Izhaja dvakrat na meiec In sicer prvi (etrtek po t. In 15 v mesecu. Ceni mu i« t K 60 v ni Irlo, (za Nemčijo 2 K 8 v, u Ameriko In druge luje države 2 K (0 v). — Spisi In dopisi se pošiljajo: Ured-nltlvu .Domoljubi", Ljubljani, Seme-nllke ulice il. 2, naroCnina, reklamacije In kuerali pa: Upravnlttvu .Domoljubi' LJubljani, Kopitarjev« ulice JI 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
initrati u (prejemajo po sledečih cenah Enostopna petilvrsti (teslina .Dofflo* Ijubove* iirine, 34 mm) sline u enkrat 30 v Ce •• tiska dvakral 26 v. tt se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popu t L — Reklamna notice navadni girmondvrsti 60 v.
čekovni promet poSlno - hraniiniCnef« urada tt 824.797. mattmemjteei
Šteu. ZO.
V Ljubljani, dni 19. oktobra 1905.
uto xuiii.
Domoljub - tednik.
Čimbolj se novo leto bliža, tem bolj je ,,Domoljub" v skrbeh. Osemnajst let bo dopolnil v kratkem, torej odra.ščen fant je; čvrst je in zdrav; tudi o denarnih stiskah ne more tožiti. Vendar takih skrbi, skoro bi rekel, takega strahu še ni imel, ko sedajle zadnje mesece pred novim letom. I zakaj pa, boste vprašali, | zlasti vi njegovi dolgoletni prijatelji, ! ki ste se vedno živo zanimali zanj in njegovo stanje?
C ilejte, spomnil se je, kakšno pismo je lansko leto ob koncu leta pisal svojim „dragim Domoljubov-cem". Pisal pa je to-le: »Najraje bi kar vsak teden ubral pot pod noge pa obiskal svoje zveste prijatelje; toda ker ne ve, če bi bilo to vsem prav, bo za prihodnje leto kakor dosedaj vsak mesec samo dvakrat Potrkal na vrata . .. Ako se pa naročniki 1. 1905 med seboj pomenijo in ob sklepu leta stopijo pred „Do-moljuba" z željo, naj jih v bodoče obiskuje vsak teden ter rek6, da mu zato radi privoščijo na leto tri kronice, bo on tega najbolj vesel in bo 1. 1906 kot tednik ponosno romal od hiše do hiše križem slovenske domovine."
In v teku leta je „Domoljub" res prejel več takih pisem, v katerih mu prijatelji prigovarjajo, naj se le kar ojunači in kot tedenski prijatelj ter učitelj vprihodnje obiskuje svoje naročnike. To je lahko rečeno, a težje storjeno! Prejel je res več pisem, a vendar ne toliko, da bi brez skrbi mogel storiti tako važen korak! Vč, da jih prav veliko želi, naj bi vprihodnje vsak teden potrkal na njihova vrata in če bi tudi treba bilo par krajcarjev primakniti za obleko in pot itd. Vč pa tudi, da jih je zopet prav mnogo, ki ga sicer žele večkrat videti pod svojo streho, pa se vendar nekako z milim očesom ozirajo tja v tisti mošnjiček, kjer so spravljene kronice in bi utegnila katera odleteti. . . Skratka, „Domoljub" bi rad ponosno korakal kot tednik po lepi zemlji slovenski, samo skrbi ga, da ne bi preveč prijateljev izgubil!
ln ravno sredi teh hudih škripcev mu prinese pismonoša pismo, katero je pisala trda kmečka roka in ki se tako-le glasi: Dragi „Domo-ljub"! Obljubil si lansko leto, da začneš z novim letom 1906 vsak teden zahajati med nas, ako se naročniki med seboj pomenimo in ti na leto privoščimo tri kronice . . . Glej, pomenili smo se. — V nedeljo nas
je bilo v našem društvu skupaj več kot sto Tvojih zvestih starih naročnikov in enoglasno smo sklenili, da Te spomnimo Tvoje obljube in Ti sporočimo, da prav radi damo tri krone, ako nas vsak teden obiščeš. Veš, svet napreduje in mi napredujemo ž njim in ne shajamo več s časopisom, ki nas komaj dvakrat na mesec seznanja s svetovnim napredkom.
Tudi Tvoji liberalni bratci, (lepi bratci to!) deloma že sedaj, deloma nameravajo z novim letom vsak teden zapeljevati naše ljudstvo in je zastrupljati ... ali ni prav, da tudi Ti vsak teden popravljaš to škodo in delaš za pravo izobrazbo med našim narodom?
Pa ne mislimo samo tu pri nas tako, tudi drugod so naših misli. Ko je bil zadnjič ribniški novičar pri nas, ki daleč pride po svetu okrog, nam je pravil, da povsod že komaj čakajo, da postaneš tednik in da se jim tudi tista kronica tako ne smili. Zato brez strahu na pot kot tednik! Nič se ne boj; *če se Ti tudi v začetku kdo skuja in Te zapusti, dolgo ne bo vztrajal. Veš, smo se Te preveč navadili. . . Torej, na svidenje kot tednik!" —
In ko je „Domoljub" prebiral to pismo, rastel mu je pogum, ginil
strah in ob koncu je vzkliknil: Ko-rajža velja! Ako večina naročnikov tako misli, potem storimo že dolgo nameravani korak! Kako hočemo to izpeljati, o tem prihodnjič.
Razsodnim Notranjcem u preudarek.
»Notranjec", glasilo narodne napredne stranke, glasilo par mož, kateri bi si z njegovo pomočjo radi zagotovili različne sedeže v deželnem zboru, glasilo mlečnih študentov, kjer imajo priliko pokazati svojo prepisovalno zmožnost, to glasilo je v uvodnem članku 20. številke zapisalo besede: Govorimo odkrito in odločno.
Kako odkrito in odločno govori Notranjec o isti številki, to bi radi pokazali svojim bravcem notranjskim.
Splošna, enaka in tajna volivna pravica je zahteva vseh avstrijskih narodov. Bojč se je samo liberalci, ker dr. Tavčar se je sam izrazil v državnem zboru, da: »potem ne pride noben kranjski liberalec ne v državni ne v deželni zbor." Poglejte sedaj, kako o d-krito in odločno govori Notranjec! Tudi on je v besedah za splošno, enako in tajno volivno pravico, toda niti z eno besedico ne omenja dr. Tavčarja, kateri je v posmeh vse govorice govoril z o-p e r volivno pravico. Kaj naj sklepamo iz tega? Take odkrit in tako odločen je, da se boji imenovati dr. Tavčarja, ki je na naj-odličnejšem mestu nasprotoval splošni vo-livni pravici, zahtevi vseh, posebno pa slovenskega naroda. Te je o d I o č n o s t! Te je odkritost! Kake bo list zavzet za kako stvar v resnici, ne samo v besedah, ako se boji osebe, katera isti stvari nasprotuje? Ali nam ni dopuščene sklepati, da
so besede Notranjčeve sama h i n a v -š č i n a? Seveda je Notranjcu lahkota, vda-riti čez klerikalizem, pisati čez škofa, omeniti .Slovenca", pobožati kakega kaplana; ne upa si pa v svoji odločnosti in odkritosti prijeti dr. Tavčarja, zato, ker bi se — zameriL Taka je Notranjčeva odločnost in odkritost!
Značilna je Notranjčeva vest, da so se vršile nove volitve v zvezi s o -kolskih društev. Vsa Slovenija ve, da
je tu dr. Tavčar dobil zasluženo plačilo I za svojo nemškutarsko politiko. Vrglo ga je sokolstvo ter mu s tem pokazalo, da on ni več vreden nositi rdeče jop ce, ker se je kazal izdajavca narodovega. In kaj izve bra-vec Notranjčev ? Nič! V svoji odločnosti in odkritosti si Notranjec ne upa tega važnega
pojava povedati. Seveda, težko je govoriti e padcu dr. Tavčarja, ke ga je še pred par tedni hvalil, čemu bi to tudi pravil svojim bravcem? Saj so tudi tako zadovoljni. On, odločni Notranjec, ta molči, ker se — boji, odkriti Notranjec pa tudi molči, ker noče povedati — preveč To je e d • 1 o č n o s t, ki se boji zamere! To le odkritost, ki se boji povedati preveč!
,Mi nimamo vzroka žalovati za Hajnom," pravi »Notranjee", in te besede se nam zdijo odločne in odkrite. Toda, ali so res odločne, ali se res odkrite? Vse kaj drugega! Kadar komu hiša pogori, tudi tako odločno in odkrito reče: Nova bo še lepša. Kaj je bil Hajn liberalni stranki ? Steber je bil, na katerega se jo opirala, brez njega bi bila že davne propadla. Zakaj ga je držala liberalna stranka tako dolgo na svojem mestu? Zate, ker je vedela, da s Hajnom pade tudi ona. In sedaj pride »Notranjec" in pove svetu imenitne, odkritosrčno laž, da nima vzroka žalovati za Hajnom. Zakaj je .Notranjec tako čudno odkritosrčen? Zato, da tolaži sebe in svojo liberalne stranko. I z -vrstna odkritosrčnost!
Če je v državnem zboru le kibnil kak liberalni poslanec, brž je .Notranjec" napisal celo stran, da je sedaj domovina na konju. Veliko seveda ni mogel o takih govorih napisati, ker liberalni poslanci imajo malokedaj nahod te vrste. Sedaj je pa vendar priobčil dve novici. Eno, da je naš poslanec Šuklje opozarjal vlado na izseljevanje in zahteval železnico v Belo Krajino. Drugo pa, da je ministrstvo razveljavilo nepričakovano prepoved o žganju smekev. — Čudili smo se tej odkritosrčnosti! »Notranjec" hoče biti gospodarski list, pa prav nič ne pohvali Šuklje-tovega prizadevanja za najvažnejše delo narodnega gospodarstva Saj če bo vlada pustila oditi prebivalstvo, bota list »Notranjec" in njegov urednik kmalu sama gospodarila. O razveljavljenju prepovedi za žganje smo-kev pa tudi ne pove, da je to povzročil marlj ivi naš poslanec dr. Žitnik. Zakaj je neki »Notranjec" tako odkritosrčen? Zato, ker je »Notranjcu" vse to, kar stori klerikalen poslanec za ljudstvo nič vredno. To je odkritosrčnost! Kateri list zasluži torej bolj, da mu rečemo, da skrbi za poneumljenje ljudstva. . .
Ljubi Notianjec! Če torej ne maraš učiti svojih bravcev, .kako odpravljajo se ovcam gaije itd.", pa piši o zraku, vodi, svetlobi in toploti. Piši o zraku saj revež res težko loviš sapo, ker ti Domoljub vsako zavrže, katero poveš; piši o ▼ o d i še naprej, saj je res vse tvoje pisanje sama [ljubezniva voda; piši o svetlobi, saj je res treba, da posveti močna svet-
loba v tvoje možgane, da se ne boš tak zaletaval; piši pa tudi e g o r k o t i ^ gorke, prave ljubezni do našega narodi nujno potrebuješ.
Kotiček za a. p. in p.
G. urednik, poslali ste mi pi smo Vam došlo, naj se zagovarjam. O, le lepo po vrsti' najprej naj ima besedo tisti posestnik ii Radevice, med tem si jaz oddahnem; saj kotiček ni samo za abstinente.
»Gospod urednik!
Od rojstva Vašega lista, sem mu vselej zvest naročnik in bralec. Pa nisem še čital, da bi kdo take besne koga napadal, kakor gospod dopisnik v kotičku za a. p. in p, naše vinograde. Čudno ali ni ta gospod normalen ali pa je oslepljen s kako strastjo. Gospod dopisnik piše, da se bojimo, da pridejo abstinentje na Dolenjsko trte pukat. Mi se tega nič ne bojimo; bi pa naletel, akt bi se kdo drznil priti trte pukat. Ako pogledamo v zgodovino; še Noe je vinsko trto zasadil in razširjena je po vsem svetu. Mnogi pesniki, ne pijanci marveč trezno misleči in zmerni možje so jo opevali: »Kras gorice, slava vrta, zemlje najsvetejši les" in zopet na drugi strani: »Ti gorica mila, vrt nebeških trtic si; ti se zoveš in boš zvala „ krasna" do poslednjih dni". In naj bi se kdo začel iz vsega tega norčevati in se posebno ie drznil priti in nam vinograde ruvati. Godilo bi se mu kakor Remu, ko je preskočil brazdo kod obzid rimskega mesta. Ni naš namen zagovarjati pijance. Ako pa ne privoščite treznim in zmernim ljudem kozarec vina, skrbite nam pa vsaj za dobro pitno rado, katere nam večkrat primanjkuje. Gosp«d dopisnik misli, da mi samo pri sodih sedimo in pijemo, da takorekoč v vinu živimo, kakor ribe v vodi. Pa le počasi gospod, naprej glejte pa mislite, sicer padete, pa se Vam bo svet smejal. Pišete da to bo še le čez dvesto let; do tedaj, ko bi živeli, bi Vi še le k pameti prišli, da bi znali razmere raznih krajev.
Niste pa sigurni, da nebi Vaši abstinentje, ako bi poživeli do tistega časa, pijan' P° cestnih jarkih ležali.
Še eno, gospod dopisnik piše: Kdo ho dokazal, da je imel n. pr. v 15 letih več čistega dobička, ko je trto obdeloval, kak« če bi bil fižol sadil To je največja budalost, katero je gospod dopisnik vkljub posebnemu pazenju in velikemiselnesti zapisal. Ta g0' spod gotovo malo zna lego naše dežele m tem manj razmere raznih krajev; morebiti njegov horizont mu je edino znan Posamezni je letos dobil za vino 1000 goldinarjev ali 2000 kron, ali bi bil za fižol toliko dobil?
Mnogo bi še odgovoril gospodu dopisniku; toda sklepam s željo, da gospod dopisnik vselej dobro premisli, preden kaj takega za -pije, kar mu ni samemu dobro znano.
Saj vinogradi ne le da dajejo lep dobiček posestnikom, ko jih Bog obvarje, marveč dajo veliko zaslužka bolj revnim in oni branijo in zadržujejo ljudi doma, da se ne izseljujejo.
Gospod urednik! eden dopis ste že dobili od na?, radoveden sem, zakaj ga niste priobčili.Prosim, da se ta dopis priobči.
Matija Cesar m. p., posestnik na Radovici pri Metliki. Na Radovici, 25. septembra 1905."
To je pa hud tobak, seln dejal, ko sem i sebi prišel, prebravši to pismo. Dobro je bilo, da sem bil že pripravljen nanj. Če človek naprej vd, ga manj boli. Povedal mi je par ur prej nek gospod, da je tako pismo na poti iz Radovice v Ljubljano.
Kje je on zvedel, ga nisem vprašal; vedel je pa tudi za tisto prvo pismo.
Dober „fhjšter" pa je bil zdue, kosem precej na to bral v nekem slovenskem časopisu dopis iz vinorodnega kraja, kjer najbrž še ni abstinentov, s temi le stavki:
^Razbremenite davek obrtniku in kmetu, za to diferenco obdačite čifutske tovarne za špirit, pa tudi druge .žganjarne"; vi kmetje pa obrnite tiste žulje, ki izkrvavč brez blagoslova v vinogradih, rajše na vaša zanikerna, zanemarjena polja, in storjen je zmago-nosni jez proti epidemični bolezni izseljevanja v Ameriko."
