, posebno tudi z ozirom na Trst, v knjižici »Jugoslovanska ideja in Slovenci« Takrat si mi pisal: »Ako si naročen na »Italia aH* Estero, čital boš enako mnenje iz ust Italijanskih publicistov: »Non esiste in tutta 1* Europa un angolo cosl importante come la costa del nord e nordovest del mare Adrl atico da Trieste a Dnrazzo. — Aless. TonellU iZaman seveda praviti kaj tacega slov. klerikalnim in nekler. poslancem«. »I Hrvati niso razboritejši, vsaj »Sloboda« ni hotela natisniti 9. del članka: »ker bi se žalilo Madjare in Italijane!« sNo, velja rek »gutta cavat lapidem.« Naj nam očitajo nmegalomanijo* aH kar si bodi; če drug ne, slovenski Tržačanl se moramo lotiti tega prasa nja! Organizacija pa mora biti umstvena rod zgo ral doli«. V tem zmisla treba prikrojiti tržaško po-Htiko! Na doli treba še nacionalistične, demokratične agitacije — med inteHge&ti voditelji pa mora biti glavno delo: orz9t»i;acita trgovine In industrije po in ob Adrlji«. Ti sam si torej zahteval nacionalistično propagando, ki jo sedaj tako zasurefcuješ! Prav v zmislu tega Tvojega pisma iz 1. 1007 smo mi tržaški »voditelji« vže 1. 1895 in v naslednjih Ne da bi mu bilo mar slabe pozornosti, ki so mu jo poročali poslušalci, je pričel: Snoči sem ostal doma; bolela me je glava in hotel sem V posteljo. Bilo je komaj deset. Tedaj pa je nekdo močno pozvonil. Sluga je šel odpirat, takoj nato pa Je planil v sobo Albert, bled, s sre-pim pogledom in zmršenimi lasmi. »Kaj Je?« sem ga vprašal. »AII Imaš« petdesettisoč frankov? je vprašal on. »Nc.€ »Ali mi jih moreš preskrbeti?« »Do kedaj?« »Tekom ene nre,« mi je odgovoril in pogledal na uro. »Kaj misliš! Komaj v osmih dneh bi mogel spraviti skupai to svoto.« »Torej je nemogoče?« »Da.« ^Popolnoma nemogoče.« »Popolnoma.« Pogledal je ponovno na uio, mi podal roko in pošepetal: »V eni url sem mrtev.« Iirodšel je proti vratom. Skočil sem za nJim in vprašal: »Kaj to je?« .Odgovoril mi nI nič. »Naj grem s teboj,« sem dostavil. »Pojdi, če hočeš,« je odgovoril. Slekel sem hitro spalno suknjo in cbl^kel drugo ter* odšel žnjim. Pred vrati Je stal voz. Stopil ie vanj in jaz žujim. V desnem kotu som v temi opazil belo postavo, obenem - pa sena začul ihteč ženski glas, ki je vprašal: »Kako ie?« »Nič!« je odgovoril Albert. Ponovil je :o besede/ dvakrat. Nato se. je sklonil iz voza in zaklical kočijažu tvoj nastop Raphael. (Dalje.) letih razvijali intenzivno »nacljonalistično, demokratično agitacijo na doli«, po naši okolici in v mestu; vsako nedeljo smo bili na shodih. Naše število Je bilo sicer majhno vendar smo vztrajali. In vspeh? Neoporečno naraščanje narodne zavesti po uašt okolici, ki se je pokazalo zlasti ob volitvah. Ta vspeh si prizna! tudi TI v gorinavedeni knjižici. Deloma že zamrla pevska društva so zopet oživela, in nastala nova; vstanavljala so se gospodarska društva; skoraj vsaka vas je dobila svoj društveni dom, ki je bil in je ognjišče vsemu našemu društve/iemu in političnemu delovanju. Da ne' bi morda zasmehoval pevskih društev, te spominjam na to, da si bil Ti sam skozi več let, in sicer še kot socijalist, predsednik pevskega In glasbenega društva v Gorici. A nismo se omejevali na samo agitatorično delo, temveč smo prav v Šmislu Tvoje goriomejene knjižice vstanovili na zadružni podlagi krediten zavod, ki je organiziral hipotekami kredit v okolici. Tudi mi smo uvideli, da le dobra gospodarska podlaga more zagotoviti narodno osamosvojenje. Naša »Tržaška posojilnica in hranilnica« je že po kratkem delovanju osvobodila našega okoličana: iz rok tržaških oderuhov, ki so-prej imeli celo hipoteke po 12% vknjižene, in je v svojem nadaljnem razvoju omogočila našim delavcem zidanje lastnih hiš. Na stotine in stotine je takih hišic po naši okolici, ki predstavljajo važno narodno posest. Danes je naša T. P. H. ena najmočnejših na Slovenskem in je iztisnila skoraj popolnoma tuji kapital in njegov upliv iz" naše okolice. Iz čistega dobička pa se vporabljajo tisočaki in tisočaki za narodne potrebe. V Trstu samem je sezidala »Narodni Dom«. Da se je hotelo za lo mnogo in vztrajnega dela, tudi od strani »voditeljev«, bi moral vedeti najbolje Ti sam, ker si sam vodil nek krediten zavod. S' kakim vspehom, — to bomo spodaj videli.- Ko smo tu stali na trdih nogah, smo se — zopet v smislu Tvoje knjižice — lotili vstanovitve banke. torej organizacije naše trgovine. S Hrvati in S. bi skupaj smo si ustanovili »Jadransko banko«, ki šteje danes, po kratkem obstanku, 20 milijonov akcijske glavnice. Vfeijub svoji mnogostoletni trgovski minolosti, vkljub svoji več nego dvatisoč-letni kulturi, vkljub od Tebe tako pohvaljen! občinski avtonomiji, ki jim je dajala skozi stoletja vso politično in gospodarsko moč v roke, nimajo tržaški Italijani danes v Trstu, niti ene svoje banke, temveč životarijo od milosti dunajskih nemško-židovskih tenk. Kar se njim v toliko letih ni posrečilo, napravili smo mi s skromnimi svojimi sredstvi v najkrajšem času: banko, ki je popolnoma neodvisna od tujega kapitala, ki vsled fuzije z dubrovniško »Hrvatsko vjeresijsko banko«, potom mnogoštevilnih podružnic razteza svoj delokrog na vso Dalmacijo na eni, na drugi strani pa preko Opatije in Ljubljane do Dunaja. A še dalje je vprt naš pogled. Ravno tekom vojne se je posrečilo vtrdili predvojne zveze z mogočnimi hr-vrtskiml denarnimi zavodi na Reki in v Zagrebu in s slovenskimi in največjimi češkimi na način, da nam se ni bati nikacega konkurenčnega boja. / vstrajnostjo banke se nam je odprla možnost za orgau ziranje naše trgovine in pomorstva, špe-dicijska tvrdka * Balkan« je ustavila naše banke. Ustanovitev paroplovne družbe »Dalmatla* je ona izvedla. V upravnem in nadzorem svetu sedijo naši zaupniki. Naši denarni zavodi so hotelsko podjetje Grijan, najlepšo točko ob naši obali spra vili v slovenske roke. Senožeška pivovarna je j pomočjo naše banke spremenjena v delniško družbo, v kateri imamo *eđaj mi večino itd. In v kratkem prevzamemo najbrž neko zelo važno domačo industrijo, na katero že prežijo