100. Številka. Ljubljana, v sredo 4. maja 1898._XXXI. leto. aovai NAROD. - ftjV-u vsak dan na paca, iaimal aedelf« in pi—nika. lat ralja po polti prejem an sa ■? itroogtriki desete aa vat leto 15 gld., ta pol leta 8 gin., na Četrt leta 4 gld., sa j« aneaec 1 eJd. 40 kr. _ Za Lj nali i no hrva ŠaJflJSjliS na dom aa vae leto 13 gld., aa totrt leta 3 gld. 30 kr. aa jadan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 M cetoc, po 30 kr. aa totrt lata. — Za tnje dele lt toliko ve*, kolikor poštnina anaaa. — Na naročbs, brez istodobne vpoiiljatve naročnine, se ne ozira. Za o ena ni fa plato,s ta od itinatopne petit-vrste po C kr., to as oznanilo jadankrat tiska, po 5 kr , to as dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj as urvoli frankov* ti — Bukopiai aa na vračajo. — Uredništvo in apravailtvo je na Kongresnem trgu |t 12. Dpravaištvo naj as blagovolijo polil jati naročnine, reklamacija oaaantla, t. J. vae administrativne st*ari. Telefon. 61. 3-3=, Lisjak Dipauli. Zopet m j« pokazala zanesljivo«t in lojalnost nemške katoliško ljudske stranku. Pokazala aa jo tako, da ia res no moramo nmoti tistih slovanskih poslancev, katari as vado no uvidevajo, da bi bilo desnici samo na korist, ako as I odi od ta neposlane stranko. Mernika katoliška ljudska stranka js popolnoma prem sni la svojo stališče, ne samo, da ss jo vidrini a glasovanja pri obtožnih predlogih, dssi jo sama podpisala lex Falkenbajn in dasi je, kakor Jk dr. Pacak včeraj povedal, prav njo voditelj baron Dipanli svoj čas silil na nsjostrejše postopanje proti obstrnkcijoniatom, ja včeraj nastopila tndi proti' Gautschevim josikovnim aaredbam, torej proti načela, katero je prej sama priznavala, odobravala la zagovarjala Seveda ja tudi to zasluga barona Dipaalija, ki velja sploh sa duševnega voditelja cole stranke. Dipauli as je pridružil Thuou in mn pritrjeval, da Badenijsvs in tudi Gantscheve jezikovno naredbe ns© primerne češkim razmeram. Zdsj is tndi Gautacheve naredbe niso več primerne, čeprav je Gautacb uveljavil skoro vse, kar sta bila Nemca Ulbrich in raznpiti obstrnkcijonist Pferscbe poprej sama nasvetovala. Dipsnli je naravnost zahteval, saj vlada rodi te jezikovne naredbe prekliče, d očim js prej cslo Badenijeve odobraval ter poživljal Cehe, naj sami v to privoljo, naj pomorejo obetrukoiji do aajsijajnejše zmage. Da, Dipsnli je iel io dalje I Obžaloval je, da ntkdaj vssgsmogooni nemški liberalci niso ie pred leti uzakonili brezpravnosti slovanskih narodov, da Slovanov že pred loti niso proglasili za i i> fer i j orna pismena, da niso uvedli nemškega državnega jeziks, kar ss zdaj po Dipau-lijevih mislih ne da več popraviti. Dipanli se je s svojo izjavo postavil popolnoma na stran nemške obstrukcije, kar jo velikega pomena, kajti obatrnkti onisti zdaj lahko reko, da je večina parlamenta aa odpravo jezikovnih naredb. Praktično ss to Ishko pokaže koj v prvi seji bodočega jezikovnega odseka. Nasprotniki jezikovnih naredb bodo imeli v njem z Dipaulijevo strsnko listek: Na grob prijatelju. (Ant. Majaronu, f ▼ Borovnici SO. aprila t 1) „NaJIcpti dan pač — sadnji dan, Ko nad oholi grad se v nič podira". Fr. G ostrin. »Pomlad jo to. Vse ss oživlja in krepi, a meni se noče vrniti zdravje t" »Res ns vem, ksj bo s mano; zdi so mi, da •em pri kraju«, tako je dejal z bridkim glasom, ko sem ga obiskal zadnjič v prijazni borovniški vasi. Sodsl je na stola ter otožen zrl skozi okno v lepo pomladno naravo, katara se je vsako leto tako srčno in iskreno veselil, kakor ss js more veseliti le Človek blagočntečega srca. .Kako lepo, kako lepo!