Dobro poglejte, to nisem rekel jaz, sem le prepisal. Tudi menda ne velja za vse kmete vinogradnike, ampak le za tiste, pri katerih je res tako. Dobro se mi pa le zdi, da nisem sam tako .besen" in ^lepljen" in „budalast", ampak da so tudi drugi taki, ki dvomijo, da bi bilo vino in vinogradi posebna sreča za Slovence. Solamen miseris, socios habuisse dolorum! Saj razumemo tudi Romulov jezik? Sicer pa nisem Se odgovoril. Prosim za besedo prihodnjič. Med tem pa: „perem si jezik!"
Političen pregled.
Konec zasedanja državnega zbora.
Državni zbor, ki se je sešel 26. septembra, je vlada odgodila dne 6. oktobra do konca meseca novembra. S pestmi v žepih
, . *) Op. ur. Priobčili ga nismo, ker nismo mislili, vwiv t0 že'ja dotičnega pisavca. Sicer ima isto vsepino m isti slog kot to pismo, vendar ga priučimo tudi s podpisom, če se nam to sporoii; en eQega stavka, ki žali neke druge Slovence.
so stopili to pot nemški levičarji in soci-jalni demokratje v zbornico. Vrat so hoteli zaviti baronu Gavču, ker je baje izdal tajno jezikovno naredbo za Slezijo ter izdal Avstrijo Košutu. Bilo je res mnogo ropota, krika in vika, a le v kozarcu vode. — Dasi poslanska zbornica ni storila nobenega sklepa, vendar enajstdnevno zasedanje ni bilo brez vsakega uspeha. Razpravljali so o dveh silno važnih zadevah: Avstro-ogrska n a-godba in volivna preosnova.
Avstro-ogerska nagodba.
Vlada je sklicala državni zbor, da označi svoje stališče glede premembe avstro ogerske nagodbe. Potrebo premembe je priznal cesar sam, zagovarjala in priporočala jo je tudi vlada. Mnogo se je govorilo o žrtvah Avstrije za ugled in veljavo skupne države, toda hudourniki so se izlili v široko strugo in mir plava nad vodami. Navzlic temu pa, da zbornica ni izvolila mož, ki bi se dogovorili z Ogri glede premembe, vendar raz prava o tem vprašanju ni brez uspeha. Vse avstrijske stranke brez izjeme so naglašale nujno potrebo, da se izvrši izpre-memba zakonov, ki določajo razmerje do Ogrske in so neusahljivi vir obojestranskih pritožb.
Volivna preosnova.
Drugo vprašanje, ki še globokejše vznemirja in bistri duhove je volivna preosnova. Gromoviti govori v zbornici, neovrgljivi dokazi, da je skrajno krivičen sedanji volivni red, odmevajo po deželi in državi, odmevati morajo tudi v višjih krogih, ki se krčevito upirajo in boje za svoje predpravice. Toda led je prebit, vlada sama je priznala potrebo volivne preosnove na najširši podlagi. Vse ljudske stranke v zbornici so se izrekle za splošno volivno pravico.
Navzlic temu pa, da so Nemci za razširjenje volivne pravice, pa imajo silno čuden pojem o splošni volivni pravici, kar nam priča predlog goslanca Ebenhoha, ki naroča vladi, naj brani pri tem nemško posest in predpravice nemškega naroda. Torej Nemci zahtevajo sicer splošno volivno pravico, ne pa enake. Po mnenju Nemcev bi tedaj Slovan ki je v njihovih očeh na mnogo nižji gospodarski in socijalni stopinji, imel le po en glas, medtem ko bi Nemec imel po dva ali tri glasove. Naši poslanci in ž njimi vsi Jugoslovani in Cehi so se postavili v tej točki na odločno stališče splošne in enake volivne pravice za državni in za deželni zbor. Naš politični voditelj dr. Susteršič, ki je v tem vprašanju že v deželnem zboru pokazal svojo odločnost, je nastopal tudi pred dunajsko vlado in pred vsem državnim zborom ter je jasno povedal, da bomo mi z vsem našim ljudstvom šli v boj za pravice naših
sodržavljanov, ki se bili doslej tlačeni in se niso mogli udeleževati javnega življenja. Kakor znano, je v zbornici mnogo takih, ki se tresejo pred splošno volivno pravico, ker ved6, da pridejo potem namesto njih v zbornico možje iz ljudstva, ki se bodo drugače potegovali za Ijudskč koristi. Tem je dr Šu-šteršič na glas zaklical: „Oni, ki se ustavljajo, bodo pohojeni!" Izmed jugoslovanskih poslanskih krogov se pa žalostno sliši izjava dr. Tavčarja in njegovih sodrugov, ki tožijo, da ne morejo biti za splošno volivno pravico, ker potem oni ne bi bili več izvoljeni. Smejali so se jim na Dunaju zlasti Cehi in smejejo se jim tudi doma.
Nove volitve.
Ministerski predsednik Gavč je zbornici dejal, da koncem novembra zopet skliče državni zbor, ki bo imel priliko zborovati do konca junija ali začetka julija nato bode drž. zbor razpuščen in nove volitve bodo v drugi polovici septembra in v prvi polovici oktobra. Rekel je dalje, da ne prikriva, da je to vladni načrt, ako državni zbor dovoli državi, kar potrebuje: Državni proračun, trgovske pogodbe, prispevek za skupne državne stroške in vojaške novince. Ako se to ne zgodi, bode vlada preje volivce poklicala na volišče.
Naši poslanci.
Naši poslanci so v minulem zasedanju stavili zopet več nujnih predlogov. Poslanec Šuklje je stavil najni predlog glede i z-seljevanja v Ameriko, in je ž njim odkril nekaj zevajočih ran na našem narodnem telesu. Isti poslanec je vložil nujni predlog za podaljšanje dolenjske železnice do Karlovca in Ogulina. Minister za zunanje posle je takoj odgovoril na ta nujni predlog in je obljubil, da bo vlada pospešila tozadevne obravnave in da bo podpirala vodovode na Kranjskem, ter izposlovala zadoščenje vojaških beguncev, ki bivajo v Ameriki. Naši poslanci so torej s svojim odločnim in stvarnim nastopom dobili od vlade besedo, da hoče delati za te silno nujne in važne naše zahteve. Nadalje je vložil poslanec Pogačnik nujni predlog glede dogodkov v Domžalah in glede hitre podpore za pogorelce v Ratečah. Poslanca Žitnik in Povše sta uložila nujna predloga za pomoč pogorelcem v Dečji vasi in za pomoč po toči poškodovanim.
Volitve na Koroškem.
10. oktobra se je vršila nadomestna volitev državnega poslanca kmetiških občin za spodnji del Koroške. Slovenci so postavili za kandidata velezaslužnega deželnega poslanca Grafenauerja, s katerim so pa propadli proti nemškim liberalcem. Toda kla-
verna je ta zmaga za Nemce, ker je njihov kandidat Zeifric dobil le 84 glasov večine, časten je pa poraz Slovencev, ki so napredovali od zadnjih volitev za 300 glasov. Prihodnjič imamo več upanja na zmago, kot smo jo imeli sedaj.
Na Ogerskem.
Odkar je vladar tako na kratko odslovil na Dunaju zastopnike večine ogerskega državnega zbora, se je Mažarom nekoliko po besil nos. Odločnega odgovora na vladarjeve besede še niso dali. Začeli so strastno agitacijo za splošno in enako volivno pravico. Tudi ministerski predsednik Fejervari je uvidel, da zavoženega ogerskega vozu ne spravi drugače v pravi tir, če ne razširi volivne pravice. Napravil je že zakonski načrt glede splošne in tajne volivne pravice, po kattrem bo imel pravico voliti vsak 24'etni rgerski državljan, ki zna pisati, ker bi 150 000 dosedanjih volivcev izgubilo volivno pravico, obdrže ti volivno pravico. Predložil je ta načrt vladarju, ki se pa še ni odločil in baje noče odjeajati.
Kako naj se reši ogerski spor?
Najkrajša rešitev spora med Avstrijo in Ogersko bi bila ta, da mi Ogrom pustimo popolno svobodo, naj si uravnajo svojo hišo kakor jim drago. Preseka n»j se vozel, ki ga državniki ne morejo razvozlati. Trda kaj je posledica te rešitve? Perso talna uni a — osebna zveza — to se pravi Avstrija in Ogerska bi imele samo skup nega vladarja, druzega pa nič skupnega. Taka unija pa pet let ni mogoča. Skupni vladar bi hotel in moral varovati koristi obeh držav, in tako bi bil onerski vladar vedno v nasprotju z avstrijskim cesarjem. Kot ustavni ogerski kralj bi moral odobriti sklepe ogersktga parlamenta, ki bi popol noma nasprotovali koristim Avstrije, in narobe, kar je seveda povsem izključeno Zato se na ta način ne more končati spor med obema državnima polovicama Edino mirnim potom je torej mogoča rešitev avstro-oger-skega spora in s spremembo zakonika po obestranskih odposlanstvih.
Hrvaški poslanci na Reki.
Na Reki so se sešli pred kratkim hrvaški poslanci iz Dalmacije in iz hrraSke kraljevine, da se pogovore, kako stališče naj zavzamejo nasproti avstro - ogerskemu sporu. Izdali so nekako rczolucijo, nekak sklep, v katerem je najvažnejše ono, kjer govore o odnosu do Ogrske. Hrvaški poslanci odobravajo politiško borbo, ki j« sedaj bijejo združeni mažarski poslanci. To stališče so zlasti zavzemali Dalmatinci in so
to svojo izjavo takole podprli: Da doseže hrvaški narod svojo samostojnos , mora najprej končno pasti nemška nadvlada in ž njo zvezano nemško samosilje. Mažari so se te nadvlade nekoliko otresli, ko pa hočejo dalje, se jim stavijo silne zapreke; vsako stopnjo samostojnosti si morajo izvojevati. Narodi, ki nimajo samostojnosti, morajo v ▼seh točkah odobravati mažarski boj. — To stališče bi bilo popolnoma pravo ako bi bil mažarski boj tako pravičen, kot si ga mislijo njihovi zagovorniki. Dalmatinci naj pomislijo, da se pri sedanjih spletkah ne gre za ogersko samostalnost, marveč edinole za utrditev najbolj zagrizene mažarske stranke. Ti naduteži si hočejo priboriti še večjo nadvlado nad ne-mažarskimi ogerskimi narodi. Zato se moramo sklepu združenih hrvatskih poslancev vse-kako čuditi. Seveda ako Mažari zagotove Hrvatom vse pravice, vso svobodo, vse ko risti v okviru r grške države, ne bodemo jim zavidali boljše bodočnosti. P«>z>bti pa ne smejo, da so Mažari tudi leta 1868. Hrvatom predložili belo polo, ter jim « buubo vali nebesa na mažarskem zemljevidu. Mesto v nebesa so Hrvatje prišli v vice, ako ne v pekel.
Bratomorni boj
še vedno bijejo na Balkanu. Zadnji čas so prišla posebno žalostna poročila. Giki koljejo Bolgare, Bolgari Srbe, a Turki vse. Seveda je slednjim to v veselje, ker se njim sovražna naroda saira med seboj uničujeta. Grki so navalili na Bolgare v zadnjem času silno mnogo nesreče, a Bolgari mesto da bi poiskali pomoči in zavezo Sibov, da H mogli tako znngati Grke, delajo s Srbi isto, kar delajo ž njimi Grki. Bolgari in Srbi so se udarili pred kratkim v Orašju, kjer je padlo okoli 27 BMgirov. Srbi so zaplenili v tej borbi mnogo brz »strelcih pušk in mnogo streliva. Ta poraz je za Bolgare toliko večji zaradi tega, ktr ni bil na srb-ki strani ubit noben častnik, samo eden je b.I lahko ranjen.
Cerkvena last v židovskih rokah.
Na Francoskem prodajajo sedaj tista posestva, kjer so stanovali prej menihi ali nune. Prodaja se na javni dražbi silno ceno in vse pokupijo židje. Država ima pri tem tako neznaten dobiček, da ga pač ni vredno vpoštevati. Tako bo imela Francoska malo koristi od tega, da je pregnala redove. Židje bodo utaknili dob ček.
Rusija.
Rusija stoji pred volitvami v gosudar stveno dumo, v nekak državni zbor. Mini-sterstvo je že naročilo, da se morajo objaviti imeniki volivcev najkasneje do 28. t. m.
Zapovedalo je tudi, da se oblasti in uradaifc osobito deželni glavarji in deželna po|lci ne smejo vmešavati v volitve.
Po vojski.
V Tokiju so že podpisali mirovno p» godbo. Ruska vlada je sklenila, da prepe(/a ruske vojne uietnike na ruskih ladijahi Vladivostok, od tam pa po železnici v d» movino.
Kako sklepajo velesile po, godbe
AngUžka je že sklenila novo pogodb z Japonsko. Doč m je prešnja pogodba i govorila o neodvisnosti Kitajske in Koreji nova pogodba že izpušča Korejo. Obrambi ok ožje se je raztegnilo na Indijo S« je Aigležka hotela zavarovati svojo indijski posest. Zadnji čas se pa piše tudi o nek nemško ruski zvezi: Pravijo, da je Nemčiji pripravljena skleniti zvezo z Rusijo in sta sc o tem že menila vladarja pri zal njem sestanku.
LISTEK.
Strašna noč.
(J. Ferrich.)
Na svojem popotovanju sem prišel lai sko leto neki večer zelo utruen v sredij velik trg. Bil je ravno isti dan semenj vse gostilne in prenoč šča so bila poli tujcev. Po dolgem iskanju in p»vpr»š'vnj se mi je vendar posrečilo, da sem dobi gostilni „pri Orlu" malo podstnšno sobi za prenočišče. Soba ni bila nič posebne? niti kar se tiče glede velikosti, niti kar tiče snage, toda — sila kola lomi.
Ko sem nekoliko povečerjal, se hI spravim v posteljo in kmalu trdo zasp.B.
Čez nekaj časa pa me prebudi iz slad kega spanca neko cvilenje, ki se je culo po posteljo. Nekaj časa poslušam in kmalu sel se prepričal, da je pod posteljo pes, ki ga l1 gospodar zaprl v sob ). Ni mi kazalo druge?' kot da sem vstal, zlezel pod posteljo F grabil nepovabljenega gosta in ga skozi vrata.
„No, sedaj bo vendar mir", dejal sam pri sebi in zlezel pod odejo ter sku» kolikor mogoče hitro zaspati.
Ko se®
napol zaspal, zopet začujem pod posteljo on cvilenje kot prej.
„To je pa že od sile", sem zarobant
rata dobro zaprem in zaklenem in se zopet ležem. Spanja sem bil zelo potreben, bil em že truden in tudi drugi dan b* treba ti zgodaj po koncu.
Toda zaželenega miru še ni bilo. Kmalu BČujera pod posteljo isto cvilenje in pra-tanje, kot že dvakrat.