nemške banke. Skušali smo organizirati svoj obrtni in rokodel skl stan. Za njegove potrebe je bila ustanovljena »Trgovskoobrtna zadruga« in nekaj nakupovalnih zadrug. A za naraščaj skrbi trgovska šola, ki smo jo ustanovili s pomočjo naših denarnih zavodov Tudi obrtno šolo smo po dolgih naporih isposlovali. Trgovske akademije, kakor si si jo Ti želel, seveda nimamo še, a mislim, da se nam mora priznati, da smo z ozirom na skromne svoje moči storili več nego katerisibodi drugi narod. Drugod vzdržujejo trg. šole ali mesta, ali dežele, ali država; mi si jo moramo sami vzdrževati in io vzdržujemo. Pri tem pa smo morali skrbeti Še za svoje ljudsko šolstvo. Ti si v »Naših Zapiskih« govoril o »otročarijah Ciril-Mctodarije«; mLjia imamo zavest, da smo s pomečio -Clril-Metodarije« izvedli kulturno delo, na katero smo lahko ponosni in za katero bi moral ravno pretvezni zastopnik slovenskega proletarijata imeti nekaj več smisla, nego ga z gornjo označbo kažeš Ti, z »otročarijami Ciril-Mctodarije« smo mi tisoče in tisoče, posebno preletarskih otrok, ohranili pred raznarodovanjem in si ustvarili slavenski mestni naraščaj. Tebi se menda niti ne sanja, koliko truda in žr- MoJi vtisi iz dobe vojne. ^ Spisal H. Jerkič. ^(Nadaljevanje) Dan za dnevom ostaja, počasi se vlači, težko — v brezkončnost. Svinčena veriga trpljenja, neskončna veriga hrepenenja. Vlega se na misli, oklepa .se srca z ledenimi okovi. Cesa pogreša?, nesrečno srce, po Čem koprniš vse dolge, težke ure? — Vabijo, kličejo planine, odevajo se z škrlatnim plaščem ljubavi in z bisernim dijademom si krasijo ponosne glave: »Pridi oj pridi!« In goreči njih utrinki padajo v mojo dušo, da se vname v hipni sreči in steza hrepeneče roke proti njim: »Da, da, k vam se zatečem, da mi odkrijete, po čemer vzdiha moje sreč, da mi razsvetlite z gorečo bakljo temo in ml pokažete v daljavi njo — mučeni-co — zapuščeno — preljubljeno! Zadivljena krili k njim moja duša; a glej, že bledi njih svit, ugašajo se plameni ljubavi in le noč. neusmiljena, kruta, plahuta nad njimi io krasi svoje'kreljuti z jih biseri. In zato ugašajo tako kmalu iskre sreče in moji upi so kot meteor, ki je švignil skozi temno noč in umrl. Sladko šepečejo gozdne vile in sipljejo mehke sa^je v dušo, sohčni kraljevič trosi razkošno po- tev jo stalo, predno je prišla naša šola do tega, da jo sedaj obiskuje 2400 otrok! Ti si, seveda, ne moreš misliti, koliko prošenj, pritožeb, IntcrvencIJ pri namestnikih, sekcijskih šefih in ministrih, koliko posvetovanj in potovanj Je bilo treba, predno se je posrečilo, da se je vsaj en del stroškov odvalil na državo, ki plačuje sedaj 20 učiteljev. Tebi so to ^otročarije« in mi, ki smo to delo opravljali, smo nacionalistični šovenisti, ki ne umivamo važnosti našega položaja. . No mi »šovenisti in frazerji«. smo ustanovili za našega kmeta celo kmetijsko družbo in smo tam skrbeli za njegove potrebe tako, da smo naposled prisilili vlado, da tras je priznala cnakoveljavne s staro, privifesirano »Societa Agraria«. Eden tistih »kavarniških politikov«, naš neumorni dr. Gregojin, je ves svoj svobodni in tudi nc-svobodni čas posvečal izpopolnitvi našega lista in ni miroval, dokler ni prišel list do lastne tiskarne in ta do lastne strehe. Ako se pomisli, da list nI imel na razpolaganje niti podpor, dš, niti dobri plačanih inseratov, potem samo zlobnost ne bo priznavala velikih njegovih zaslug in mu očitali puhlost in frazerstvo. Naposled naj omenim še naše mnogovrstno politično delo v poL društvu, na shodih, pred in ob volitvah in v javnih zastopih. To delo nam seveda Ti najmanje priznavaš. Jaz pa Te vprašam: Ali misliš Ti. da bi bilo vse to, kar sem gori navedel, in še mnogo več, možno doseči brez neumornega in smotrenega političnega dela? Ti si se ob neki priliki, ko se je govorilo o naših vspehih, izrazil, da to ni'zasluga voditeljev, temveč okolnosti, da se toliko Slovanov leto za tetom prise-Ijuje v Trst in da raste s tem naša rrioč že sama po sebi. To je rekel pripadnik tiste stranke, ki ob vsaki priliki povdarja potrebo organizacije, dokazujoč, da brez organizacije ni vspeba. Ali pa misliš, da je organizacija možna brez smotrenega vodslva? Sicer pa Te opozarjam na dejstvo, da je prebivalstvo Trsta, brezdvomno vsled priseljevanja, tudi v prejšnjih letih zelo hKro raslo. Prise!je\alo se ie seveda največ Slovencev. In vendar sta Šie-vilo in vpliv Slovencev padala!! Niti tistih rev :ih 6 okoličanskih zastopnikov vkljub boljšim narodnostnim razmeram v okolici niso mogli spraviti vseh v mestni svet. V gospodarskem ozlru pa sploh niso prišli do besede. Slovenci so bili skoraj le kmetje in težaki; vse drugo se je hitro poit.sli-jančilo. Kako pa se je stvar razvijala v zadnjih 20 letih, sern zgoraj načrtal: o volilnih vspehih pa Si Čital v Časopisih. Da smo dose&li take vspehe, da smo se mogli, skoraj neopaženo, razvijati, pripisati je v prvi vrsti slogi, ki je vladala med nami. In ohranitev fft sloge je v glavnem zasluga vodstva. Bili so tudi pri nas poskusi, da se kranjski in goriški raz/Jor zanese med nas, opetovani in nevarni poskusi. Da se Je tudi v najhujših časih posrečilo preprečiti domači prepir in cepljenje moči, ki bi bilo doveJIo do oslabHanja naše pozicije napram mnogoštevilnim zunanjim nasprotnikom, to, vidiš, to je glavna zasluga tistega- t-oliko zaničevanega vodstva. Treba je bilo mnogo samozatajevanja, mnogo potrpljenja, dobrih živcev in dobrega želodca, da niso valovi strankarskih strasti potegnili posameznih voditeljev v vrtinec domačega razdora. Vztrajali smo vkiiub skušnjavam in žuganjem in danes gledamo z zadoščenlem, kako se je vsa Slo* enijj združila v eni veliki in lepi Ideji, pustivši ca strani le dra. Šusteršiča In Tebe! Očrtal sem zgoraj naše delovanje in mislim, da se mi je posrečil dokaz, da smo se vsaj trudili, da se približamo tistim ciljem, ki si jih Ti tako lepo razložil v svoji omenjeni knjižici Daleč smo Šr od cilja; no pri takem delu je doba niti celih 25 let komaj zadostna za priprave, in vendar, ako naš položaj iz 1. J887, ko si menda prišel v piakso v Trst, primerjaš z današnjim, boš moral znati ttid! Ti, da se je pač doseglo precej. Sedaj pa dovoli, da se bavim tudi s Tvojim političnim in gospodarskim delovanjem in Tvcjjml — vspeh!I Dr. O. Rybđf. \ * Uno dlscusslone necesscrla. I! Lavoralore non ha creduto hcue ribattere te modeste considerazloni d* un socialista sul non iutervento afle ieste di Praga dcll'ort Pit trni, solo per incidenza le ha dog'matlcamente def fini te fpro-pošiti politici c nazionalt. E troppo facile pe.