« je ponavljal v jedno aaer sroč z vidno radostjo pestro pomladno cvetje — asm venec cvet . . . .Ravno v najlepšem časa me bode te noBli", je rekel z nasmehom po nekolikem čatu. A v resnici v svojem srcu tega ni mislil. Dasi sem se poslovil od njega z mislijo, da mm ga videl zadnjikrat živega, pretresla me je vest o njegovi smrti z vso svojo mogočno silo, vred večino in če bodo nemiki nacijonalci nasve-tovali. naj se takoj razveljavijo jezikovne naredbe, dobe za ta predlog večino, ako si Dipanli stvari ne premisli in za premem bo tndi obstrukcijonistov ne pusti na cedilu, kar tndi ni izključeno, kajti baron Dipanli bi vzlic svojemu perfidaemo postopanju in vslic svoji očitni zvezi z cbstrukcijonisti rad se dalje ostal tndi pri desnici. Izdal in zatajil je sicer desnico že neštevilnokrat, spravil jo je že v največje stiske, provzročit v njej nevarne krize in jej tndi že v parlamentu nakopal hude poraze, a vzlic vsema tema se je včeraj delal silno žaljenega, ker so se slovanski listi npali izreči svoje dvome o lo-jslnosti in o poitenji njegove stranke. Z odkritosrčnostjo, katere nismo pričakovali, je baron Dipauli povedal, da se hoče njegova stranka držati besede, katero je dala opoziciji, in držati besede, katero je dala desnici. Nemška katoliška stranka je torej vezana na dva strani, ali, točneje rečeno, ona hoče biti jeziček na tehtnic«, hoditi hoče z obetrukcijo, ksdar gre za otrjenje nemške hegemonije, a rada bi hodila tudi s desnico, kadar bi imela od tega ksj dobička. Načrt je dober in priča, da je kaltsrnski baron in bivši papežev čast* sik vslik lisjak, ali najbrž se ujame sam v past, katero je nastavil desnici. Dipauli je jedrn najantipatičnejših, najperfid-nejših členov vsega parlamenta. V njegovi stranki je sicer neksj vsega spoštovanja vrednih mož, toda ti so duševno popolnoma od njega odvisni in radi tega ni možno delati razločkov. Z D. pao lijem ni izhajati, in če se desnica še vedno ne odloči na energičen korak proti tej stranki, če se ne otrese te dvomljive drožbe in se ne odloči za to, da Dipaulijevo stranko izolira, potem se jej mora ves svet smejati in potem se ni čuditi, da doživlja po-rez na poraz. Kar smo rekli že stokrat, to pravimo tudi sedaj. Bolje krepka manjšina, kakor slabotna, vsak hip razpadajoča večina. Dipaulijevi stranki pa v zahvalo za njeno za-vratno postopanje ne želimo drnzega, kakor da bi v njenih okrajih zmagovala Wolf in Schonerer, kajti odkrit sovražnik je manj nevaren, kakor hinavski zavratni zaveznik. sa^szasmamai a i a— *■»■«■. ■ srnam asnamai kakor tudi vse one, ki so ga poznali; saj ved6 vsi, ki so poznali pokojnega Antona Maj trona, da je ž njim legel v grob redko plemenit značaj . . . Peščica njegovih v domovini bivajočih prijateljev nas je pohitelo pred par dnevi v prijazno borovniško dolinico, kjer so izkopali nov grob, da položimo vanj dragega Toneta, da mu zapojemo zadnje pesmi nagrobnice v slovo. In ko si videl na vaškem pokopališču zbrane sovaščane, ki so ga ljubili in spoštovali vsi do zadnjega, ko si videl vsa očesa rosna, ko so padale gruče prsti tako čudno grozno bobneč na novo belo krsto, — i edaj si moral misliti, da je krilo to truplo, ki bino ga izročali materi zemlji v naročje, res zlato in plemenito dušo. In v resnici je bil pokojni Tone izredno plemenit človek, do katerega so gojili vsi sovaščani neomejeno spoštovanje in ljubezen in čegar besedo so visoko cenili. „Tone niso bili le štadiran gospod, bili so moški, prijazni, modri, odkritosrčni in pa — dobro so jo znali povedati !