Torej še eden!" H tro skočim s po-rtelje, pograbim tretjega psa in ga pošljem kozi vrata. Nato sem natanko pregledal vse iod posteljo, a o kakem psu ni bilo ne luha ne sluha.
Komaj sem zopet malo zaspal, že so se
lačuli zopet oni glasovi izpod postelje. Za jrgn! Ali rast6 psi iz tal? Ali lezejo iz slame iot bolhe? Ali padajo cd stropa? Kaj početi, [malu je bil četrti pes zunaj.
Še enkrat sem natanko preiskal vse kote v sobi. Pod posieljo, pod mizo, za omaro rse prazno, nikjer živega bitja.
.Ako nisem v kakem zakletem gradu, tedaj moram imeti vendar že enkrat m r", mislil sem si in stegnil utrujene kosti po postehi.
Ži zopet ono cvilenje pod posteljo! asje so se mi začeli jeziti, groza me je obšla; obšla me je misel — da straši. To niso bili psi — to je moralo biti kaj drugega, kar sem metal skozi vrata. Teda — saj so bili vendar iz mesa in kosti, to sem dobro čutil, in z dlako poraščeno kot pravi pravcati psi.
Zbral sem ves pogum, kolikor sem ga imel in treščil petega psa skazi vrata in se j spet vlegel.
Spanec pa ni več prišel. Preveč sem bil razburjen. Čakal stm, kaj še vse pride. Ista stvar se je ponavljala vedno in vedno. Odkod se jemljejo psi, tega nisem mogel dognati. Tolažil pa sem se, ko sem nesel devetega psa skazi vrata, da bo gotovo zdaj že konec, ker še nisem nikdar slišal, da bi bila imela kaka psica več kot devet psov. Ko pa sem nesel desetega -vun, mi je spet vsa tolažba splavala po vodi, ker sem bil prepričan, da so psi gotovo od d v eh psic.
Vedno prenašanje nadležnih mrcin skozi vrata, me je že zares utrudilo'. Slednjič sem vršil svoj neprijazni posel že skoraj napol v spanju. Ko se je začulo cvilenje in praskanje pod posteljo, sem vstal, segel pod pesteljo, privlekel marcino za ušesa in jo vrgel skozi vrata, ter legel spat, dokler se ni zopet druga oglasila.
Proti jutru sem malo zaspal, dokler me ni prišla dekla klicat.
Ko zagledam gostilničarja, sem stresel svojo nejevoljo nad njim, ker mi je odkazal za stanovanje sobo, polno mladih psov.
Debeli gostilničar z rdečim mesom pa se je zadovoljno smehljal moji jezi in trdil, da ima samo enega malega psa pri hifii.
„Kaj? Samo enega imate? Saj sem jih nesel sedemnajst po noči iz sobe. Če misl te goste zapirati v pasji hlev, oziroma v skladišče za pse, tedaj to storite z drugimi, jaz tega enkrat za vselej ne maram. Ce plačam pošteno, hočem imeti tudi pošteno stanovanje." Tako in enako sem obdeloval gostilničarja, ki pa se je na mojo največjo jezo krohotal kot bi bil blazen.
„Kaj sedemnajst ste jih vrgli skozi vrata ? Zd?j mi je stvar jasna. Res je bil moj kužek v sobi pod posteljo, tega ste vrgli vun, pa je vedno nazaj prišel skozi luknjo, ki je izrezana spodaj v vratih, da pride lahko mačka v sobo in polovi miši. Torej ne sedemnajst psov, ampak enega ste vrgli sedemnajstkrat vun." In zopet se je začel na ves glas smejati . . .
Skoraj me je bilo malo sram . . . plačal sem in kmalu cdšel. V tej gostilni pa me niso nikoli več videli.
Tako se pa ni nadejal.
i Resnična prigodba.)
B.lo je v nekem boljšem kraju na Kranjskem, ali vsaj domačini menijo, da so kaj več kot drugi ljudje. Leto 1904 nagibalo se je k svoji mu koncu. Prijeten je oni čas po božičnih praznikih. Pri vsaki hiši imajo potice in belega kiuha in vsakovrstne klobase in druge prešičje ali svinjske obliske. In vse to uživati pri toplo zakurjeni peči, to je pač prijetnost, da jih ni dosti več takih na tem revnem svetu. Zato ni čuda, da so prijatelji posebno v .boljših" krajih radi zbirajo zdaj pri tem, zdaj pri onem, da skupno uživajo te prijetnosti in se tako dan za dnem poslavljajo od starega leta. Tako je bilo tudi v našem kraju. Zbrali so se prijatelji ne samo bližnji, ampak tudi zdaj in zdaj so veselo zabrenčali konjski kraguljčki pred hišo in iz t dej se je izpulil ta in oni prijatelj in zlezel polagoma iz sank. Med temi je bil tudi dobri prijatelj Gruden. Dobro so se imeli in veselje in glas je naraščal in vedno navdušenejše pesmi d^morodne so vrele iz njihovih grl. In kdo bi se čudil temu! Vživali so jedi, ki delajo žejo, zato so pili in pili, seveda za žejo še malo pre malo, za korajžo in za glavo prišlo ga je pa le nekoliko preveč. Tudi prijatelju Grudnu je dobra pijača nasmejala ljubkerudečih rožic na prijazna lica in dala mu je v glavo dobro misel, da se med prijazne pogovore in navdušeno petje podajo tudi govori. Že cel mesec december je mislil na neke zanj prav imemtno stvar, to je hotel danes razodeti zbranim gostom. Cin, cin, cin, zapoje kozarček. Vse se ozre, odkod ta glas. Precej so spoznali, da poživlja Gruden, kajti samo on je stal in je še držal v rokah nož, s ka-
terim je potolkel na kozarec. Ko se pomiri družba, jame prijatelj Gruden približno tako-le govoriti: »Gospoda moja! Dovolite mi, da tukaj v tako zbrani družbi spregovorim par besedi. Gospoda moja, leto 1904. nagiba se k svojemu koncu in prav je, da se mi tukaj skupaj poslovimo od njega. H koncu gre pa še nekaj drugega. H koncu gre tudi moj god, zakaj jaz sem Gruden in godujem toraj cel ta-le mesec svoj god. Prepričan sem, da vsa tale cenjena družba nima med seboj moža, da bi obhajal svoj god cel mesec in še en dan, kakor jaz." Vsa družba je ostrmela in se čudila izvanredni Grudnovi časti in iz vseh grl se drnele častitke Grudnu k tej niegovi prednosti. Vseskrižem se je glasilo: Živijo Gruden, slava Grudnu, na zdravje Gruden in nekdo je celo zaklical: Adije Gruden, ker ni vedel več drugega novega izraza za Grudnovo počeščenje. Siore bi ga bili dvignili na rame in ga nosili po sobi Medtem, ko so vsi prirejali Grudnu take živahne ovacije, sedel je tam v kotu skromen gospod in je žalil med komaj vidnim smehljanjem konec svoje portorike. Ko je šel tudi hrušč Grudnove slave h koncu, dvigne se gospod v kotu prav boječe in pravi: „Sicer nisem jaz tako spreten govorec kot je moj gospod predgovorec, zato tudi ne bom dolgo govoril. Omenim le, da se ž njegovim govarom e koncu leta popolno strinjam, vendar pa se mu maram upreti, kar je govoril o dolgosti svojtga godu. On pravi da ni takega kot on, ki goduje tn dan in en mesec, jaz namreč godujem en dan in cela dva mesca skupaj, kajti jaz se imenujem Traven in godujem toraj malega in velikega travna in še ob godu svo ega patrona. Zona je obšfa dobrega Grudna, hrušč in trušč bil je pa>trikrat tolik kot konec Grudnovega govora. V prihodnje si bo pač dobro ogledal, pred kom bo govoril od svojega en mesec dolgega godu.
4 Janežič-Bartel: Nemško-slovanski slovar. IV izd. (Dcun.cn-slovemsches Handworterbuch von A Jane žič IV. Aufiage, bearbeitet von A. Baitel.) Tiskarna družbe sv Mohorja v Celovcu je ravnokar dovršila in izdala četrto izdajo nemšk o - s 1 o vens keg a slovarja , po kateri se je zadnja leta že zelo povpraševale. Gospod profesor A. B a r t e 1 ▼ Ljubljani je te izdaje predelal, pomnožil in popravil na podlagi Pleteršnikovega slovarja in Levčevega pravopisa. V ostalem se nova izdaja naslania na prejšnjo. Pomagali so g. pisatelju gg. prof. M. Pleteršnik, L. P i n t a r in g. A M i k u š. Dasi je obseg knjige za Štiri pole, to je 64 atrai i, večji, kakor oni tretje izdaje (sedaj obsega 57 pel, to je 912 strani), je ostala cena neizpreme-njena, namreč: 6 K za broširan in 7 K 20 h za vezan iztis. Poštnina za posamezne po-šiljatve 30 h več.
Razgled po domovini.
Našim naročnikom. Opozar jamo na uvodni članek, v katerem nazna njamo, da BDomoljub* z novim letom po stane tednik. O tem bomo še pisali.
f Nadškof in knez Andrej Jordan.
4. t. m. dopoldne ob polu 11. uri jena gloma umrl nadškof in knez goriški, me-tropolit ilirski itd., Andrej Jordan. Eno uro pred smrtjo je še podpisal uradne li stine. Okoli 10. ure ga je obiskal domači zdravnik, s katerim se je prijazne in mirno razgovarjal. V njegovi navzočnosti ga prime kar nakrat huda slabost vsled krčenja srca, tajnik mu je podelil sv. zakramente, na to je nadškof kmalu izdihnil svojo dušo s križem in svečo v roki. Jordan je bil belan že precej časa na želodcu. Iz te bolezni se je polagoma razvil rak. Močno bolan se je vrnil iz Rima od konferenc za slovansko bogoslužje. Od takrat naprej se je vedele, da ne bo živel več dolgo. Vstajal je vsak dan po par ur, drugače je ležal. Nadškefin knez Andrej Jordan se je rodil kot sin gim-narijskega profesorja Jordana s Kranjskega v Gorici dnč 29. novembra 1845. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Gorici. Dnč 6. junija 1868 je bil posvečen v mašnika: deloval je najprej kot katehet na mestnih ljudskih šolah. Nadškof in knez dr. Andrej G o 11 m a v e r ga je imenoval svojim kapelanom in tajnikom. Po njegovi smrti I. 1883 je postal spiritual v goriškem osrednjem semenišču Ko je bil 1. 1885. prošt dr. V a 1 u s s i imenovan knezoškofom v Tri-dentu, je postal Jordan prošt metropoli-tanskega kapitelja goriškega. Leta 1886 so furtanske kmetske občine izvolile Jordana v državni zbor. Leta 1891. je bil zopet izvoljen ter je pripadal zbornici do konca zakonodajne dobe. Po smrti nadškofa dr. Alojzija Zorna meseca julija 1S96 je postal Jordan kapitularni vikar, katero dostojanstvo je prevzel tudi po smrti kardinala M i-sije 1. 1902. Dnč 17. maja 1902 ga je cesar imenoval goriškim nadškofom, v konziste-riju dnč 9 junija 1902 ga je pa pokojni papež Leon XIII. potrdil, nakar je bil dcč 20 junija 1902 v goriški metropolitanski cerkvi po poreškem škofu dr. Flapu posvečen in umeščen. A vladal je samo nekaj čez tri leta. Bolezen je bila kriva, da ni mogel izpeljati mnogo dobrih načrtov. Bil je blag moi, ki je hotel vsem najboljše. Sel je po večno plačilo, katero mu Bog daj v obilni meri!
Knjige družbe sv. Mohorja
so pričeli ravnokar razpošiljati. 1. Kole-d a r z a leto 1906. obsega; Kratek nauk
o občni pridobnini — Mali vedež. — Za smeh in kratek čas. — Juri baron Vega, spisal profesor Marke Pirnat (s sedmimi slikami.) — Meškove pesmi. — Beseda o knjigah in knjižicah, napisal Jos V o 1 c (z dvema slikama). — Dr. Jernej Glančnik, spisal dr. Karol Vrstovšek (s 3 slikami). — Kemendator Valentin Sumah (s sliko.) — Fr. Neubaurove božične pesmi. — Popotnik, spisal M e š k e. — fetničarjev Martinek, spisal Mihael Levstik. — Gos sv. Martina, spisal Pankracij Gregor c. — Profesor Jakob Wang, spisal dr. Janez Arnejc (s sliko). — Mihael Ambrožič, prvi in največji čebelar na Gorenjskem. — Aleksan-drija in Slovenci; spisal P. Benigen Snoj (s 15 slikami). — Portarturski junaki, spisa dr. Anton Medved (brez slik.) — 2. Slovenske večernice obsegajo: Pošteni ljudje, spisal J. Kostanjeve c — Nesrečnež, povest spisal dr. Ant Med ved. — Zgodovinske pevestice, spisal Feo-dor J a r o m i 1 e v. — Pesme Meškove in \eubaurove. — Dalje je družba izdala letos še naslednje knjige: 3 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878., spisal Jernej pl. Andrejka. Knjigo krase številne slike. — 4. G e s p o-darski nauki, uredila Viljem R o h r-m a n in Fran Dular. — 5. Zgodbe s v. p i s m a 12 snopič, spisal dr. Janez Ev. K i e k — 6. Dušna paša, spisal škof Friderik Baraga. (Nova izdaja.) Prihodnje leto namerava družba izdati: Zgodbe sv. pisma" II. del, spisuje dr. J. Ev. Krek; .Cerkvenime-itvenik"; „ P r i severnih Slo v a n i h * , potopis spisal Josip L a v t i -žar; »Lešniki ■ , knjiga za odrastlo mladino, spisal Jožef Stritar; „Upor-n i k i « , zgodovinska povest, spisal Ivan Lah in , Koledar*.
K izpremembi pri kranjski dež. vladi. 14. oktobra dopeludne se se predstavili uradniki dež vlade in okrajni glavarji novemu dež. predsedniku gospodu S c h w a r z u. Pozdravil ga je v njihovem imenu dvorni svetnik dr. Schaffgotsch ki je silovite hvalil barona H e i n », ter je' čestital novemu deželnemu predsedniku, da je naslednik takega moža. Novi deželni , predsednik se je zahvalil, omenjal je uljudno s par besedami Schaffgotscha, o baronu Heinu pa ni spregovoril besedice. Pozdravil je novega dvornega svetnika grofa C h o -
rinskegaterjepovdarjal, da je vladi potrebno zaupanje ljudstva in daseizpostopa-n j a v 1 a d a i h organov mora ka-
zati ljubezen doljudstva o teh velevažnih izjavah še izpregovorimo
Mlekarski boj in ravnatel' Pire. V hudem mlekarskem boju, ki »' je ljubljanska okolica zadnje tčdne imela! Ljubljano, je naposled, kakor znan«, p^. legel kmet, in cena mleku je ostala stara, Da je temu tako, so največ krivi tisti „pri-jatelji kmeta", ki so ta boj začeli, ne da bi vse potrebno ukrenili, kako bodo to tudi i z v e j e v a 1 i. Med temi prijatelji je tudi ravnatelj Pire, mož, ki se že dolgo časa trudi, kako bi se našim kmetom vrinil za poslanca, a obenem ostal čist liberalec. Ta mož torej je v začetku ves gorel za zvišanje cene pri mleku, naposled v odločilnem trenotku pa se je umaknil in kmtta izdal. Pravijo, da je storil to zato, ker so mu liberalni prvaki tako ukazali. Res lep prijatelj našega kmeta to!