-A affermare senza provare, c nen tutti restano per-suasi da un metodo si spicio di cavarsela! — Iti -tanto sta il fatto chs cou-esse si diede la štura ađ una serie di arficoll scritti in Italiano uello stesso argomento; uno pro, e d;:e contra Primo in o:dine cronologico queIlo dell'avv. Puechcr, pubblicato sni Lavoratore posteriorinente a tiuello deli' Edinost, benclič la data antecipi d'un giorno; secondo quel!o d'un nazionaiista triestino ncll* Edinost, ter-zo quello deli* avv. Turna nel Lavoratore. Le paurose previsioni del nazionaiista triestino ljube na smejoče travnike in cvetne livade in čarobno prelivata svoje smaragde. Kdo bi je ne vzljubil te krasote? Komu bi ne vzkipelo srce ob tej rajski prelesti? In vendar je moji duši to mrtva lepota; solnčni poljubi ne morejo ogreti mojega srca in mehke vilinje roke pletejo krog mene samo tužne misli in lepa Soča se ml zdi ogromna, težka veriga.pregnaneev, In vse cvetke so b!ede cvetke žalosti, vzrasle iz solz. O, kje si, naše žarko soln-ce goriško, kje si Soča, ljubljenka mojega srca, kje ste grički vi jasnozeleni, kje si moje žlahtno polje, vse pretkano z rubini in zlati? In glej, razmaknile so se stene in gorki, sladki glasi, tako dolgo pogrešani, tako dolgo zaželjeni, so sc vsull do mene. Oh, čujte, to je domovina, to so njene mehke, čudovite oči, to so njeni glasi, drhteči ljubavi in polni miline in nežnega očitanja: »S sladkim plaščem ljubavi sem vas odela in s srčnim utripom sem ogrevala vaše srce, a vi ste me zapustili, vi ste me izdali v uri nesreče! In niste poslušali mojega opomina, niste Čutili trepeta mojega srca, ko sem vas videla odhajati v tujino. V mrzlo tujino ste mi odhajali s krutimi očmi, s pelinom prezira na ustnih, fn v kateri so ovenele vse nežne rože ljubavi in sočutja do mojih sirot. In jaz sem ostala sama in zaman gorć plameni mojega srca, medtem, ko vi zmrzCjete; zaman vas išče Strna II. .EDINOST« štev. 1G8 V Trstu, ćne 23. junija 1918. nun sono che iroppo giustificate dal metodo con cui i Tedeschi sembrano intcndere ed esplicare V autodeterminazionc dei popoli. Deli* avv. Tama va lodata la iranchezza ccn cui aiferma 1* indi-scutibile italiamta di Trieste, anche a costo di essere male interpretato da mctti dei suof com-pagni; ma alla sua tentata giustificazione iui sia concesso opporrs qualche idea. Dalla sua crono-storia dei movimenti d-uega zboljšanja v dovozu za Primorsko, je v prid neskrčenemu Iz dela vanju kraha tudi še nadalje potrebno, da sc kolikor mogoče varčuje z iazpo-I^žijivimi zmletinaml. Aprovlzaeljska komisija bo zato ta teden namesto dosedaj v nadomestek kruha razdeljevanib 650 g koruzne moke razu i--\ala 400 g koruzne moke, 125 g ovsene in 125 g prose-ne kaše, torej vkupaj tudi 650 g. kakor mhiuli teden. Kot priboljšek se razdeli tudi ta teden na osebo po poi kilograma krompirja, in pa četrt kilograma sladkorja. Poleg tega se dobi tutfi ta teden po 4 dkg slanine namesto po 3 dkg. • • * KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 24. junija do 29. Junija (38 razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenjfl številke 38 Izkaznice za živila dobiti naslednja živila ln drugi predmeti aprovizacljskc komisije in sicer na osebo in teden: KORUZN\MOKA NAMESTO KRUHA. 400 g (40 dks) koruzne moke, oziroma nadaimlH 700 z (70 dkg) koruzne moke za delavce pri tei-kih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izroči! proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznica za kruh, veljavnih od 24. junija do 39. junija. In predložitvi Izkaznice za nakup kruha, normalni odmerek pa proti preščipnjenju Živilske izkaznica na štev. 38. OVSENA KASA. eno osminko kg ovsene kaše PROSENA KASA. eno osminko prosene kaše SLADKOR, eno četrtinko sladkorja SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelenjadi JAJCA. eno Jajce na osebo in teden po 70 manj Imovite {rdeča črta) po 50 vin. MARMELADA eno osminko marmelade po K 4'80. — Delavci pri težkih delih imajo poleg normalnega odmerka pravico do nadaljne V« marmelade ob nakupu dodatka koruzne moke namesto kruha. KROMPIR. Tekom tega tedna dobe odjemalci živil Izkaznice št. 8 za nakup H (pol) kg krompirja, ki se bo mogel dobiti tamo na trgih Ponterosso, Lejfna, Barriera vacchla, Otuliani in Perugino do ponedeljka, 24. t. m. Cena 40 vin. kg. Izkaznice šf. 7 veljajo do vStetega ponedeljka, 24. t. m CIKORIJA, eno osminko kg cikorije SOL. eno osminko kg soli na osebo SLANINA. Na vsakih 6 odrezkov uradne 35obe. veljavnih za čas od 24. dobi ob predložitvi Izkaz, za živila izkaznica št 46 za nakup 4 (štirih) dkg slanine. Na to izkaznico se dobi slanina v običajnih prodajalnlcah do sobote, 6. julija t. 1. Cena 18 K za kc, za neimovite slolc (z rdečo prečrtano Izkaznico) po 6 k kg. Izkaznice št. 45 so veljavne do sobote. 29. t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruli in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 24. junija do 30. junija, dodatno izkaznico št. 75 ter morajo nanjo do vštete sobote 6. julija v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slani'"e. — Izkaznice štev. 74 veljajo do sobote 29. jtriija. PREKA.1ENA SVINJINA. V vseh prodajaluicah svinjine sc bo naiKJjev-U prodaja prekajene svinjihe po K 30'— kg. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice St. 43 za govedino in za nelinovite sloje tudi Izkaznice št. 43, toda z rdečo črto. * • • KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 400 g kondenziranega mleka po k 7'50 (400 g 2a K 3'—). Tekom tega razdeljevanja se pre^čip-ne št. III. rumenih Izkaznic za otroke (80 dkg) In št. V. sivih izkaznic za starce In bolnike (40 dks), veljavnih za mesec majnik in juni. MILO. en kos mila (okoli 10 dkg težak) po 40 v i. kos. po K 9'60 po 28 vin. kg. izkaznice za ma-do 30. Junija se • 31 RIB Do sobote, 22. t. m., so se oddale ribe na 25.799 Izkaznic, veljavnih za S3.925 ^odmerkov. Danes ostane na vrsll odrezek I. do St. 48.000. J>opoldne bo ribja tržnica zaprta. * • • CENE PIVU. Preiskovalnlca cen v Trstu je določila ravnalnc cene pivu za točenje na drobno ln sicer za alpsko pivo (Dreher, Goss, Kren, Puntig?m, Stelnfeld itd.) na K 2"08, za Češko in ogrsko pivo pa na K 2*40 liter. __ Prodaja kursvs. cnice. 17, 401—1760 Staro rae- Oglje. 50 kg na rdeče izka-- Razdeljevanje dne 24. junija. Sv. Vid: št. l—800 (oh. 2>0 ul. Lazza vecdiio Št 801—1400 (ob. 28) ul. Fabbri 3, št. (ob 28* ul. S. Luci a 2. 82 vin. za kx. -sto-" št 1001-1300 (ob. 20) uL Artisti 4. št. 1301— 1600 (ob. 20) ul. Pozzacchera 2, 82 vin. za kg. -Novo mesto: št. 2001-2070 (ob. 18) ul. Gclsl 13. 5t 1-500 (ob. 9) ul. Gelsl 13, št. 501-1500 (ob. 19) ul Amalia 13, 82 vin. za kg. — Siara mitnica: 1—500 (ob. 20) ul. A. Caccia 17, št. 501—1500 (ob 20) ul. Scorzeria, št. 1501-2000 (ob. 20) uL Madonnina 39, št. 2001-3000 (ob. 20) nI. Foscolo 19. št 3001—4000 (ob. 20) ul. Paduina 13. štev. 4001—5000 (ob. 20) ul. Madonnina 39. 82 vin. za kg - Sv. Jakob: št. 501—S00 (ob. 14) ul. Erta 4. št 80f- 1100 (ob. 14) ul. Riguttl 11, št. 1101^1400 (ob. 14) ul. D. BraTnante 12. štev. 1401-1 (ob. 14) ul. S. Marco 38, S2 vin. za kg. Premog. 20 kg na modre izkaznice. Sv Jakob- It 531—730 (ob. 50) ul. S. tf arco 38, 1*66 *za 10 kK. - Sv. M. M. Z«, št 301-^33* (ob. 31) ul. Concellieri 110. V66 za 10 kg. - Rocot: št. 201—">50 (ob. 4?) ul. S Fontane 250, 1*46 za 10 kg. 5t 2M —350 (ob. 43) Pocol 720,. 1*66 za 10 kg. r. ¥ Trstu, 6oe ta. iuotja 1*16. »£D0K>ST« S/>an IU Kok. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 1—300 (ob. 37) ul D. Bramant« 12, 3*70 za 10 kc. — Sv. Jakob: št. 121—530 (ob. 50) ti. Rivo 10, 270 za 10 kg. — Rocol: št. 1—200 (ob. 44) ul. S. fontane 250, 2*70 za 10 kg. Izkaznice za petrolej. V svrho prevzetja novih izkaznic za petrolej naj se vodje domačih gospodarstev mestnega okraja »Barrlera vecchija in sicer sledečih ulic: Acque, Bachi, Gelsi. Arcata, D. Bramante (sodili štev.), S. Giusto, Chiabrera. Torrente, Solitario, Piazza Ospttale, Boschetto, Piazza Legna, Passo d. Legna, A. Nota, Paduina, Palladio, M. BuonaroKi, Parini, Sorgente, Maiolica, Fonderia, Largo Santorio, Chiozza, Sapone, A. Canova, Scorzeria, A. Caccfa, G. Vasari, Pieti, Rossetti, F. Petrarca, T. Vccel-lio, S. Maurizfo, Tintore, Amalia, Farneto, Pinde-monte (sodimi št.), Toro, zglase dn$ 24., 25., 26. In 27. t. m. od 8 do 2 pri poslovalnici za premog, nI. nadvoj. Josipa 4: I. nad. Prinesti je treba s seboj Izkaznico za Živila In premog. Odlikovanje. Praktični zdravnik dr. Peter De-francesclii v Gorici je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožciovega reda z vojno dekoracijo In meči. Naroden praznik. Ravnateljs,' n; družbe sv. Cirila tu Metoda za Istro nam je doposlaio: Kakor je bilo zc objavljeno v listih, je odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žena za sirote skupno z družbo sv. Cirila In Metoda za Istro in akademično mladino vseučilišča v Zagrebu izdal poziv za proslavo letošnjega narodnega prazntfca. Temu pozivu ni treba tolmača. Narod, zavedajoč se svoje dolžnosti, bo razumel, kaj sc zahteva od njega, pak ponudi na dan naših svetih apostolov roko-pomoč-nico, da reši našo milo deco pred zobjem najstraš-neje smrti. To stori vsakdo, kajti — kakor je lepo pripomnil nekdo — »vsakdo od nas, ki ne stori za našo deco vsega, kar more, toliko v imenu Jezusovem, kolikor v Imenu ljubavi do naroda, vsakdo tak nosi lažnjivo krinko na licu. Na po-skušnjl smo enkrat vsi, a brez izgovora. In narod nas bo sodil po delih naSihU — V mirnih časih se je v našem hrvatskem Primorju, na otokih in v Istri dan sv. apostolov slavil kot pravi naroden dan. Banes, v tem nujnem času, odredijo narodni ljudje v vsakem kraju, na kak vnanji način proslave ta praznik. Vemo, da se z ozirom na današnje težke prilike, opusti marsikaj, ali eno trSja izvršiti v vsakem mestu, v vsaki vasi, v vsaki pošteni narodni hiši; na dan sv. apostolov Cirila fn Metoda treba, da vsakdo položi svoj prispevek v svrho, da čim bolje pomore tistim tisočem In tisočem naše dece, ki Jih Je črna nevolja izgnala od rojstnega ognjišča. — Ni treba, velikih priprav: v vsakem, tudi najmanjem mestecu naj se najde nekoliko čestitih ljudij, ki bodo nabirali prispevke za našo deco. Nabrani prispevki naj se potem odpeljejo naravnost osrednjemu odboru za zaščito rodbin mobiliziranih In v vojni poginulih vojakov, v Zagrebu, Kipni trg. — Vsi nii delo za rešitev na- *e dece! Naj bo nam vsem na mlsU, da vsako va-. 'e dete, ki umre od gladu aLi na njega posledicah, pade na dušo vsakomur, ki je mogel odtrgati od ast, a ni hoteli Doklada mestnemu učiteljstvu. Mestni magistrat sporoča, da je prejel od finančnega ministrstva pooblastilo, da antecipatno nakaže učiteljstvu mestnih ljudskih in meščanskih Sol razliko med vojno doklado, ki so jo prejeli za prvo poluletje 1918 in 75% vojne doklade, ki bi jim šla za isto dobo na podlagi tozadevnega, državnemu zboru predloženega zakonskega načrta. Tozadevni zneski se bodo likvidirali učiteljstvu takoj, ko mestno računovodstvo dovrši potrebni preračun. Sicer v resnici ni vredno, da bi se prerekali z onim zakotnim lističem, ki ga pod imenom »Unio-iici izdajajo faiduttijevci ter ga uporabljajo za zahrbtne napade, s katerimi se ne upajo na dan v . svojem glavnem glasilu; toda ker nam je listič pri-Sel slučajno v roke In smo našli v nlem toliko ?lobne nesramnosti nagrmadene proti nam Slovencem tn Jugoslovanom vobče, naj vendarle iz-j regcvorimo nekoliko besed o načinu pisave teh icznanjevalcev božjega