* Ta sodba je občna v vasi Večkrat mi je s ponosom pravil, kako ga imajo doma vsi radi, in da njegova beseda nekaj velja, a tudi on je ljubil svoj rojstni kraj in svoje sovaščano. Navduševal jih je pri vsaki priliki za narodno stvar, Državni zbor. Na Dunaj i, 3. maja. Ministri so se vender navadili, odgovarjati aa interpelacije. Skoro v vsaki seji odgovore na nekatere in celo na vekpolitične. Ministrski predsednik je danes odgovoril tudi na interpelacijo glede zadnjih izgredov v Pragi, a ker je rekel, da so Nemci v svojih poročilih o teh malib rabukah pretiravali in ker ie celo rekel, da so ljudje z obeh strani] nahujskani, je G ros s hitro predlagat, naj se o odgovoru ministerskega predsednika otvori debata. Predlog je bil odklonjen, radi česar so Nemci zagnali velik hrup, češ, da je predsednik napačno Štel. Razptavo o jezikovnih naredba h je otvori! socijalni demokrat Z e 11 e r, kateri se je izrekel proti nvedenju nemškega državnega jezika in se zavzemal za izvolitev jezikovnega odseka. Baron Dipauli, ki je za njim prišel na vrsto, je dokazal, da je popolnoma prestopil v nemško* nacijonalni tabor. Rekel je, da vlada le z blagohotnim pospeševanjem delovanja v jezikovnem odseka ns bo dosti opravila. Ako se odsek sploh izvoli, bo morala vlada jasno in precizno označiti svoje stališče. Ako se tndi zdaj ničesar ns doseže, potem nastane dvom, kdo ni kos svoji nalogi, vlada ali parlament. Kdor hoče uničiti centralni parlament se mora veseliti sedanjih razmer. Redno parlamentarno delovanje se ue razvije, dokler se nesrečno jezikovno vprašanje ugodno ne reši in to potom po-raznmljenja s posebnim zakonom. Prepir se suče okolu tega, ali naj se Gantscheve jezikovne naredbe razveljavijo pred porazumljenjem, ali pozneje. Po izjavi ministerskega predsednika je položaj preme-njsn. Ministerski predsednik je odstranil vse teore-tiške pomisleke s tem, da se je izrekel za utedbo jezikovnega vprašanja potom zakona. Thun je tudi priznal, da Badenijeve naredbe niso bile primerne dejanjskim razmeram. Kje je jamstvo, da tega druga vlada ne stori tudi glede Gautschevih naredb ? A Thnn tudi ni trdil, da se Gautschevim naredbam ne da ničesar ugovarjati, vsled katerega pripoznanja so postale Gautscheve naredbe nevzdržljive. Pravnega in administrativnega vzroka, jih vzdrževati, ni bil je dober govornik in pevec in o veselicah, ki so i se ravno zadnji čas vršile v borovnici, je lahko dejal: „quorum magna para ego fui". Takih izobraženih akademikov, do katerih bi imeli na deželi tako spoitovanje, nam manjka Slo vencem. Koliko morejo storiti taki mladi ljudje za prebujenje naroda! Zato pa treba mladeniču spoštovanja; da pa pridobi spoštovanja, treba plemenitega, moškega in odkritega značaja. Prijateljev pa ni imel Tone le v domači vasi, imel jih je tudi izven nje, povsod mej onimi, ki ljubijo in vedo* ceniti odkritosrčno, moško, če tndi osorno besedo, povsod mej onimi, katerim je resna in odkrita beseda več nego puhla fraza, katerim je priprosta odkritosrčnost in blagost srca več nego vsa priliznjeno8t v prazni obliki etikete. Hlinjene besede ni bilo iz njegovih ust, a tudi od strani drugih je ni mogel trpeti. S takimi ljudmi ni mogel izhajati In da je hinavcev na svetu več nego poštenih ljudij, to je žalobtna resnica. Zato pa je one, ki so vedeli ceniti njegovo zlato srce, priklenil tem tesnejše nase; in če so resnične besede, da se prijatelja ve ceniti šele tedaj, ko se ga izgubi, občutim to resnico jaz in vsi drugi, ki so bili ž njim v tesnejši zvezi. Ponosen je bil Tone, idejalen Človek, toda njega idejali niso plavali v nedoglednih sferah. več. Vlada bo morala jezikovnemn odseka predložiti točen materijal, na u vedenje nemškega državnega jezika pa danes ni misliti. Jezikovni odsek bi moral biti permanenten. Govornik se je izrekel potem proti taktiki nemških radikalcev in jim zlasti očital, da eo nasprotniki dinastije, p ttim pa se je bavil s krščanskimi socijalisti in končno opravičeval svoje postopanje napram desnici, češ, da pri glasovanju o ministerski obtožbi njegova stranka ni ravnala nelojalno. Po8l. dr. Paca k je poTemizoval z L:echten-steinom in Dipaulijem, češ, da