Veliki mlekar Pire je v silnih zadregah, zato skuša mešati pojme in je pri tem tudi precej predrzen. Zato se poslužuje .Naroda" v katerem sedaj trdi, da je akcija za podraženje mleka izšla iz „Zadružne zre-ze", od dr. šusteršiča in dr. Kreka Da je to neresnično, ve vsakdo, ki se je zanimal za razvoj mlečnega boja, in je v nasprotju tudi z mnogimi ^Narodovimi" porcčili. „N»-rod" v dokaz navaja Seliškarja, o katerem čisto dobro ve, da že par mesecev nima službe pri Zadružni zvezi, kar je tudi Narodni Gospodar" javno naznanil. Seli-škar je sedaj hodil s Pircem iz svojih zasebno trgovskih razlogov, ter se je iz ravn« takih razlogov s Pircem vred korajžno umaknil. Seliškar je igral žalostno vlogo Pirče-vega avtomata. Dr. Šusteršiča 11 «• čitivmesješepodlejše: o n i e dve leti-nima nič opraviti: Zadružno zvezo". „Narudova" zavijanja stoje torej ta jako trhlih negah in e bolj razkrinkujejo Pirca. Da je bil res 3irc voditelj vse stvari, se je v soboto pokazalo tudi pred okr. sodiščem. Oadi je bil vodja Blaznikove tiskarne obsojen na 10 K globe radi tega, ker oklicev za podraženje mleka, katere je dobil od P i r c a , ni dal v pre-5led države emu pravdništvu. Ravnatelj Pire hoče zapuščeno svojo akcijo sedaj braniti s psovkami in psuje v „Peslanem' v „Narodu" kmete z „otrobami" češ, da se je med otrobe mešal. Kako poniževalno za gosposkega ravnatelja gosposke kmetijske družbe! S tem predrznim gospodom pa se moramo še nekaj pomeniti. Kdo mu daje pravico v svojem ^Poslanem" napadati duhovski stan pišoč: Kakega take ostudnega članka . . . menda dosedaj
ni zagrešil noben duhovnik in če je bil tudi moralno popolnoma izprijen." Tako piše ravnatelj c. kr. kmetijske družbe! Kako pridejo taki izbruhi v zvez« z mlekom? Iz vseh pirčevib polemičnih skokov se pa vidi, kako prav je imel »Slovenec", ko je pisal, d a k m e t i j s k a d r u 2 b a ni t«, kar bi morala biti, da je to Pir-čeva gosposka družba, ne pa kmetijska, ki bi se morala postaviti v bran kmetov, ne pa jih zapustiti. Sicer pa zadnja beseda o ravnatelju Pircu še ni izpregovorjena. Naj ne misli, da bo tudi nas frapiral in teroriziral s svojo aroganco!
Premeščen je č. g. Frančišek Vidmar, kaplan v Štnihelu pri Novem Ecstu, v Boštanj, č g. Martin Pečarič, kaplan v Boštanju pa v Šmihel.
Ljubezen liberalne gospode do kmeta. Burni prizori so se vršili za časa mlekarskega štrajka na ljubljanskem trgu za živila. Kmetice, ki so tu prodajale, s* merale okušati oliko in pest liberalnih Ljubljančank. Kakor divje furije so besnele liberalne ženske s klobuki okrog preplašenih kmetic in jim pobijale steklenice z mlekom in premetavale jerbase in košare. Med drugimi je hodila semintja tudi neka ljubljanska liberalna dama, ki se je izrazila: Za mleko ni nič, jaz hodim le za „hec" okrog, da nagajam neumnim kmeticam in jim razlivam mleko." In res je ta liberalka nekaterim mlekaricam razlila mleko, ne da bi jo bil posvaril le eden izmed navzočih policajev. Enakih prizorov smo videli več. -udili smo se le potrpežljivosti kmetic, ki so to skrajno surovost in hudobijo mestnih žensk tako mirno prenašale. Lep nauk naj bo to za kmete, da vidijo kako ljubezen imajo liberalci do njih. Ne zaupajte nikdar več nobeni liberalni osebi, pa naj si bo mož ali ženska. Obenem je skupno: sovraštvo do kmetskega stanu.
Kmetje in banka „Slavija". Dobili smo ta le d«p:s: Ljubljanski župan Hribar je jako strogo nastopil zoper nas kmete ljubljanske okolice, ki smo sklenili podražiti mleko za par vinarjev. Mesto di bi bil on posredoval, se je pa v občinskem odboru in drugače pokazal kot strastnega našega nasprotnika. Tega mu ne bomo tako kmalu pozabili. Kako grdo se je ravnalo na trgu z našimi ženami in posli — in to v navzočnosti policajev, ne da bi bili ti branili naše ljudi. Zupan Hribar nas pozna le tedaj, kadar mu prinašamo denar za zavarovalnico »Slavijo", katere glavni agent je. Opravičeno razburjenje vlada med nami tudi na .Slavijo". Utegne se prigoditi, da bomo tudi mi ob času, ko bo treba obnoviti zavarovanje, pokazali Hribarju enako »prijaznost*, kakor jo je on nam v zadnjem času. S Hribarjem in nje-
govo zavarovalnico banko »Slavijo" bomo dobro obračunali.
Crtioe. Spisal Ivan Baloh. Pod tem naslovom je izšla v lični knjižici zbirka 30 zanimivih črtic, ki se prav prijetno berd. Cena je 1 krona in se dobiva pri založniku Ivanu Balohu, kapelami v Mengšu. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, jo še zlasti iz tega ozira prav toplo priporočamo v nakupovanje.
Shod mlekarn. Dobili smo naslednji komunike: Dnč 14. okt. se je vršil v Ljubljani shod zastopnikov kranjskih mlekarn ki ga je sklical ravnatelj »Kmetijske družbe" na zahtevo mlekarn kamniškega okraja z namenom, da se razpravlja o zvišanju in zjednačenju cen surovega masla. Shoda se je udeležilo nad 25 zastopnikov mlekarskih zadrug. Poleg tega je zastopal uradni vodja »Zadružne zveze", gospod Rožman, okoli 30 mlekarn. Po daljši debati se je končno enoglasno sprejela naslednja rosolucija: „Shod zastopnikov kranjskih mlekarn, ki se je vršil dne 15. t. m. v dvorani c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, prizna, da o enotnih ce nah surovega masla in drugih mlekarskih izdelkov, kakor tudi • povzdigi mlekarstva sploh ni možno s pridom govoriti, dokler nimajo vse mlekarne enotnega vodstva. Za-raditega sklene shod, poveriti c. kr. kmetijski družbi, stopiti v dogovor z »Zadružno zvezo", da se osnuje popolnoma samostojna »Mlekarska zadruga", ki bi stala popolnoma nad strankami in ki bi sestajala iz zastopnikov zadrug ter iz zastopnikov deželne vlade, deželnega odbora, kmetijske družbe in »Zadružne zveze". Glede revizije in blagovnega prometa naj obdrži vsaka zadruga samostojnost. Ako na tej podlagi ni možno sporazumljenje, obrne naj se c. kr. kmetijska družba na ministrstvo s posebno spomenic«, v kateri se prosi za nasvet, kak« je dati izven »Zadružne zveze" stoječim mlekarskim zadr. na Kranjskem organizacijo." T« uradno poročilo sicer ne opisuje natančne, kako se je vršil shod, a dovolj, da moremo njeg«v uspeh iskren« pozdravljati. Precej predsodkov je p a d 1 o ta dan ; sicer bi ne bilo mogoče, da bi se vzajemn« delovanje priporočalo kmetijski družbi in Zadružni zvezi Znano je, da se načelstvo Zadružne zveze resno trudi za tako vzajemnost in reči smemo, da pomenja včerajšnji dan velik korak naprej. Iz resolucije same se pa razvidi, do kakfinih nedoslednosti se pride, če se hoče pri takih vprašanjih ustreči na vse plati. Sklenilo se je, kakor beremo, ustanoviti mlekarsko zvezo iz zastopnikov zadrug, dež. vlade, dež. odbora in Zadružne zveze. Pri tej zvezi naj bi bila pa vsaka zadruga samostojna glede na revizijo in blagovni promet. Ta kolobocija! Mlekarska zveza — brez avtonomije ; dalje
zveza, ki naj bi uredila enotne cene, ki pa nima nič odločevati glede na blagovni promet. To so jasna protislovja. Zdi se nam, da je samo beseda Mlekarska zveza nerodna; glasiti bi se moralo mlekarski strokami o d b • r , ali kaj podobnega. Ce se stvar tako misli, je dobra in v pravem tiru! To se mora še pojasniti
Usmilite se pogorelcev v Ratečah na Gorenjskem. Požrešni plamen je uničil dne 29. septembra tukajšnjemu prebivalstvu vse kar potrebuje vsak človek za življenje: stanovanje, hrano in obleko. Pogorelo je popolnoma 46 hiš s pohištvom in z gospodarskimi poslopji vred. Ubogi ljudje niso odnesli drugega kakor golo življenje, kajti požar se je širil tako hitro, da je bilo h kratu vse v ognju. Vže se je vzbudil« nekaj usmiljenih src ter nam prihitelo na pomoč, toda kaj je to v primeri s tolikim številom ponesrečencev! Zato vpijemo z visoke Gorenjske, iz kranjske Sibirije kličemo daleč tje po vsej slovenski zemlji: Zima je tukaj, že naletava prvi sneg, a rdteški siromaki nimaj« ne stanovanja, ne hrane, ne obleke. Pomagajte jim, usmilite se jih. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli! Rdteče na Gorenjskem (pošta Bela peč) 12. oktobra 1905. Pomožni odbor: Jan. Zapančič, nadučit., zapisnikar. Jos. Pintbah, župan, načelnik. Jos. Lavtižar, župnik, blagajnik. Jan. Jelen, Jos. Petrič, Jan. Juvan ml. odborniki.
Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeri z drugimi, bolj naprednimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo popri-mejo boljšega kletarenja, ako hočejo pride-levati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ak« iz njega gospodar ne zna pripraviti fin«, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako 2 njim praviln« ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bo-huslav Skalitskjr pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vdele2iti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra 11. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število ude • ležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet,
bode pravočasno in siccr vsaj en teden pred pričetkom tečaja, pismenim patom obveščen Zimski kurzi za stavbna obrtnike na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljub Ijani se pr čno, kakor se nam poroči dne 3 novembra. Tem kurzom je namen, portoinkom (in eventualno tudi mojstrom 2;darskega, tesarskega in k?mnostškega obrta poda;ati on.i znan e in one spretnost1, ki so podlaga 7a boljše in vsp šrejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi še namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbnih obrt h. Zrnski kurzi se za vsakega izmed navedenih cb.tov dele v dva tečaja, ki trajata vselej po pet mesecev in se pričneta 3. novembra, končata pa 31 marca. Poleg računstva in priredopisja se poučujejo v kurzih vsi oni stavbno tehniški predmeti, ki so v dosego označenega smotra potrebni. Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne moreio vdeležiti pouka v vseh prt dpi-sinih predmetih, in ki žele svoje znanje izpopolniti le v nekaterih toikah, se sprejemajo kot izredni učenci (hosp tantje), dokler e kaj prostora na razpolago Pouk je brezplačen. pač pa je pri vstopu odšteti vpisnino s kron, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno cd zaveda. Obiskovalci korzov morejo dcb.ti ustaro.-e v mesečnih zneskih od 20 do 40 K. Zi vstop je treba prosilcu dc kazati, da je star is let in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Prednost imajo prosilci, kt so dovršili kako obrtno nadaljevalno št lo. Na take se tudi pri oddaji ustanov najprej ozira. Zglasila za vstop se sprejemajo v drugi polovici meseca oktobra pri ravnateljstvu šole.
Kmetovalci pozor! Pri prodaji prašičev, kož, žunih pr ddkov itd, prekup-oem pr poročamo vsakomur največjo opreznost, ker se kaj lahko zgodi, da prekup-čeva tehtn ca pokaže nekaj kilogramov manj kot pa kaka druga.
Ali ie imate? Zakaj pa ne? Pfl kaj pa? Pod tem zjglavj.m piše zadnji „B goljub : I, lepo knjiiico, ki je izšla ob tristo letnici Marijinih družb z naslovom: .Slava Mariji". Človek bi mislil, da bodo Marijine družbe, za katere se tukaj gre. željno segle po njej! Mislil bi, da b«d« vsi Manj ni družabaiki, ali recimo vsaj vsi dobri, vsi goreči družabniki hoteli vsak svojo knjižico imeti, ki pripoveduje tako lepe reči o Marijinih družbah, kakršnih ne dobite izlepa kje pisanih. Tu imate lep in natančen pregled vseh Marijinih družb na Slovenskem, katerih je toliko! Katerega dobrega Marijinega otroka. Jpi ne veselilo videti, koliko dniib ut4ra$*bfikov je vseh skopaj? Družb je
J »kolu 500 in družabnikov okoli 50.000. Zato smo rekli, h«teč te knjižic« izdati: Tis-kajmo je 10.000! Potem smo se premislili in rekli: e, bolj varno je, dejmo je sa mri 5000, da nebo ostalo! Pa smose še enkrat premislili in r e k 1 i: Naj bo samri 3000 zaenkrat; če bo treba, se bo pa še enkrat tiskala. Tak6 smo računali, — na, in zdaj je prodane šele nekaj sto. (!) Ia moški Marijini družbi ljubljanski, ki je prevzela vso skrb in vts t ud in t roške za lepa slavnost tristoletnice, preti za plačil« nevarnost, da bo pri knjižici, kater« je «na založila, imela še — z g u b e ! Mesto da bi dobila od nje kako kronico, s katero bi pokrila sv«je troške, pa zgubo ! Sestrske družbe, ali boste res pustile, da bi se te zgodilo? Pustil.-, da bi trpela v svoji požrtvovalnosti ena družba zaradi brezbrižnosti drugih ?... Sezite po knjižici!
Politični shod na Jesenicah.
Na stotine jes niških dela\cevje 14. okt. poslušalo dr. Krekov govor • splošni in enaki volivni pravici, ter ob velikem navdušenju sklenilo ne«majano nadaljevati boj za tako i z p r e m e m b o volivnega reda. Ivan Gostinčirje poročal nedeljskem počitku.
Javni ljudski shodi za splošno volivno prav co se višč v nedeljo 22 t m. v Š k« f j i Loki, Litiji, Kropi, Kamni Gorici, Devici Mariji v Polju, Medvodah in Zagorju. Mogoče bo to nedeljo še več shodov. Deielnozborsko zasedanje je pred durmi in ljudstvo zahteva s\o e pravice.
.Gorenjske novice.