miru in sprave«. V začetku gostovanja zagrebške opere v Rossettijevem gledališču je bil »Eco« tisti, ki Je na najgrši, dostojnega lista nevreden način hujskaJ proti hrvatski operi. Prva predstava — če ni bilo morda Še Laj drugega — pa mu je tako temeljito zavezala jezik, da nI bilo čuti več glasu; zato pa so se menda hujskači vrgli sedaj v »Unione«, da se tu 'zkriče v svojem onemoglem sovraštvu do vsega, kar je slovensko in jugoslovansko. Za podlago svojemu hujskanju je vzela »Unione« neko vest j nekega« (katerega?) ljubljanskega lista, ki Je baje pfsal, da je po dejstvu, da v največjem tržaškem gledališču, kjer so se vršile najlmpozartnejše manifestacije Italijanstva in sc je pripravljala smrt slovanstvu in danes jugoslovanska umetnost slavi svoje triumfe, zlomljena fronta tržaškega Italijanstva. Olepšala pa je »Unione« t2 temelj svojega hujskanja z brcami proti tržaškemu italijanskemu časopisju, katero je tako pošteno, da smatra umetnost za umetnost, ne pa za politično propagando. Potem pa pravi, da v Ljubljani štejejo v Trstu 100.000 Italijanov, 80.000 Slovencev in 10 tisoč Hrvatov. Na druge narodnosti se sploh ne ozirajo. In zakaj neki sc upošteva ta peščica Hrvatov? Ker zagrebška opera pač tudi upošteva 100.000 Italijanov in 10.000 Hrvatov, nikakor pa nc domnevnih 80.000 Slovencev (v resnici jih ni^niti polovico toliko). Po ulicah se vidi povsod med dvema italijanskima lepakoma po eden hrvatski; za 80.000 Slovencev pa ni prostora, in ko vendar, če hrvatski nI italijanski, tudi slovenski nr hrvatski. »In vendar ima slovensko časopisje pogum za blebetanje. da se more te dni videti v Rossettijevem gledališču, do kake višine je dospela slovanska umetnost! Slovanska umetnost! Primadoni, po narodnosti Poljakinji, ste peli vse uloge Italijanski, odličnejše točke so se pele samo italijanski, ostanek hrvatski. Opere, ki so dosegle najboljši uspeh, so bile italijanske. Prva opera slovanskega avtorja Je Imela popoln neuspeh. Pa imate res vzrok govoriti: »naša umetnost«. —1 Tako »Unione«. Da bi odgovarjali? Ne! Na take pamflete ne odgovarjamo, temveč Jih le pribijamo. Naše ljudstvo najde že samo odgovor nanje. T)bžaIujemo pa, da se nahajajo med velckultumim Italijanskim narodom taki Izmečki. Obenem pa ugotavljamo, da mi sami nismo nikdar in nikoli smatrali za politično pridobitev, če danes poje hrvatska opera v Rossettijevem gledališču, kjer so se ž& pred četrt stoletjem vršile največje slovenske prireditve, in da nas tržaških Slovencev prav čis^o nič ne motijo hrvatski oglasi, kajti za nas Jugoslovane je hrvaščina isto kot slovenščina ali srbščina* in ie pač prebe-dasta ona gornja namlsel, da bi se kedaj kak Slovenec zgraža! zaradi hrvatskih lepakov na skupnih jugoslovanskih tleh. Toda v nečem se pa vendar strinjamo z imenovaaim listom. Sicer umetniki zagrebške opere zato, ker so peh toliko in toliko .ulog v italijanščini, še niso postali Italijani in njihova umetnost tudi ne Italijanska, toda uprava kr. hrvatskega zagrebškega deželnega gledališča si lahko zabeleži v svojo spominsko knjigo in podčrta Izrek, utemeljevan z nepotrebnim pola-ševanjem hrvatske opere: Avete proprio ragione di dire: »uasa umetnost«! Odbor »Dramatičnega društva« ima Jutri, v ponedeljek, 24. t. m.t ob 8 zvečer sejo v pisarni odvetnika dr. Slavika. Maša zadušnica po pok. Dušana Cotiča se bo darovala v torek ob 7M zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Res čudno in tudi prečudno! Prejeli smo: Citat sem izjavo g. dr. Uroša Desnice v sptitskem dnevniku >Nova Doba«. Razveselilo me Je to spreobr-nenje, a nekaj mi vendar ni bilo prav. Le čudno se mora zdeti, kako je moglo biti celo akademično naobraženih ljudi, ki so mrziii brate in da Je rflo-rala priti še Ie ta strašna vojna, da prežene meglo, v katero je bilo zavitih — stotisoče bratov! Da-si priprost in neizobražen človek, sem Jaz še pred 3G leti začel delati za slogo vseh Slovanov in posebno še Jugoslovanov! Pred 23dtetl je bila zbrana družba uglednih Hrvatov, (med njimi pok. dr. Po-dreka), ki me je pestila češ, da sem »Srbine! In zakai? Ker nisem trpel, da bi se v moji navzočnosti obrekovalo eno ali drugo slovensko pleme. — Rodni brat mi je rekel pred kakimi 20 leti, da so Srbi vsi malovredni! Vprašal sem ga: zakaj? In ker mi ni navedel pravnih vzrokov, sem ga lepo bratovski posvaril, mu razložil našo slovanske dolžnost, da se ljubimo med seboj in dosegel sem, kar sem želel. Tudi pred približno 20 leti sem se vozil po Slavoniji v družbi šestorice hrvatskih vi-sokošolcev. Tudi ti so proklinjali Srbe. Ker nisem mogel trpeti in mirno poslušati, sem vprašal gospode po vzroku tega sovraštva Vstopnina K V- "mm p : ..TE^iB a fit i nf umu iudovlto hitro, stenice. Vzorce, steklenica . . K Večja steklenica ... K 16. Brizgalniea ....... K 2. Vsa naročila Je naslovit! na Lekarno k „Nadi" „Zur Hoffnung4* št 14, Pćcs Ogrsko.. r ZOBOZDRAVNIK T Dr. J. CermSk v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zob o v brez bo * 1eStn. — Plombiranje. UMETfil ZOBJE — Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno !. 1S93. VzfljemiK podporno društva o Un registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi Življenjskih poiic, posestev, vrednostnih papirjev ali prott zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojilu v 7'/t, 15all 227, leUh v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se »brne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Slav. 19, k« daje vsa potrebna pojasnila Zsdrus3 sprejema tudi hranilne vloge in Jih e&restuja po 474Y« Druftveno lastno premoŽenje znafa koncem leta 1915 519.343 40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,039.350 K Čudežni n—■ Najboljši in najnovejši ročni mlin, ki melje vsakovrstne zrnje, koruzo ln pšenico v najboljšo moko. Cena komodu 114 kron pošiljatve in poštnina prosta. KEIHRICH FALUDI & CCMP. Budapest, V. Akademia u. 1L Vsaka ženska noj flta uelezanlmiuo navodilo moderna gojitev prs Izbušen nasvet pri oslabelosti Io pomanjkanju Kreposti. Pišite