0 Moravče. Na grob g župniku Fr. Plešku. Otožno d«neče je naznanil 29. kim«vca zvečer veliki zv«n naše farne cerkve, da župnika g Fr. Pleška ni več med živimi. Med vsemi farani je odzval ta glas žalosten «dmev, kajti vsi so pobožnega gospoda visoko cenili, ljubili in spoštovali. Zlasti starejši, ki se jih paradi še za časa njegovega bivanja kot ekspozita pred 20. leti na Vrh polju, s« bili vsled njih smrti globoka užaljeni. Pokojni duhovnik je bil zvest delavec na vrtuGosp«dovem, usmiljen do ubogih mnogim tolažba v žal«sti in nadlogah. Torej ni čuda, da se jih ob smrti vse spominja, zeleč jim večni mir in sv. nebesa. Pa tudi gospod so Moravčane že od nekdaj spoštovali, kajti drugače bi si ne bili zbrali tu, ko stopili v začasni pokoj, mesto kjer s« preživeli zadnje dni življenja. Pogreb je bil v nedelj« 1. oktobra popoldne. Vršil se je ob asistenci 10. duhovnikov, kateri je sledila
obilna množica ljudstva. Vsi pa kateri s®» g. župnika poznali, pojlim« v duhu k nje govemu grobu in molimo za mir in njegove duše. Sij:
On zvesto pasel je ovčice, od Jezusa mu iiroOene; je kazal pota jim pravice, meneč za tu«e se nobene, /»torej oj polivaj v miru tvoj duh v nebeški na višavi: naj v Bogu milosti vseh viru plačilo viiva v večni slavi.
0 Moravške novice. Katol. j*.
obraževalno društvo je priredilo 17. in 24 p b društveno veselico. Na vzporedu je bilo petje in igri: rZaamenje v gozdu" in rZa letovišče". Igri sta baje poslušalcem precej uga. jali. Prva radi krasne zanimive vsebine druga zavoljo zdrave šaljivosti. Pa kmalu spet kaj! — Predaval je v izobr. druUvu stud. ph. g. Val. Rožič, č'an dijaške zveze „Zarije", o državi in njeni ustavi Govornik nam je pojasnil prav po domače, kdo vladi in dela zakone. Zlasti je povdarjai. da t Avstriji dandanes vlada ljudstvo samo. Kolike važnosti in pomena so toraj u nas vsake volitve! — Vihar s toči smo imeli 25. p. meseca Oškodovane so vasi Svinje in Negastrn, kjer je toča obklestila precej jesenske pridelke. Zlasti prizadete s« še občine: Krašbja, Črni graben in Blagovica. — O obilni zapuščini pokojnega župnika Pleško pripovedujejo nekateri po nsši d»-lini. Istina je, da so gospod zapustili komaj toliko, da se za silo pokrijej« pogrebni stroški. Kaj porečejo k temu on', ki vedo toliko povedati o duhovskem bogastvu?! — Česa se liberalci vesele. A.: „Vendar s» se enkrat nekoliko pomirile te naše politične homatije " B.: „Čakaj, spomladi, ko bodo volitve, tedaj.. A (veselo): rAli bomo zmagali?" B.: „Ce tudi ne, pili bomo pa vendar le."
° Veselica v Ihanu. Piše se nam:
Dandanes, kose vse tako živahno giblje, ko društveno življenje na vseh straneh tako napreduje. tudi vrli Ibanci nikakor nočejo zaostajati. To so prelepo pokazali z veselico, dne 15. oktobra. Komaj par mesecev je od tega. kar se je po prizadevanju neumorno delavnega, za blagor svojih ovčic vsega vnetega gosp. župnika A. Antončiča ustanovilo „kat izobraževalno društvo* in že je to društvo nastopilo s predstavo, ki zasluzi popolnega priznanja. Žs petje je prav uga jalo. Ko pa sta v deklamaoji .Noč in dan' nastopili 2 deklici in govorili s finim čutom in lepim povdarkom, videlo se je takoj, da se bo tudi predstava sv. Neže prav izborno obnesla. Gosp. predsednik je prej vso igr° prav temeljito in poljudno pojasnM, kar smatramo mi pri takih ljudskih predstavah sploh za bistveno potrebno. Kako naj sicer ljudstvo z zanimanjem sledi, kako >8r0
umeva, ako se mu ista prav nič ne pojasni! Vidtli smo že predstave, kjer takega pojas j nila ni bilo. Obnašanje občinstva pa nam je j med igro pričalo, da ono igre ni umelo! Kakšen naj je potem vz«ojen uspeh igre! V Ihanu pa nam je pazljivost, s katero je občinsko igri sltd lo, pričala, da igro razume! Najbolj so se odlikovali sv. Neža, S mf rijan, Klavdija in Luc na. Pa tudi vse druge so j svo e uloge prav dobro pogodile. Prav nič ni bilo opaziti, da doslej še nikdar niso igrale. In vendar je bila to sploh prva igra v Ihanu. Z veseljem čestitamo vsem! Da se ltmaiu zopet vidimo!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Litija. Litijska pred.laica je za de-lavst o dobi* svojega lastnega zdravnika, v osebi g. dr Antona Hawiika. Trdilo se je i prej o njem, da ni zmožen slovenščine, a to ni res. Gospod doktor govori pravilno slovensko in je zelo skrben za bolne de lavce. To skrb je pokazal pri bolni delavki Mariji Fožeš, katero je slednji dan obisko val. Sedaj imamQ v Litiji tri zdravnike. — Novo štirirazredmj šolo bodo zidali na sedanjem živinskem trgu Živinsko sejmišče pa premaknejo proti vasici Grbin. — Na cesarjev god je bila vsa Lit ja preplašena. Čemu neki? No povest se je pletla tako le: V torek zvečer so dob.li tovainški delavci predplačo in zato si ga je Jožef Tomaž č iz Gibina piivoščil en giažek ali pa dva. Pil ga je pri BMiklavži". Ž njim vred je pil tudi brezposelni Jožef Grobol.šek. Tomažič ga je imel kmalu pod kapo in v rožicah je zapustil gostilno in šel proti domu. Še pred njim je odšel Groboljšek. Drugo jutro pa ni bilo Tomaž ča nikjer, a na poti proti njegovi hiši ravno pred dr. Jamškovo vilo je bila mlaka krvi. Vsi so mislili, da je Tomažič zavratno umorjen in njegovo truplo odnešeno v bližnjo Savo. Sum je pa posebno letel na Groboljška, ker se je tisti dan odpravljal, da odide iz Litije. V sumu so bili ljudje pa še bolj potrjeni, ko je poizvedoval Tomažičev sin po svojem očetu pri »Miklavži" in je tam dobil Groboljška, ki se je začel tresti in vzdihovati: „Oh, zdaj bom pa gotovo jaz vsega kriv?" Zato so ga orožniki prijeli in oddali v preiskovalni zapor. V sred* »poldne pa pride Tomažič demov in reši Litijo suma, svojce žalosti in Groboljška zapora. V pijanosti je padel in se pobil pred Jamškovo vilo, odtod tista kri, potem pa je kolovratil proti Polšniku, dokler ga v Tepah ljudje niso ustavili, češ mož tukaj se ne pride na Grbin. In tako se je srečno končala ta žalostna prigodba. |
Časih so copernice ljudi vodile po hribih, zdaj jih pa ta copernska pijača! — Dnč 28. septembra zvečer je bil javen delavski shod v gostilni pri Starovašniku. Prišlo je precej delavcev, - okrog 80 - ki so pazno poslušali prtdavanje g. Moškerca o načrtu državnega zakona ca delavsko zavarovanje. — Litijsko planinsko društvo je v nedeljo, (8 okt.) priredilo z Ljubljančani vred svoj izlet na Primskovo. A vdeležba ni bila velika. Nekaj slovenskih planink in planincev jo je po poti nemško rezalo. Seve, saj to je bolj nobel I — Zadnji semenj v Litiji bi bil nad vse velikaosk in dobro obiskan, da ga ni tako zaviral vse dopoldne silen dež. Zato se ni moglo razviti pravo sejmarsko ž vljenje.
t Od Svetega Križa pri Litiji. Velika nesreča se je pripetila na kva-terno nedeljo Antonu Tomažiču iz Gornjih Vcdic. Vadila sta se z Jožetom Hribariem
f Nadškof in knez Andrej Jordan.
strgati s star® dvocevno puško. Ko je Anton Tomažič ustrelil, se je puška razletela in Tomažiču raztrgala levo roko. Še isti dan so ponesrečenca peljali v novomeško bolnišnico in ondi so mu jo odrezali, drugače bi bila vsaka pomoč brez uspeha. — Vsem vinskim kupcem in trgovcem se daje na znanje, da se je v Sv. Križki župniji, posebno v Moravški gori pridelalo veliko dobrega vina. Cena mu bo primerna. Kupci pridite v obilnem številu v Moravško goro, ker nam veselo tički poj6.
f Vače. Pogrešajo poštnega pota, ki je hod 1 v Litijo po pošto. Govoril je, da se bo obesil. Na zdaj je pa nemara res kaj tako prismojenega storil.
f Štanga. Naša fara žaluje za svojim vrlim rojakom g profesorjem Francetom Marnom. Umrl je 5. okt«bra v Topuskem na Hrvaškem, daleč od rojstnega kraja, kjer se je zdravil svojo nevarno bolezen vode-
nico, ki ga je spravila v grob. Rojen je bil pokojnik v Štangi 1. 1846 in bil brat rajnega g. kanonika J jžtf * Mama. Rodbina rajnih prebiva v šmartinski fari. Truplo rajnega pre fese rja so pripeljali v Zagreb in slovesno pokopali. Bil je prijazen gospod in priljubljen pri vsth in povsod. Cenjeni rodbini M rnovi naše iskreno sožalje.
f Št. Lambert. Čimdalje bolj uvi-devimo, da je podalo na svetu vse narobe. Tako pravijo naši stari možje. Kdo je kdaj slišal, da je tako pozno toča padala, na, v noči od 5 na 6. oktobra, je pa še nas počastila in prav pošteno klestila, samo dobro da ni imela k?j.
f Zagorje. Tudi pri nas je padala imenovano at č precej debela toča. Elektrika v Toplicah že nekaj tednov dobro sveti. Tudi- nesreč še ni bilo posebnih. Eno delavko je stroj zagrabil in na nogi poškodoval. — Sedaj je prišlo na dan, da so bili tisti piskači ra Weinbergerjevem vrtu — sami otrcC', ki so piskali pri škofovem odhodu. No, saj smo si že takrat mislili, da so kaj tacega zmožni samo otroci, naj si bodo že kakršnikoli. — 1. oktobra so imeli socialni demokratje shod, kjer so se potegovali za splošno volilno pravico. Shod je bil dobro obi-kin, a še več bi jih bilo, če bi ljudje zvedeli o pravem času. Kjer smo enih misl'j, gramo lahko skupaj.
f Primskovo. 8. oktober je bil za nas žalosten dan. Poslavljali so se od nas naš g. župnik Ivan Golob. Sicir ne več sami, ker žalibog ne morejo vei govoriti, tmpak v njihovem imenu č. pater iz Ziti-čine. Ah, te je bilo žalostno slovo. Gospodu, ki odidejo v pokoj v Šmartno žtlimo iz dna srca ozdravljenja, da bi spet kedaj slišali njihov elas !
f Šmartno. V šmartinski fari so neketeri v zadnjem času z Mozesrm vred na tla vrgli in razbili sedmo božj« zapoved, kajti kradejo kot srake po noči — prej grozdje, zdaj pa poljske pridelke. — Na tifusu "je umrla 6 oktabra tevarn;ška delavka Marija Požeš, ki je bila poprej vedno zdrava. Deset let je bila v predilnici. Sveto je živela in ravno tako sveto je umrla. — Resnično se je na nji izpolnilo: Dragocena pred Gospodom je smrt njegovih svetih."
Z ribniške zemlje.
f To zimo bo spet sneg bel.
Našim hribovcem so ga že dali in dolmcem zdaleč pokazali snega za „mušter". Bel bo spet, toda koliko ga bo še prihodnjo zimo, tega nam pa niso povedali.
f Zdaj so pa na konju. V Do-brepolj h je preteklo poletje pubila deloma toča. Županstva so prosila pri vladi za odpis davkov in te dni so zvedeli prizadeti posestniki za polajšavo. Kako so bili zad*-
voljni spoznate lahko, ako vam povem, da je b i 1 o 17 0 posestnikom odpisanih borih 6 1 k r o n i c. Najsrečnejši je bil oni, ki so mu zmanjšal davek za 2 7 krajcarjev, Najmanjši odpis, in sicer tako majhen, da manjši ni mogel biti, znašal je en cel vinar. No za tega se pa tudi ni splačalo dajati pismenega potrdila, kakor se je od vseh zahtevalo. Nam se taka pelajšava zdi norčevanje z ljudstvom. Radovedni smo ali je cenilna komisija dobila več ali manj kot 61 kron.
t Cesar je odlikoval deželno-sodnega svetnika gospoda Danijela Š u-f 1 a j a v Velikih Laščah z vitežkim križcen Franc Jožefovega reda.
f »Ta vel'ka« pri Sv. Gregoriju bo v nedeljo 22. L m. ob 10 uri dopoldne.
f Griža nas suče. Na Veliki Sle vici je za grižo bolno malo in odraslo in jih tudi pobira. Na Robu se je lotila skoro bolj odrasl<h in iim ne prizanaša s smrtjo.
t »Postavili hvaležni žup-Ijani« smo brali na novi spominski plošči rajnega župnika L. Gerjolja na pokopališču v Laščah. To je hvalevredna hvaležnost, ki ohranja spomin moža, ki je toliko časa deloval v župniji, še poznejšim rodovom. Gotovo bi bili postavili tudi večji spomenik, pa so gledali na sorazmerje s spomenikom župnika rojaka in velikega dobrotnika Jakoba Grudna, ki spava smrtno spanje ob drugi strani vhoda v pokopališko kapelo.
f »Cesta na Ljubljana.« Tako smo brali na obcestni tabli v LaSčah in smo se precej .spumnli na iblanska domača govarica" in se nam je prav zdelo, da se človek že y Laščah nauči, kako naj v Ljubljani govori.
7 Pripravne kanale ima trg Ribnica. Drič kar po vrhu ceste in se zato dajo kaj lahko kar z grabljami pretrebiti, ako se kje zamiše. Prav zanimivo je na trgu ob plohi. Iz vseh žlebov bruha voda na cesto kot gorski hudourniki, tako da ima človek pred seboj Benetke, ob straneh pa „Švajca visoke gore".