z polnim zaupanjem na IĐO KRAUSE, MuigMo) Mrane 2 B. I!) Nt stan« aK I N« stan« nI C DoDroznano urama Id Mmn Trst, Trg Stare mitnice (Barriera vecchia) štev, 3 Kupuje zlato, srebro In dragulje L t. i Stran IV. »EDINOST« stev. 16S S* b fifi Trstu, dne 23, Junija 19ll " Upravni odbor za prebrano gojencev slov. otroških vrtcev v Trstu ima v torek, 25. t. m., točno ob 4 pop. važno sejo. Vse gospice vrtnarice sc ni ujno vabljene, da se udeleže te seje. Določiti le poslovanje v počitnicah. — l. Vrščaj. Danes v svetolvanskem Narodnem domu otroška prireditev gojencev mestnega otroškega vrtca v korist »Ženskemu prispevanju za slovenske sirote«. Vstop s sedežem 1 K, stojišče 58 vin Začetek točno ob 5 pop. »Ljudski oder« ima svojo sklepčno odborovo selo dne 23. t. m (v nedeljo) ob 10 zj. v zelem dvorani .De! doma«. Vabljeni so vsi odborniki in tudi one osebe, ki imajo kak .dober nasvet za Jesensko predavateljsko sezono, Siovanskomu učiteljstvu Istre poručuje »Slov. učit. društvo za okraj Kopar«, da če dne 30. VI. 1918 o podne u pučkoj školi na Kozini biti sastanak učiteljstva, na kojem će naš delegat Jos. Ba-čić izvjestiti o deputaciji primorskog učiteljstva k g. c. kr. ministara financija in nastave.' Posebnih poziva se ne će slati radi poznatih poteškoća, zato neka se kolegice I kolegi medjusobno dogovore i u potpunom broju dodju na sastanak. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 24. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi razni že zapadli nedragoceni predmeti {popoldne obleka in perilo), zastavljeni na zastavne listke serije 142. Vojno - pomožnf urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega i:i bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-cskrbnlh in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih *nes±ih »Umanac. Rivista di letteratura e d'arte con novelle originali e articoli di varia cuitura. Ea-scicolo III. 22. giugno 1918. Prezzo: G. 1T5Q. Di-rettore: Silvio Benco. — Izšel je HI. zvezek te literarne in umetniške revije, res izborno urejevane. Priporočamo vsem . ljubiteljem italijanske litera-« ture. ,, ___ •S^flž^^^ft in «mi!»est. Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. Druga uprizoritev »Rigoletta« je zopet napolnila gledališče in uspela zopet kar najbolje, na čemer gre pač zasluga predvsem pevcem glavnih ulog ter : kapelniku z orkestrom. Odobravanja je bilo zopet obilo. . - iv.ci.--:^. * » « Danas, u nedjelju, dvije predstave. Popodne u 3 sata uz snižene cijene izvadjati će se opera kola Šubić-Zrinjski«. — Na večer u 8 sati zadnja predstava opere rLucia dl Lamniermoor« sa go- .spodjicom Adom Sari u naslovnoj ulozi. Ostale | glavifte ulože pjevaju gg. Rijavec. Primožič, Pisa-lević, Binićki te gdjlce Ježić. . . U ponedjeljak odmor. ovrže vse trditve Imenovanega Članke. Pri nas le splob Jako malo razumevanja ta gledalsko umetnost Da, v gotovih slučajih so nazi-ranja z resnico celo v nasprotju. In tc n« le pri publiki, temveč tudi pri kritiki io v redkih slučajih celo pri Igralcih Takšna točka so n. pr. tud!- epizodne »loge. Vsak obiskovalec našega gledališča le opazil gotovo, da Igrajo pri nas takozvane >«lavne« vloge vedno ene In Iste osebe, ter da se igralo epizodne vloge največkrat najslabše. Posledica tega le, da je skupna Igra vedno Jako pomanjkljiva, da je vsa podstava nekako raztrgana. Ke bi se tudi pri nas upoštevale epizodne vloge tako, kakor jim gre, to se pravi, ko bi jih ne omaball Igralci, In bi Jih ne označevala kritika kot nekaj postranskega, bi se to ne godilo. Saj so v gotovem smislu epizodne uloge celo težje, ko takozvane >glavne«. Ta trditev se zdi na prvi pogled napačna. Pa je tako. Seveda, najboljše uloge stoje v sredini dejanja, a radi tega niso epizodne vloge nič manj važne. Nasprotno, ko bi ne bilo epizod, bi one najdaljše vloge kot takozvane sglavne« sploh ne prišle do veljave. In ravno radi tega je nepravilno, rabiti Izraz glavne vloge v tem smislu, da se misli s tem ob enem, da so epizodne vloge nekaj nevažnega, »torej popolnoma brezpomembne in malenkostne«, kakor pravi n. pr. ravno oni zavoženi članek. Le redkekedaj se krije dolžina vloge s svejo važnostjo za dejanje 1ako zelo, da bi še mogla delati v splošnem ta razlika, in da bi mogli označiti epizodne vloge kot malenkostne. Kako neutemeljeno je tako naziranje, je razvidno tudi iz celega ustroja drame. Bistvo vsake drame Je njeno dejanje (ne »glavna« vloga), ki ima svoj izvor v srečavanju junaka z drugimi osebami. Junak sam torej ne zadošča. Treba Je, da skrbi pisatelj tudi za vplive, ki naj v junaku povzročajo različne psihične procesc, katerih posledica so potem njegova različna čustva, ki bruhajo elementarno na dan, ali pa ga silijo. k različnim dejanjem, ki tvorijo z dejanjem vseh drugih nastopajočih eseb oni enotni tok dogodkov, ki si ga je pisatelj v svoji domišljiji zasnoval. — Brez vplivov na junaka drama torej ni mogoča, in ti vplivi izvirajo iz značajev, dejanja in nehanja onih eseb, ki jih smatrajo nekaterj igralci skupno z gospodom I. kot nekaj brezpomembnega, in o katerih se naši kritiki navadno ne ljubi govoriti, ker so to epizodne ali pa -^skoraj« epizodne vloge. Ne, teh vlog ne smemo odpraviti z malomarno gesto, ki je izražena tudi v naznanilih predstav, ki se Imajo vršiti, In kjer pišejo listi navadno: »Glavne vloge igrajo sledeči____«, namesto da bi Imenovali vse igralce In igralke dotične igre, torej zastopnike vseh vlog, cd najdaljših do najkrajših, kajti vsi so važni, in vsaka vloga se mora izigrati in.izvesti vestno In umetniško. (Konec jutri.) PRIPOROČLJIVE Rokavice In modne potrebščine. IT. VENIER A Oomp. Corso li. Modne potrebščine in izdelovanj« rokavio. OSttfaj« in popravljanja rokavic. Ceao zzaerne. 