Belokranjske novice.
f Iz Metlike. Kakor veža v luč, tako se razni poslanci zaletavajo v ministre s svojimi prošnjami. Tudi o belokranjski železnici so se že zaletavali razni liberalni Plantani v ministre — a vsi so odleteli z omejenimi peruti, ker niso imeli prave volje. Sedaj pa nas veseli, ko smo slišali, da je vrli poslanec g. Šuklje. mož, ki res dela, vzel našo prepotrebno železnico na piko in jo tudi priporočal v državnem zboru In veste kaj so ministri rekli na Šukljetove besede? Niso rekli: ne bode šlo! Rekli so, da naj se takoj peča ž njo železniški odsek! Torej vendar enkrat vsaj to, da se oni, ki
imajo govoriti pri železnicah, poučijo o naši revščini! Čast Šukljetu! Plantan naj pa le še naprej kupuje štempeljne, da bode smel „me-riti železnico!
f Poslanec Pfeifer je vložil v državnem zboru nujni predlog za podporo po toči poškodovanim v črnomaljskem okraju. — Tako delajo katoliško-narodni poslanci!
7 Orožniki so zopet dobili Franceta Roglja, ki je bil ušel iz ječe v Metliki.
f Naj le pišejo! Lvedeli smo od g. Ivana, da razni doktorji Srnjaki v Metliki o njem pišejo za „špas" po cajtengah. Mi jim pa povemo, da naj si razni možicelni izbijejo iz glave misel, da ne zna nobeden drug pisati v .Slovenca" kakor g Ivan ali g. Davorin. Želimo pač, da bi tudi ta dva kaj zapisala o raznih škandalih v čitalnici, petem bi dohtarji drugač žvižgali! Za danes samo to. Drugič bodemo vzeli pa fotografijo v roke in z nekim dežnikom tudi druge pokazali ljudem — pa v .Slovencu" zopet f Peronospera je bila v Metliki na obrazih tisto jutro, ko so se prej v čitalnici stepli. Vse je bilo poparjeno!
f Sneg je padel že na Gorjancih in po kočevskih hribih 10 t m Mogoče, da bode treba piipraviti se na dolgo in trdo zimo.
t Vinska letina po Belokrajini je občno slaba. Pozor za drugo leto!
f Poštne zveze na Belokranjskem so prav pomanjkljive. Posebno se pritožuje narod cad tem v Adleši-čih ia na Radovici. Na vsak način bi moral biti na obeh teh krajih samostojen poštni urad, ki ga imajo drugje še z dosti manjšim prometom. Mimogrede vprašamo, čemu neki prihaja neredno zdanja pešpotna pošta iz Črnomlja tja proti Adlešičim? — Tudi ceste in druga pota so strahovita ponekod na Belokranjskem. Uprav nevarna je cesta od Vinice - Zilje - Preloka - Adleštči Mi se kar čudimo bistroumnosti merodajnih činiteljev, da se ne preskrbe drugačne ceste, nego t» vratolomna kozja pot G. Laknerja kot načelnika cestnega odbora odločno poživljamo, da naj tudi za te kraje kaj učini in ne samo za druge ceste, posebno za ono proti Stražnemu vrhu. Koliko časa že prispevamo k cestnim dokladam, bi se tudi za nas že kaj lahko ukrenilo
f V semiški župniji razsaja po nekaterih vaseh huda griža. Več ljudi je vsled tega umrlo: mladih in starih. Med njimi tudi najstarejša oseba v fari, namreč 961etna Neža Bajec iz Vavpčje vasi.
t Cesarjev god so pri nas v Semiču pošteno obhajale šole iz iz Semiča in Štrekljevca Šolarji in učiteljstvo se je lepo udeležilo službe božje. Le črešnjevske šole ni bilo, ker je dotično solsko vodstvo ravno na cesarjev god imelo baje „neko grižo."
Mi pa pravimo: če je samo vodstvo ravno takrat imelo .neko grižo", ko je bilo treba iti k maši, bi pa vsaj poslalo k njej šolarje Naj bi okr. šol. svet storil v tej zadevi svoje korake!
f Nekateri naši gostilničarji
so še vedno tako nespametni pa mislijo, da bo harmonika in ples napolnil njihove prazne žepe in omožil njihove hčere. Pa iz harmonik pride navadno slab glas in pretep. To najbolje vedo tam doli v Stranski vasi in pa v Semiču št. 12; kjer je bil tepež zadnji semnji dan. Sramota za gostilne, kjer se zbira in pretepa smet cele fare!
f Občinske volitve občine čreš-njevec so razveljavljene zaradi raznih nepravilnost'. Ena med temi je bilo tudi nasilno postopanje od strani nekaterih liberaldkov in njihovih preslepljencev. Možje pri pri-hodnjih voltvah se pokažite res možake in volite možake! Vaš župan naj bo pošten možak, ne pa kak brezverski, br pekletni .kramar!" Tuli si ne dajte prigovarjati cd onega moža, čegar dolžnost je, da nauči vaše otroke pošteno brati, ne pa vas voliti župana! Mislim, da razumete!
Iz raznih krajev Dolenjske.
f Pri Št. Jurji pod Kumom,
zlasti na Padežu v Dol. Osrtdsu in Selu vlada že tri tedna huda griža. Pri nekaterih mine v par dneh, druge zlasti odrašdene drži čez dva tedna. Umrlo je 7 otrok d* 7. leta in tri ženske. Pa tudi nekateri možje so v veliki nevarnosti. Po zdravila hodijo v Zagorje, v Trebenj in v Celje, torej po 5 ur daleč. Bog vč, zakaj občina plačuje v zdravniški zaklad?
t Letina v Št. Juriju pod Kumom je bila srednja, parkrat je grozila to<*a, ki pa je dosegla nekatere njive. V »Domoljubu", ne v „S 1 o v e n c u*, je nekdo sicer trdil, da je naredila 20000 kron škode, pa to je bilo nekje drugje Ko sme se pa branili takih novic, je pa očital „grozn« trditev" in .hudobno voljo", kar hvaležno nazaj pošiljamo.
Notranjske novice.
- 2 Vrhnike. Župan, kot
kmetski prijatelj. Pod tem naslovom poročali smo v 18 števiki »Domoljuba", da naš župan in Franc Trček iz Bevk ne privoščita kmečkim podobčinam 8 odbornikov, ker sta se zoper to število kmečkih od bornikov pritožila itd. — Pa vse jedno, če tudi kakor vobče znano je bil naš župan zelo velik prijatelj bivšega deželnega predsednika Heina, ni se mu posrečilo s pomočjo očeta Trčka odvzeti kmečkim P°d"
občinam 3 odbornike in ravno toliko pod-občinskih oskrbnikov. Kajti, četudi je naš župan mogoče mišljenja, da se da z divjimi petelini, ribami, jabolki, jagodami s prilizo-vanjem in drugimi takimi sredstvi pri višjih gospodih vse doseči - - vendar c. kr. deželna vlada z odlokom 20. septembra t. 1 št. 10417 ni ugodila njihovemu rekurzu in pripoznala je kmečkim podobčinam 8 odbornikov in ravno toliko oskrbnikov. Radovedni smo, če se bode zoper to odločba isti ače Trček, katerega so kmetje za to izvolili občinskim odbornikom, da bi varoval njih koristi nikakor pa ne, da se bi našemu županu pustil vpor abljati za njegovo slepo orodje — pri tožil do ministrstva ali ne. Če se bede pri tožil, mu bodemo v drugič že drugače po svetili, ker popisali bodemo še druge njegove grehe. Bevčani pripovedujejo, da je naš zviti župan radi tega Trčka tako pridobil na svojo liberalne stran, ker mu pravi rgespudu Županove. No gospud Županove! če bodete zanaprej s kmeti držali in da ne bodete več trobili v liberalni županov rog skrbeli bomo tudi mi zato, da se Vam bo reklo rgospud Županove". Dne 2 5. septembra 1.1. vršil se je pri nas odobrilni ogled (ke-lavdacija) našega vodovoda. G. zvedenci so vso delo g. podjetnika zelo pohvalili samo z glavami so majali, zakaj se ni vodovod napeljal iz „Starega mlina", ker sedanji studenci ne bodo nikdar dajali v poletnem času dovelj vode. Pa kaj hočemo, ker naš slavni občinski odbor obstoji izvečine iz samih tacih pohlevnih backov, da vse prikimajo kar župan reče. Naš župan, kateri je mnenja, da je tudi tehnično izobražen, je pri sejah vedne zatrjeval, da bedo sedanji studenci dajali v sekundi 7'/» l'trov vode taka, da bode prav gotovo na vsakega prebivalca prišlo najmanj 70 litrov vode na dan, ter da se bi voda brez vsake skrbi lahko napeljala do sosedne vasi Stara-Vrhnika. No, pa g. župan so se precej motili, v poletnem času ob največjem delu in najhujši vročini ni imel en del trga nikake vode in dovažati so morali isti prebivalci kateri so se najbolj vodovoda veselili in katerim bi imel vodovod najbolj koristili — zopet vodo z vezmi kakor pred vodo vodom. Poleg tega bila sta pa ravno ob tem času, ko je največ vede primanjkavalo, pokvarjena dva javna vodnjaka, da je voda noč in dan neprenehoma uhajala in naš župan, kateri se usti, da je zelo vnet za blagor ljudstva, še do danes ni potrebno ukrenil, da se bi ta vodnjaka popravila. Pa kaj misli sedaj storiti naš skrbni eče župan? Napeljati hoče vodo iz „Starega mlina" kar bi stalo po izreku zvedencev okoli šestdeset tisoč kren posebno, ker je dvomljivo, če bode mogoče vnovič dobiti državno in deželno podpore. Nam se zdi, da se upa naš
Darče vendar malo preveč rogeviliti na račun ubezih davkoplačevalcev, da dela zopet tako drage prejekte, ko je pokazal pri prvi napravi vodovoda, da malo razume v vodovodnih stvareh. Zraven tega je pa v zadnjem času vodo iz „Starega mlina" kupil neki županov prijatelj, o katerem dvemimo, da bi jo brezplačno ali vsaj za primerno ceno hotel sedaj odstopiti. G. župan, če tudi ste se pri neki občinski seji radi občinskih naklad na ugovor nekega g. odbornika izrazili : „A kaj drugi, vsaj tako jaz, gospod Kotnik in g. Lenarčič narveč davka plačamo." Vedite, da Vi, ki ste po svojih sta-riših podedovali veliko premoženje ne da bi zanj kedaj kaj trpeli — lažje pogrešite pri davkih 100 gld kakor pa ubogi opekarski trpin 1 krono. Tedaj občinski zastopniki na noge in ne davolite več novih davkov, ker se že sedanjih neznosnih občinskih naklad ne bodemo najmanj 45 let opiostili. Da g. žup>n, če hoče človek vsa javna, častna in druga taka mesta imeti mora tudi zraven kaj delati in za blager ljudstva skrbeti, nikakor pa ne sme na „za-služne" kriščke misliti in se brigati za plemstvo „Fichtenau".
—	Škandal. Tipograf Max Schii-b e r ima razobešene v hatelu pri Kroni v Postajni samenemšk e(!) reklamne liste. Škandal!
Iz Starega trga pri Ložu.
—	Zadnje občinske volitve v Ložu se pokazale, d« so se začela nekdaj tako slavni liberalni ložki trdnjavi majati tla Moč znanega ložkega terorizma pojema, hlapčevski strah izginja; le malo jih je še v Ložu, ki bi na povelje, dešlo s Špelinevega praga, popadali na trebuh.
—	Strah pred križcem nima več moči. To so spoznali sami zvesti pristaši neliberalnega ložkega absolutizma . . . Ponudili so v tajni seji kompromis Huda je ta.
—	A nova smola ! Prezrli so urad-ništvo, poklicali ga niso k posvetovanju. Vsled tega užaljeni so se dvignili uradniki ter sami odlečili v prvem razredu. Pognali so iz odbora zadnja dva najzvestejša častilca samopašnega ložkega terorizma, ona dva stara odbornika, ki sta imela navado reči: „Kar Špelin, to sva, midva." ... Ta je že hujša.
—	Najhujši udarec pa sedeživeli liberalci pri volitvi v gospodarski odsek. Kljub temu, da je g. Franjo Lah, — ki se je naprej bal, da bo spet „prišel" v „Deme-Ijub« — svojemu sosedu na ljubo prav pridno skakal po mestu kot liberalni agitator, in kljub precejšnji klerikalni zaspanosti, treba je bile le še dveh glasov, in liberalci bi bili izginili iz gospodarskega odseka, kakor sneg pred solncem. Po žrebu je izvoljen v go-
spodarski odsek kljub temu en član naše stranke. Ta je pa najhujša.
—	Nauk za privržence ložkega absolutizma: Vsaka pesem je nekaj časa lepa.
—	Nauk za ložke klerikalce: Železo je treba kovati, dokler je razbeljeno. V združitvi in samozavesti je moč.
—	Hvala Bogu! Take so se oddahnili Nadleščani, pa tudi drugi farani, ke so zvedeli, da je stari prijatelj zaporov Zevnik spet bil počaščen z dve in pol letnim zaporom. V tem času bo lahko dobre premislil, kdaj je pred farno cerkvijo iz hudobije mino zažgal.
—	Medvedje zopet strašijo po naših gozdih. Pa tudi nižje — prav nad vasmi jih srečujejo ljudje.
—	Prva nedelja meseca oktobra je bil zopet naš dan, ko je naše mlado izobraževalno društvo priredilo tretjo letošnjo veselico s petjem, deklamacijo in gledališko predstavo. To pot smo nastopili s šaloigro „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipke Tiček". Igralo se prav dobro. Posebne je pogodil svojo vlogo Štipko Tiček z njemu lastno živahnostjo in šegavostjo. Pa tudi drugi igralci so bili na svojem mestu. Prisvojili se si že za na oder potrebne ročnosti in sigurnosti, ker so nastopili večkrat, nekateri izmed njih že sedemkrat. Vilharjevo »Ljudmilo* je lepo deklamiral član izobraževalnega društva.
—	Zlasti velik napredek opažamo pri našeui moškem pevskem zboru. V kratkem času se je prav dobro izuril. Če povemo, da je zapel „Adrijansko morje", „Slovenac i Hrvat", »Slovenec sem", in vse to z občutkom in precizno, je s tem povedanega dovolj. Hvala za to gre požrtvovalnim fantom, zlasti pa marljivemu našemu gospodu pevevedji.
—	Udeležba zadnji pot žalibog in bila posebna. Glavni vzrok je, ker se vsak boji prevelike vročine v gledališki dvorani. A ta strah je nepotreben, ker se zdaj itak ne pusti v dvorano več ljudi, kakor toliko, da je soba primerno napolnjena. Drugi vzrok pa je tudi ta, da nekateri še vedno ne znaje ceniti pemena kmetskih gledaliških predstav. A uprav to nas najbolj potrjuje v prepričanju, da izobraževalne društvo ne sme spati, temveč mera izobraževati.
Družba sv. Mohor]«.
Naša družba sv. Mehorja je ostala letos nekako na isti višini kakor lani. Šteje namreč vkup 83.572 udov, 1026 manj kakor lani, dočim smo lani napredovali za 8540 udov. Razmerji udov po posameznih šRofiiah, oziroma krajih nam kaže ta-le pregled:
1.	Goriška nadškofija . .	9436 (-	157) udov
2.	Krška škofija ....	H438 (	33)	,
3.	l.avantinska škofija . .	26682 (—	l-'"'")
4 Ljubljanska škofija . .	31318 (4-	;>3o)	,
5. Tržaško-koperska škof.	4H56 (—	259)
»i. Sekovska škofiia . .	513 ( -	44	,
T. S »mboteljska škofija .	-244 i—	67)
8.	Zagrebška nadškofija .	408 (—	15)	,
9.	Scnj-^ka in druge dalmat
šk.tije .....	291 (+•	89)	,
10.	Poreška škofija ...	131(4-	18)	,
11.	Djakovška šk. fija . .	86 i-f-	-4)	,
12.	Brniške škofije . . .	204 (f-	11)
13.	Vidsjm-ka naiškofija. .	2:>0 i	8	„
14.	Ra2ni kra i..........-»"2 (-	125)	,
15.	Amerikanci ....	Iai8 i ->-	2j5)	. 16- Afrika in Arija ■ ■	—
Skupaj . .	83572 (-	1028	udov
S;evitka v družbenih .zlatih bukvah", v katere s vpisujejo na novo vsto-pjvfti udie, je napredovala od 252 040 do 259.984, torej je vpisanih 7944 novih udov.
501.432 Mohorjevih knjig
bode letos 11 malo meo Slovence! Le dod^tnj to števil« o^e^u "rejšniih let, pridemo do števila 10,309.060 knjig, reci: deset milijonov trisUincUvet u>oč ter šestdeset knjig, katere je družba sama kot letna darila svojim udom razdelila od svrjega ob Stanka sem Pri tem pa niso všteta mnogi pozne ša naročila, ponatisi itd.
Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče Odpravili bodemo zat>oje s knjigami p tej-le vrsti:
skcfi e: 1. Ljubljanska. 2. G viška 3. Kiška 4 Tržaška, 5. Lavantin,ka, 6 Kazni kraji, 7. Anerika in Afrika.
Cenjene gospode po v e rjen ik e. katerim se kn-ige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „a*iso", pošliejo po me na pošte ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjigi neposredno v družbeni tiskarni, pro simo, naj čim [reje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljalo prepotrebnega prostora.	Odbor.
Drobtine.
Kakao. Kakor uči iskušnja. ni redo vito uživanje kakovske pijače zdravju nikakor tako v prd. kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi često jako veliko tolšče (časihnad 50*,), provzroča kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačen, da smo nenavadm hitro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Čreslovita snov, ki jo ima v sebi (kakaorot\ provzroča vrbutega lenost v črevesu, pogostoma olo trajno zaprtost. Da se zapredijo te neprilike, pošilja staro-znana firma Ivan Hoff pod imenom »kandol-kakao" na trg izdelek, ki je najboljšega okusa in zaradi tesne združitve s sladom jako lahko prebaven ter naposled dokaj ce-
nsjši od vseh drugih kakaovskih vrs'. Ta združitev s sladom č gar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo čimdalje splošneje, zmanjšuje tolščatost tako izdatno (po analizi preizkuševališča na Dunaju z dne 21. okt . bra t. 1. 19'33%). da se sme kandol-kakao resnično označiti kot malotošč in jako hasniv vsakemu org'nizmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kaniol-kakao v mnogih primerih važno živilo, zlasti za opravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovske p jače, temu se iz»estno hitro prikupi kandol-kakao tako, da ga bo redno rabil, ker ustreza vsem Zčhtevam. Kandol kakao se že dobiva v vseh trgovinah s specerijsk'm blagim, vendar je treba paziti natanko na ime Hof in zahtevati izrečno k a n d o 1-kakao.
Narodno gopMuo.
Poštenjaki pri zavarovalnicah!
.Slovenski Narod", ki se veže z vsakim tujcem, bodi si Žid ali mohamedanec, da le škoduie sobratu in domači stvari, prinesel je meseca junija t 1 o naši domači „Yza jemni zavarovalnici" članek edino le, da bi jo oškodoval in pomagal tujim zavarovalnicam, katere izvažajo .denar v inozemstvo. B.I je to pravcati konkureični člane*, ki je pripuščal vprašanje: rKako plačilo neki dobo slovenski list, da se poteguje s tako vnemo za ptu ce?"
No, dobil je odgovor v »Slovencu" in v mš:m listu in se ni več cg>asil. Ker se je pa mnenje razšrilo da bi bil zastopnik Feniksa ta navedeni članek zakrivil, je le ta po časnikih razglasil, da noče s tako ni-čev m pisaren em opraviti imeti. Pravi pro-vzročitcli dopisa si pa ni dal še miru, marveč pre.krbel je. da je narodna tiskarna ponatisnila članek na posebne lističe in jih je razposlal skr.voma po deželi. Ker se je to zgodilo, ne da bi bi e oblasti o tem tbveš-čene, je bil obsojen odgovorni tiskar na 2 dni zapora.
Na ta način je zlorabil pisec tiskarno in delavca edino le, da oškeduje pošteno domačo prdjetje.
Kdo pa je tisti človek, ki tako lum-parsko, zavratno nastopa? vprašajo naši somišljeniki. No, ta se je skril za druge, a gotovo je to zastopnik kake druge zavarovalnice, sicer bi se ne zanimal za to vprašanje. Gotovo je tudi, da stoji v neposredni zvezi s .Slovenskim Narodom" in »Narodno tiskarno", drugače bi mu ne bilo mogode zle rabiti slovenskega lista v korist tuje konkurence, in izpeljati neprizadetega človeka
v kazen. Gotovo je pa tudi, da je to človek brez poštenja in značaju — (izvržek človeštva bi pisal .Slovenski Narod"). \0) mj ga ne bomo iskali, sramuje naj se sam !
Prav taki ljudje, ki hočejo ponižati domače podjetje, pa hočejo na drugi strani dobro ime »Vzajemne zavarovalnice", ki si ga je prislužila s poštenim postopanjem iz-koriščati, kajti čestokrat varajo zastopniki ptujih, pri nas poslujočih zavarovalnic naše pošteno ljudstvo s pretvezo, da spre;emajo zavarovanja za našo domačo zavarovalnic«, v istini služijo pa ptujcu. Ko pride potem zavarovalna polica v hišo, se šele preprča zavarovanec, da je m sramno ogoljufan Take goljufije so se dokazale že opetovano pri sodiščih. Za danes bodi vsem tako prevaranim in sploh občinstvu jasno povedano, da taka zavarovanja nimajo veljave, po šljite jim pole nazaj in ako grozd s tožbo, tirajte jih pred sodišče, da se jim tam pokaže njih poštenost.
V prihodnjič prijavimo vsak slučaj nepoštenosti posebej in tacih je v ob.lici.
Tržne cene.
Soimomi Domača detelja novo blago K SO- do K 5v —; nemška detelja (lucerna) K 125- do K 135"—; gorenjska repa K 84-- do K «6 ; laneno seme, domače ozimno K 13 50 do Ki4'50 konopno seme K — • do K - ■-; kuminovo seme K — •— do K — —. Fižoli Rudeči ribniški K 12 - Jo K 13 25; rudeči Hrvat K 12 — do K 14 -; prepeliiar koks) K 13 — do K 14 -. (Vse cene semen m/t-kola veljajo na 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 60 kg K 6 —.
Suho čoipljoi v dimu sušene K '— do K -—
,	, brez dima sušene K18—do K19—
Orohi domači: K 14'- do K 15— ioiioo nove: K 4'- do K 5 — ■od s čebelami: po K 35'— do JC—— taSOkg Koto. Goveje, težke nad 40 kg po K bo — do K 52— , težke od 30 do 40 kg , , 44-— , , 46'-. , lahke	, , 42'- . , *«•-.
(T* cene veljajo ta 50 kg in sictr M kote itdelane po tukajšnjih običajih »rogovi vred )
Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K - 65 za kg. Kozličeve kožice po K 1 25 do K 1 30 ia kg Svinjske kože: Čiste brez napak K 40-
Druge vrste K —"28 do K 30rakg. Kož« lisic	po K 9'- do K 10—
, kun belic „ , 28'— , , JO'—| „ , rumenic , . 34 - , , 36' , dihurjev , , 6'— , , 6 w , vidr	, , 24— , . 25 -
Kože zajcev po K 50*- do K - - ta 100 koO Popolika (potošl) po K 32'— za 60 kg. tito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo« trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. »» cene so zaračunane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.)
Ogrska pšenica K 20" -; hrvatska K 18 "; kranjska K>18 -; rž K 17 00; ajda K i/ ~> ječmen K 16 00; proso K 19'-; koruza iaoe-rikanaka) K 16 40; činkvanun K 19 00; oves (domači) K 18'-; oves ogrski K 19— i oVW hrvatski K 18---.
Za smeh in lirateb nos.
Besedni uganki.
L
Dvanajst nas bratov hodi križemsvet, odide eden, pride drugi spet. -Ne maram jaz za mrzli zimski čas, po zimi mene nikdar ni pri vas; in, če se malo pobahati smem, ime — čuj — moje daje sc celo ljudem. Kako pa, bratec, meni se veli, lepo te prosim jaz, ugani ti!
Ko jaz v deželi bivam vaši, pri vas goduje god svetnica, ki materam je zavetnica, poznajo vsi ljudje jo vaSi. Poznaš, vem dobro, tudi ti jo, ko v tej uganki rešil si jo.
Če združiš pa obe imeni, v besedi zgovori« jih eni, kaj neki pa sedaj dobiš? Ime spet žensko zgovoriš
II.
štiri črke prav izberi, pa dobiš ime svetnice; njeno te ime prelepo vselej spomni na cvetice.
Jakoba poznaš očaka. Sedem let je služil zvesto, da prislužil bi v plačilo ai izvoljeno nevesto. Oče njen ga je prevaril, drugo hčer mu dal za ženo. — Ve6, kako se imenuje ?
Združil boš besedi v eno, pa dobil ime boš žensko, ko je prvemu enako je popolno po pomenu. Imenuj ime mi tako!
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
ReJitev besednih ugank v zadnji Miki:
I Netopir. II Misijonar — milijonar.
Nagrado je dobil:
Martin Grilc, železniški čuvaj na Zidanem
mostu
»fr »j« »t« »i« »i« ? rlhodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 2. novembra 1905.
V«	»v »V »V "if* "3TST
Kdor ljubi kakao lil čokolado, temu bodi priporočen:
Ivana }4°?fQ
Kandol-Ka^o
ki ium najmanj toUfe v sobi, j - toruj najlaže prebav. 11. ne provzroča nkoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristen lamo z iinenom Ivan H o f f in e levjo varstveno znamk'
Zavoji po '/,kg00vinarje\ . '/« 60
1) li vii <t p ivsid.
a*
Loterijske	srečke.
.'v-caj. 7 oktobra 89	69 82	51
■Jj-Adec, 7. oktobra 20	34 72	43
Trot, 14. oktobra 83	60 67	25
-i»c 14 oktobra 51	37 88	75
23 68
24 11
in
Izšle so:
O ČRTICE, ta Koverte s firmo
30 povestij i/. na<e«a ljud- j stva. Spisal Ivan Baloh. Cena 1 krona, po pošti 10 vin. več Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Knjiga se dobiva pri pisatelju v Mengšu na Gorenjskem. 2021 D (3-2)
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna
O Cunard Line. O
Najprimernejša, najcenejša in dobra voinja iz
Ljubljane v Ameriko. H
je In ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške paro-brodne družbe ..Cunard Line" lo |e gotovo in se ne da vtaltl. Veliki moderno opravljeni snaJ.nl parniki le drulbc od a|a o iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste da,e oblastveno potrjeni zastopnik AnilreJ OAla,ek. doslužen. uradnik državnih
železnic in h šni posestnik v LjubIJ«! Monitor ul e. tt. 25, bi iz . cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi vet pojasnila naj tu p sn eno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodTorlh la ee.Uh alkdo ae fak. in tudi na druge silne načine nihče ne vabi.
prepričujte se!
Najboljše in najnovejših vrst ge-
___ _	_	peljnei^motore,
mlatilnice in »lamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. msD 12-4
Hranilnica in posojilnica" mln ol""'co
(peg. zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
4i/2°/o
Obresti se pripisujejo koncem enega leta brez poseb nega naročila.
Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem.	2003 5-2
Prave
t^05kcpf-tirc
6 mesecev na po-skuftnjo.
Nlkelnastaall Jekl., sist. Roskopf.....gld. 150
Strapaz-Roikopfsplomb. . 8 —
Z dvojnim plaščem . » 3'40 Zlato-Double (kak. zlato) „ 3 50 Prava srebrna z enojnim plaščem .... 3'— Z dvojnim plaščem . . » 4-~ S.tremi močnimi plsščl „ 5-— Navedene ure z rellf-sliko Dev. Marije, dalje državnim orlom, oračem in kon|em 10 kr. več.
Stenska ura
z godbo.
71 cm visoka, Igra sama najlepše pesmi, valčke In koračnice. . . . gld 6 —
Brez godbe......4 —
Z biljem........4-50
Z biljem, podobnim zvo-
novlm......n	5 —
Nlkelnaste budilke . . „	1 —
ZJdvema zvoncema . . .	2'-
Z"godbo........4'25
Ure s kukavico ....	3 40
Prava srebrna |
remontoir-ura
c. kr. puncirana za gospode, dame In dečke.
Z enoinlm plaščem. . gld. 3 —
Z dvojnim , ...	* —
Z zlatimi robovi ...	5'-
S 3 močnimi plašči . ,	6 —
14 kar. zlata . . . od ,	8 —
14 kar. zlate verižice od ,	10'—
Srebrne verižice . od ,	—'90
Uhani In prstani v največji Izberi po tovarniških cenah.
| 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar naza). Razpošilja se le po"povzetju. \
oračem in Kon|em iu ur. vet. I	■
P-i veliki tovarni ur", IVIaks Bobnel, urar, Dunaj IV., Margarethenstrasse 38.
(2) " Dobav™ - kr. državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto. 1997
Pozor! Citaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj!
Slabemu moč!
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljutljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka
delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delu-jejo izvrstno pri vseh ielodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče. bolesti 11 želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in Velike gliste, odstraniajo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in na-lovi: Peter Jurt&ič, lekarnar v Pakracu št. 103, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.	1421 I) 10 5
Cena ie' s',edeča" franko na vsako pošto): 12 stekleničic 1 ducat 5 K, 24 stekleničic 2 ducata 8 K 60 v, 36 stekleničic 3 ducati 12 K 40 v, 48 stekleničic 4 ducati 16 K, 6C stekleničic 5 ducatov 18 K. Manj od 12 stekl se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v pr- h. zamolklosti. hnpavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katsru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh. tudi najstarejših pr-nih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča franko na vsako poštni: 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod raslovom:
P. Jurišlc, lekarnar p Pakracu 103, Slauonlla,
»N
0 JB
18 £
Za Sld, 1'30
ic pošlje TUfcn—r po povzetju 1 par modnih {ciljev za ,;osr"dc
# , dame ! " * ,	deklice
, otrok«.
lepo opravlienc za to letno J"''" in k en par lepili šltp. \
p»r..i 1» i« alJ 1-30- K»»rr' dajalci znifane cene.
V voz in izvoz J. Eber-sohn, Dunaj VII.. Kai^er-strasse 117/6. 2102D 1-1
Ugodna prilika !