1310 - Trgovina festvln IVAN BIDOVEG, Trst, ni, Oampanila IS (Ag Ponterosso). Ima t zalogi: čuj, paraditno k»n% servo, mnogo vrat koek sa juho, Senf in tudi blago aprovlzac$sko komtaii«. Pristni J&maika rum, konjak Marij, vermouui, malino veo, slivove« ter veS vrst mineralnih vod. Vi« po zmernih cenah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNIOA OSVAIiDELUL Vi« Medla 26. Izdelovanj« in poprava stroj«v in m©= torjev. Proračuni. - 991 Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Trst, ulic« Valdiriv« 19. Artistična vezava. Žepni koledari lastnega izdelka-— Vpisniki (registri) posebnega sistema. 20F Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. & Giovanni« in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cen« zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nlcott gt. 25 (blizu Cor««). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Oen« zmerne. Postrežb« točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarn« — Valčki raznih barv in velikosti. Cen« smerne. — Gaston« Dollinar, Tr«t, Via d«i Oelsi 16. 2M Damska krojačnica A. RIEGER, Trat, ulica Oonnaercia.1« 3. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesu« obleke, obleko e« poroke, bluz« za gledališča itd. Gene zmerno. 3S7 MILAN SKRBINŠEK: Epizodne ulofe - Kritika In režija. Ljudje, ki stremijo le po dolgem življenju in pozabijo pri tem na lepoto življenja, so kakor oni igralci, , ki si žele vedno le velikih u!og in ne Vidijo lepote v malih. « Schoppenhauer. Ko smo uprizorili francosko komedijo »Nervozne ženske« je kritik »Edinosti« poročal o njej z razveseljivo obširnostjo. Prav posebno na mestu je bilo, da je kazal na to, kako je posvečala režija tudi najmanjšim" ulogam Isto pozornost, kakor vsem drugim večjim in največjim. In to mi je ugodni. prilika, da izpregovorim par besedi o temi, ki spada v okvir gornjega naslova. Sedaj, ko se snujeta ljubljansko in-»tržaško slov. gledališče, ie potrebno, da se pi§e o gledališču kolikor m o koč e mnogo.-Tu se začenja pravzaprav delo bodoče kritike, ki naj ne sporoča« le o predstavah in posameznih sodelujočih, ki ni storila svoje dolžnosti že s tem, da je hvalila in grajala, temveč šele takrat, če stori tako, da je ob enem poučna In sicer za vse, za občinstvo pa še prav posebno. Ali Bog nas varuj onih domišljavcev, ki so imeli mogoče kdaj priliko, pogledati malo za kulise, in ki mislijo, da so «*~*ein že opravičeni, Disati to iivjjno o gledišču, kar jim pač pride ravno na misel, ne zavedajoč se, da s svojim napačnim pojmovanjem igralske umetnosti kvarijo delo vestne in poštene kritike. Takšen članek je izšel svoj čas v enem slovenskih dnevnikov. Odgovoril sem bil nanj, in ga sedaj tu nekoliko predelanega zopet objavim, ker ga bo-vsakdo bral s pridom, kdor se resno zanima za gledališko umetnost. Režiser kot igralec« je naslov kratkemu članku, ki ga je spisal človek, ki nima v gledališko umetnost niti najmanj vpogleda. Ali je v tem ozi-ru res tako neveden, ali pa-se je hotel v svoji neumestni hudomušnosti, da ne rečem zlobnosti. po-norčevatl iz igralcev, ki režirajo in igrajo ob enem takozvane »glavne« uloge. Oboje je mogoče. Sicer pa go?podu D. ni niti tako zelo zameriti, kajti prepričan sem, da ni edftil »redni obiskovalec našega gledališčae, ki ima o režiji in o igranju režiserjev, in še o mnogih, mnogih drugih gledaliških stvareh tako napačno naziranje, ki bije resnici naravnost v obraz. Obsodbe vredni so le oni, katerih dolžnost bi bila, naše občinstvo poučiti, a ki tega niso storili. Pomislimo samo, koliko zla se zaseje s ta-"kimi članki v vse slovenske kraje, kjer obstojajo diletantski odri. Ljudje, ki nimajo sami trdnih na-ziranj o odrski umetnosti, se takim člankom slepo vdajo in jim verujejo. In po vsem tem, kar je napisal g. I., morajo priti ti diletantie do naziranja, da so dramatična dela in odri zato tu, da more vsakdo, ki Ima priliko na odru nastopiti, zasledovati egoistske cilje. Zato je naša dolžnost, da take Članke, ki hočejo potegniti muzo Talijo z njenega prestola, da posade nanj režiserja — i — igralca, zavrnemo in popravimo! Torcl čudno se je zdelo gospodu člankarju, da smatram za edino pravilno to. da igralec v drami, kl jo režira, sploh ne nastopi, aH pa vsaj ne v »glavni« ulogl. Pa mu nič ne pomaga, to naziranje je In ostane pravo. Na tem ne izpremenl tudi nič dejstvo, da so »dosedaj še vedno igrali pri nas režiserji glavne vloge«. Jim je pač manjkalo pravega razumevanja za stvar, ali pa so bili v to prisiljeni. Vsak naslednji stavek imenovanega članka Je takšen, da ni mogoče odgovarjati nanj posamezno. Naj torej napišem v odgovor in pouk razpravo, k? sem jI dal naslov — epizodne uloge, kritika in re- ( žlja. Te tri stvari so namreč v takšnem medse- ; ' bojnem razmerju, da nam razmejevanje o njih! ' < DAROVI. — Alesto cvetja na grob pokojnega Dušana Cotiča'daruje g. Vekuslav Kodrič 10 K Ciril-Meto-čov? podružnici za Sv. M. M. spodnjo. Denar hrani blagajnik. — Svetoivanski podružnici CMD je daroval g Ant. Germek 5 K mesto cvetke na grob Dušana Cotiča. — V počastitev spomina g. Dušana Cotiča daruje g. Alojzij Grebene K 10'— za Sokola v Trstu. V isti namen daruje rodbina Vatovčeva Sokolu v Trstu K 20—. Oba zreška hrani uprava. — Za bodoči barkovljanski otroški vrtec je nabrala učenka Pepina Slovenčeva v gostilni »pri Adriji« v Barkovljah o priliki praznovanja godu gostilničarja g. Alojzija Kocjaneič in njegove hčerke Lojzke ter g. Alojzija Starec K 30'24. 2iveli ljubitelji naše nežne mladine! Denar hrani blagajnik. — Odbor šentvidske podružnice javlja, da bo odslej objavljal izkaze darov le ob nedeljah. Toliko v vednost vsem interesentom. . — Za šentvidsko šolo je nabrala požrtvovalna gospa Marija Mataiurc 100 K. Darovali so: Josi-pina Prešern 1 K, Luise Bratuž 3 K. Lojska Bra-tuž 7 K, Fr. Bosak 3 K, Ansela Bratuž 7 K, Katnik 1 K, Tinka Češnovar 1 K, Slavka Vončina 1 K, Angela Gombač 1 K. Ivo Stok 2 K, A. Ferfolja 20 K, Ivanka Potokar 2 K. Mate Lunič 5 K, Marin Markičevič 10 K, Ivo Novakovič 10 K, Barl^ov-ljansko omizje 3 K, Če šn o v ar 1 K, Homsi 2 K, V*e-koslav Pertot 2 K, Vladko Tance 4 K, Ivanka Korenjak 2 K. Zalka Korenjak 2 K, Leopold Orel 2 K, Milka Fon 4 K, Marija Matajurc 4 K. — Nadalje je po K. Fajdigi darovala Ana Sfcrap 5 K od veselja, da so soproga odpustili Od vojakov. Denar hrani tajnik. — Odboru za pomoč stradajočim otrokom so darovali: po K 10: Milka M. Katnik, J. Stoka, po K 5: ZAdnik; 12 K Iv. Rupel iz Prošeka, po 2 K: Pfeifer. ticren, Gantar. Kmet, Trdina, Rozman. Baran, Engelman, Hartman, Delkin, Carrovič, Lah, Goljevšček, Cok, Waschte, Ribičič, Vergna, Ska-bar, Gorenjcc. — Na občnem zboru CM podružnice se je nabralo K 16'40, temu so dodale gg. Subotičeva, Stepančičeva, Sedevčič, nečitljivo 8 K. Srčna hvala vsem. sip StrucKel Trs), vogel Viu Maric Ieresa-5. ftteriim Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov- STPGS Hermangild Trocca TRST, ulico Barriera vecchia 8 Ima vellho zalogo ■;•" mrtvaških predmetov Venci iz poredane in biserov, vezanf z medeno žico, U umetnih cvetlic i frakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniijt konkurenci*« cene* W-!3ift 11 Tint- Vin Stadion 10 - Trst Odprl ud B^zvečernoprel Vstopnina K 2 ■A — Mno-fotosrailčnl atelj Trsi ulico del Rlvo št 42 (pritličje) Trs) — v ------ Izvrihije vsako fotografično delo kakor tuđi razglede, posnetk«, notranjost lokalov, porcelanast« { leščo is ?&&kovr»k spomenik«. POSEBMCSTl POtfStANil m VSAKE rC70aRAIUS iU I Udi udobnosti go nurojal-koT sprejema airočba in jih La-vršnje u a dornfl, 07. tndi zunsj mesta po naj zmernejših co nah. 1 Trst al. M M !teu. 42 v Tfitfi se Je presni* su Corso it 10 v bI vio sSstet-nk* S a FIgtio. Velika Is&era srebrnih in zlatih I ur, uhanov, pretatiov, verižic itd. I Otse čfflsrae. Cene zmerne. Oglasi, osmrtnice, zahvale i o vsakovrstna naznanMa reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« —-Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritličje. Tr$oosKo-o6rtna zadruga o Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom BL S. Frančiška Asiškega it. 20 II. nad. sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po per 4®lo Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov od 8 do U —B—— Dneunik,|tiinosru!rsty je izdal in založil naslednje kujice: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 2*10. 2. »TRI POVESTI OROFA LEVA TOLSTEGA*. Cena K 1'10. 3. »KAZAKI«. SDisal L. N. Tolstoj Poslovenil Jos. Knaflič. ==-"Ccna K 2'10. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal Ivan Sierfijeicvič, Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. Cena K 1'30. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega Življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svjetla. Poslovenil E. P. — Cena K I'10. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUOOSLOVANIH . (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko plsir.o v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 40 vin. 7. »IGRALEC«. Roman. Iz spominov mladeniča, ljuski spisal E. M. Dostojevskij. Poslovenil Rx K. - Cena 2*10. 8. »JURKICA AOICEVA«. Spisal Ks. Sandor-Gjalskf. Prevel Er. Orel. — Cena K 2'60. 9. »UDOVICA«. Povest iz 13. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 2'10. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop choloušek. Poslovenil H. V. — Cena K 4'—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Chevaller de' Maison rouge). Roman iz časov francoske rs voiucije. Spisal Aleksander Dumas star Plevel Ferdo Perhavec. — Cena K 3'40. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni »Edinosti In v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali, proti naprej poslanemu znesku. — Za poštrino, ' posamezne knjige je poslati 30 vin. več. irr m i b iMiiiimuMHniniini irniiii n 'i umni tm Uubllanska kreditna banka == podružnica v Trst« Ulita Cmma stev. 11. Uradne ure od 9-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje \ zlate in papirnate novce in devize. D^je predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakclje. >e m teillicE obrestuje 4 % netto Vlofe no fsHosi In žlro-račun nal&olje po dogovoru. s Gbavija nakazila vojnim ujetnikom. > c» kr. razredne loterije. RSunlsne AdfMUti d! Siturta o Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1833. ZavRXoranj» proti škodi, porzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploSč proti razbitgm. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po snbem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombL naeijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnico na življenja (31. 12 1915) K 549,405.849— Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branšab izplačano na Škodah K 872.453.443-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In vat nejših krajih Avstro -Odrske monarhije. Kdor hoče v resnici izdatno poskrbetj za svojo rodbino, naj se posluži izredno ugodnih pogojev Brez zdravniike preiskave! — Takojšnja veliavnost! Brezplačna pojasnila in proračune podaja za zavarovalni oddelek c. kr. avstr« sklada za vojaške vdove in sirote za Trst, IsUo in ^oriško-šSradišffensiko (pogodbeno društjo: ces. kr. prif. zagarovalnica na življenje Avstrijski Feniks na Dunaju), Trst* ulica Lazzaretto vecchio it. 3, Trst. JADRANSKA BANKA Kapital In rezerva K 23,500.000.— _ _ FILIJALKE: Dunaj TegetbotftrMSe 7-9 KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obtt-gacije. zastavna pi&aia, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papine in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. = MEH JAL IM CA — Trst, Via Cassa di Risparmio Itv. 5 (Lastno poslopje) && Kapital in rezerva K 23,303.000.— Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šbenlk, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE _ 3 % °i. od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in rarunu do dogovoru. — Akrdditivf. čeki in naka zno- računu po dogovoru. — Akrdditivf, čeki io nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja s^čk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrs -nih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stivbni krediti, rembours-kredi.i. Krediti proti dokumentom ukrcania. — Borzni naročila. — lnkasc. telefoni: 1463, 1793 in 2576. URADNE UBH: od 9—1 pop. - C S K O M T KEM l€ —