Zaradi preselitve -e proda v prijetnem kraju na Dolenjskem 2104D3-1 lepo posestvo
enonadstropna hiša. v kateri se nahaja že več let prodajalna, hlev za pet glav. svinjak, kozolec to-pler , vodnjak dve njivi, lep del gozda Cena <500 K. Natančnejša poja-nila daje pose~tnit na Jam. štev.;;«, p. Dvor pri Žužemberku, Polenjsko.
Cesfar
se sprejme za občino Dolenja in Gorenja Šiška.
Prošnje se vložijo na okrajni cestni odbor v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Belec,
210T I) 2-1 načelnik.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o Staaje rlog 31. atg. 1905: Preje. Qra<jij*e if sedaj: D8Darn' Promet 31. O
tu li niilijCGOT kron.
Kongresni trg 2, I.
1.1905: iez 37 milj. kron.
O Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
o L j u d s k a posojilnicao
sprejema hranilne vloge vsak delav- ■ «i ni brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- tt U L sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	* \L |U 100 K čis*.ih 4 K 50 h na leto.
Suaje Tlof 31. »Tgisti 1905: 1 11,531 564 77. Denirai promet do 31, avgusta 1905: 37,419.749*55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.	4 D 12—12
Josip Šiški, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Odborniki:
Anton Belec, posestnik. podi. in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani Matij« Kolar, iupmk pri D M. v Polju, Ivan Kregar, svet. tre. in obrtne zbornice v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik, in blagajnik Ljudske posojilnice Ivan Pollak tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Greg. Slibar župnik
Dr. Ivan Susteriič,
predsednik.
O
o o o o
P p
p
o
p
p p
o
Q	na Rudn^r J	ZUpm* X
6OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Javna zahirala.
Jaz podpisani Jakob Kernii iz Iške-vasi odpeljal sem se 22. avgusta v Ameriko. V Novem Vorku sem bil vsled svoje neprevidnosti, ker nisem imel naslova, kam da potujem,
komisijsko zavrnjen.	2105 D 1 —1
Agentura Hamburg - Amerika Linie v
Ljubljani, Dunajska 31, katera me je odpravila, je bila tako dobrosrčna, da mi je povrnil velik del moj;h stroškov, za kar se ji najtopieje zahvaljujem in jo ob enem vsim rojakom potujočim v Ameriko najbolje priporočam.
Iška - vas. dne 9. oktobra 1905
'Jakob Kernič.
Hačete imeti čedM režo ia hodnike t kisi? Oskrbite si
cementne plošče
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije. za kuhiaje: močnejše tudi tle^antcn "trotoar za pred in okoli hiše,in cerkvi
Dalje priporoiuso p-.-Htuskc* ia !>»«!» ccjtaim odborom
cementne cevi	^"-»i« »euobe
«rug o ceven tao bli^o.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati. pošta Dol Lusttal Vzorci v naravi na zahtevo!
+
Suhost Demotogen
1 dino Izborno krepilno In okrep. sredstvo, porab. od mn jh zdravnikov glasom ,prič. v lastn rodbinah pri »u/,o»i(, iltibokrrnoiU, nrrrornosH, tlabotti i. t d. I, :...j0lJ ' sredstv . jc Demotogen, ako se ho{e doseči prejsi! <tnbel(,u V Šestih tednih 30 funtov konst. Z II najviljimi "Jakami, ,((|J .Orand Pri«- odlikovan Strogo reelno, prek ii dulcaz. Vil druga redilna podob, sredstvi, ludi ona kri{. hva!: Vel. |it za. j le kron J 50, štirji zavoji Iranko. — Razpoi.ija cenlrtla-llalsar, ItuiiaJ III, Uaupttlratn BO. Telefon 5'»>:. Prod,j, Rrandrts, I/unaJ I, Wrihburvua,te »'.*. Cr . .re in pr0. spekte zastonj Tudi v lekarnah in drugerijah zalite >aj izrecno
Demotogen, i se drugo enako odločno zavrni 1904 1) (3)
I	- š Š _
O	; > - 5 S* 2-7
S
M	Z . -£ :
»	d 11 š
■ ='ŠjŠt"2 I??
W žpUh-Aznir-
__ i|js5sa>Iliisls ZLk » g* E "	g2
o simdh^
- z z — C J! ~ ~ «
■■ H i	r. O. O- ~	2N š
1—
,2J .N
S-• ■
i\«



378 I) 20-14
Samo 6 dni!
Havre -Ne w-York
vozijo **n*«Ulvo B«Jfcltr«j»l br*op»roI*l
francoska prekomorska družba.
Edina aajkrmjte Irta ie«
Bazel. Pariz ln Haure u flmeijHo.
Velja\-ne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastreno potrjena potoialaa pisarna
ED ŠMAR1>A
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18,
nasproti znane gostilne pri .Figovcu'.
i to o I i * ■h
Prosim, zahtevajte
zastonj in frank« o
1903 D 6-3
prospekte in vzorce ona Štajerskih
lodnih za gospode in gospe
« lov, in trlrtlk., k.kor rtdi o vseh vrstah modnega tu«*1 "., , leke u goepode in dečke. zimske «akn|e. od najcencisih do nai lincjših i rst od kot rcelne znane ,; In »aiictj, ek.portnetvrJke '. - , Oblack, c in kr. dobav "O sukna, Ormdte, Murgassc
Zahtevajte pri nakupu
1321 D 18-8
Schicht~ovo sledilno milo
[ Varstvena raamka
Dobiva ■■ povsod!
ammmm z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
== Pere izvrstno. =====
Kdor h»č« dobiti zares j a m č e n o pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstven^ znamko JELEN".
JURIJ SGHIGHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Oo888oraaoc>o^^
f^jSgV Ernest Hammerschmidt~a nasl.
Madile, Wutscher s Ki
trgovina železtvin in kovin, L1UBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
poljedelskih strojev in orodja. ———
Nizke cene !
z najnovejšima parobrodotna, s katerimi|e sigurnost vožnje najpopolne]a ter zlbanie
____—"* narnhroda skorai Dopo notna preprečeno.
■-■-pmimŠe več poveio Številke o obsežnosti novih
parnikov, katera se imenujeta
prvi: Amerika, 690 čevljev dolg, 74_širok, 54 globok, nosi 22.250 ton
drugi: Kaiserin Augusta Viktoria . . • • ; ; o ocean; samo
-......
775 D 17
»SftS!^-^ Hamburg - Amerika Linie
Fr. Seunig, Ljubljana
10	Dunajska cesta št 31.
O joj!
Zadušil me bo ta Hudi kaSelJ f
Proti kašlju, hripavo-sti in zlezi naglo In gotovo učinkujejo
1996 za prsa. D 2
Izboren okus imajo in *ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škat. za poskus 50 v. Dobivajo se v vseh ^avstrijskih lekarnah.
Hura!
Eggerjcvc pastlle so me naglo osvobodile.
Ceno Češko posteljno perje
S kg noveg skubijenega K 9-60, bol|-iegiKia—i belega, |ak* mehkega, •knbljenega K 18- -; kron 24-■ncinobelega, mehkega, ekub-ijenega K 30 -; kron 36-. Po-illja se franko proti povzetju Tudi ac zamenja aH nazaj vzam« proti povrnitvi poStnih elroikov
e e isdikt Saonsel, Lobes 159 p. Pizen na Češkem. 1793 D 6-6
s	i
-i	%
i	š
•g	S
rt M
>o sa |'i S. s
li
o e
.Amerik a".
m
H*
e a
u
E. Kristan
oblastveno Konccsijoni-rana potovalna pisarna
ta
Ameriko
u Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
(18-13) (na dvorišču.) 468 D
I
„JI m e r I k a".
r% a
« o
<
39
3
Pozor Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
moSklh ln žensRlh oblek
domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24-16 Marija Rovšek, trgovka
1903 D 24-23
Popolno prepričanje,
da Je lekarnarja
Tblerry-a Balsam ln centif. maillo
p. vseh notr. boleznih, lnfluencl. katarlh, krtih ln vnetjih vseh vrat, slabostih, motenju r prebavi, ranah, absceslh Int«, lesnih poSkodbah itd. nedoaeino Tspejno ■redatvo, Vam pojaanl pri naročilu bal-■ama ali na leljo posebej brezplačno poslana knllilea s tiso« Izvir. zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12. mal. ali 6 dvojnih »teki. balzama 6 kron. 60 malih ali 80 dvojnih steklenic K 15. - D« lončka centlfolUakeRa mazila franko 8 K 60 T. Prosim nasloviti na lekarnarja A. TH1ERRY v Pregradi pri Boga-ikl-Slatlnl. - Ponar. In razprod. ponarejanj ae sodaljako zasledujejo.
Iz proste roke se proda ^f|itbenO POIlUdbll.
posestvo
obstoječe iz hiše. norega hleva za f konj in T goved, njiv z a 20 mernikov posetve, travrika 4 orale in gozda pri hiš; Zraven hiše je tek.sia voda. I.a.^ko -e kupi tudi i ia, ker -o v bl /ini bogati smreki ■■ i gi»-zdi To po^stvo se di event tudi v najem za s let Več se p izve pr Lovru Mulej. trtovcu. Spodnja Lipnica27, p Kamna go-1S0S D nca. 3 i
Slovensko dekleta
naj se ob di h \3u rs Reko zaupno obrnejo na jh »re-dova!n:ca .a .-c Ana Klavier, V ta Andrass: 1
19-34 1) i_i
Mladenič srednje starosti, izveib.n v čevlj. obrtu vsesko/: lepega vedenja, se .»el; poročit, t dekletom dobrih kato: ~k:h siari-šev. ki bi imela 2 300 gld gotovine in bila stara 20-3 let. Sme biti tudi vdova brez malih otrok Naslov pove upravn. .Domoljuba'.
1900 L) 3—3
Suhe jedilne
gobe
vIa. gosp gobe) kupuje v vsak. mnoim v vrečah po 20 - 25 kit A. Šmjrra,
Dunaj 1". Klterleinplatz 7.
133 > D 20-s

m*
Friderik Hofmann-a n^-ltdaik.
Franc Keber
orar in ?r:ovtc: zlatnino in srebrnioo
Dunajska cesto št. 12, Ljubljana.
Pr poročam svojo bogato zalogo natančno preizkušenih iepnih ur, ni pr zlatih, srebrnih, ni-k;'.nastih in jeklenih. Raznovrstnih stenskih ur 1135 U 10 V veliki izbiri verižic, obeskov, poročnih in drug h prstanov, uhanov, murčkov, zvezdi..
Za vsako uro se 2 let: jamči
Lepa
L/m
Krasna dar a za raz prilek: kakor ure. venlice. krlce. obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejso ziatniso tn srebrnino v modernem secesij omstiinetn slogu po najniijih cenah priporoča p n občinstvu.
Fran Čuden
urar in trgoveo v
Ljubljani, Preiernove ulice, filijalka ■a Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po poiti brezplačno. 256 52—3'i
Katol. tiskarno
mporeca
Ohranitev zdrave}«
-	želodca -
Hči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega raprtia. Preizkušeno U izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno. tek zbujajoče m prebavljanje pospešujoče in lahko i d vaja ji če domače zdravilo. ki ublaii in odstrani znane nasledke ne-zmernosti. slabe diete, prebujenja. in zoprnega zaprtja, n. pr gorečic v napenjanje, nezmerne tvontre kislin ter krie je <ir. K«««- baitum tu i<-/i*i«v iz lekarne B. FRAGNKRJA v PRAGI.
steklenica I K, 1 steklenica 2 K.
SVARILO! ^m
Vsi deli embaijiie imajo postavno deponoano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGNER-Ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
—--------------,,pr/ črnem orlu" =====
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ul 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan Proti vpoJiljatvi K 2 56 se p<. šlje velika steklenica in za K rSO mala stek'. na vse postaje arstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogerske, a Ljubljani s* dobiva pri se lekarjih G. Pic-coli U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschllger, J. Mayr. *3lbi20 12)

rr?
3
Slovenci!
o domačo trgovino
pri 479 D 19 15
Cirilu^so. Cirila in Metodo |§j in Metodo
v LjfiblM Lingarjeve ulice 1
•ar nasproti loteriji -aa
kjer se dobiva fino moško sukno. najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in rajava k o temna
= po zalo nizkih cenah. =
Paitenj tn fnjoMni fostreitj
tsa

vizitke, koverte, pisma s firmo itd.
Izjava.
Jaz Jernej Ferlan, posestnik v Dolenji Dobravi pn Škofji Loki. obžalujem in pre-klicujem besede, s katerimi sem žalil ?o*poda Vekoslava Pele. revizorja .Zadružne zveze-. izjavljam, da sem le zapeljan izustil te žalitve ter se gosp. Pelcu zahvaljujem da je odstopil od tožbe.	210t D x
Skofja Loka, dne 6. oktobra 1005.
Jernej Ferlan.
Stanje hranilnih vlog: Rezervni nakladi
nad 20 milijonov K. okroglo 700 000 K
* Mestna Mm lisM *
4 i
v svoji lastni hiši v Prešernovih ulicah.
sprejema hranilne vlage vsak delavnik od 8. da 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti tsj. cega pol leta h kapitalu. Rentni davek tf vložnih obresti plačuje hranilnica sama. nedj bi ga zaračunala vlagateljem 3 D 12 u
Za varnost vlog jamči poleg laitnegi rezervnega saklada mestna občim ljubljanska 1 vsem tvojim preaoU □Jem in vso avojo davčno močjo Da ji varnoat vlog popolna, avedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnloo tudi sodliot denar mladoletnih otrok in varovancev, WfT Denarne viege sprejemajo se tudi po pošti in potom c kr. poštne hranilni« Posoja se na zemljišča po 4', % na leta, Z obrestmi vred pa plača vsak dolinik tolika na kapital da znašajo obresti m to odplačilo ravno *5 % izposojenega kapitala. Si ta način se ves dolg p«plača v 62 in pol leti. Ako pa želi dolinik poplačati dala: 1 obrestni vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41, % da 5J.
m
3 => t 65 -o
Iz portland - cementa In peska
OO
Edini iideloratelj xa Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cemcntnin. Glince Fri Ljubljac
i. s kožo, kilo po 1 gU.. brez kosti P« sunka gW l 10, plečeta brez k -ti po 90 »1
slan.ca in suho meso po i>0 kr . pri- či • »P-™ jeziki po 1 gld. glavina brez kosti po -»3 kr.
c	dunajske po SO kr.. i li krakoS
Salame fine po 1 «u. iz šunkezelopnl j ljene po gld. 1 20 a :a os ske. trde po 'i; odrske r.ne p<5 gld. 1 >0 kilo. — Velike kloo"=
ena 2.i krajcarjev.
C|:m_ml_ brinovec, pristen :i'erp°b|L
SUVOVka, 1-2 . _ To priznano dobrot .,1 .^r- nrekaievale«,1!
--- — — — — J 1 . . — Ul pl l
pošlih po povzetin od Sli napre' prekaje«'w razpošiljalec iivil 1,01
Janko Ev. Sire v Kranju.
tadiMaH — '	Ur	Stalit
Tiska - .K»tol<lk*