sta spremenila svoje nazore ter okrcal nemške klerikalce, rekši, naj Dipauli sam sebe vpraša, k lo je bil prvi, ki je to in ono zahteval, potem pa naj si sam odgovori na to kar je danes rekel. Govornik je rekel, da ni nič upanja, da se doseže jezikovni zakon, da so bile Badenijeve naredbe le del češk h tirjatev, in da bodo Čehi vedno zahtevali popolno ravnopravnost in jednakopravno^ obeh jezikov v celi deželi. O obliki, v kateri se naj to uveljavi, se da govoriti, a samo v češkem deželnem zboru. C hi se ne izogibajo razgovoru o jezikovnem vprašanji, dasi perhorescirajo jezikovni odsek in bodo vanj vstopili samo s pridržkom, da si ohranijo popolnoma proste roke glede kompetence. Thun se je z izjavo proti Badenijevim naredtain udal obstrukciji m pokazal, da ima slabotno roko, todi Čehi sj na straži in bodo znali braniti svoje pravice. Razprava se je potem pretrgala. Prihodnja seja bo jutri _ V ljiibljuiil* 4. maja. Zakaj noče Dipanli iz deanioe k levici? „Linzer Volksblatt" polemizuje z „N. Fr. Presse" ter odgovarja, na gorenje vprašanje tako le : Ne radi nemštva hočejo uemško katoliško narodno stranko izločiti iz desnice, ampak da bi ji vzeli ves vpliv. Potisnjena mej vrste levice, bi ss katoi. stranka izgubila z a razsajajoči m radikal zrnom Scho-nererjancev, socijalnih demokratov, nemških narodnjakov in nemške ljudske stranka, za radikalizmom, kateremu prdružti se ji brani lastna čast. V bojnih vrstah desnice ima kot jedina nemška stranka velik vpliv, ki je odločilen. Kakšne uspehe pa n;ij ima ob strani frakcij opozicijskih strank, ki jo sovražijo?! Mi smo torej vedno trdili, da bi bila nesreča, ako bi katoliška stranka zapustila desnico. Navzlc plemenski narodnosti nimamo z opozicijskimi strankami, ki nas dan na dan najnesram-nejše napadajo, prav nobene skupnosti. Loči nas nepremostljiv (?,?) prepad. — Tako „L. V.u Dipauli ostane v desnic, ker ima v n;ej odločilen vpliv, dočim bi ne igral na levici, ki ga sovraž', nobene vloge. Argumenti, ki vežejo katoi atranko na desi ico, so torej zgolj sebičnega značaja' To smo dokazovali žh neštetokrat. Taki sebični zavezniki pa so škodljivejši in nevarnejši kakor sovražniki! Avstrija in Kuba. V varstvo Avstrijcev na Kubi odplove v kratkem torpedovaka križarica „ Cesarica in kraljica Marija Terezija1*. Mornarični poveljnik, podadmiral baron Spaun, j« že vse od -redil za odhod. Premog, provijant, strelivo in dr. je S Tonetom pa se ni zgrudil v grob samo redko Inp in plemenit značaj, ž njim je usahnil tudi lep pisateljski talent, ki je vzbujal najlepše nade. Zagrebli smo cvet, ki je že rodil prve lepo sadove.. . Pod imenom „L o v r o Slavec* spisal je v „K d i n o s tu lepo pisano povest „Boro vš ke g r a c i j ea, ki je vzbudila občno pozornost. mS 1 o-venski Narod" pa je prinesel iz njegovega peresa pod pseudonimom krajše spise ,Qo s p o d e k", „1 z pisarne", ,Na pepelnično sredo" i. dr. V vseh teh spisih opažamo zdrav, neprisiljen humor, prijetno ironijo in zdravo realistično jedro. Nam Slovencem je pobrala smrt že nebroj mladih, nadebudnih, delavnih močij. Da nam je vzela zopet jedno tako moč, pokazala je s tem le zopet vso bvojo trdost in neizprosnost. Zaman so vsi vzdihi, saj nam ne prikličejo nazaj Majarona iz tihega groba, kjer spi večno spanje, tam mej zelenimi hribi, s katerih je tako rad hodil opazovat drago domaČo vas in prijazno borovniško dolinico. Nam ne ostane druzega nego lep, blag spomin. Kaj pa je lepše po smrti vsakega človeka kot blag, neomadeževan spomin? In spomin, Čist kakor kristal, cul bo nad Tvojim grobom, dragi Tone, pri vseh, ki smo Te poznali. Jo*. C. Oblak. že vss na bojni ladiji, katero treba le še belo pobarvati. Poveljnik Indije bo kapitan vitss Rtppsr. Pulj zapusti ladija, ki ima 32 topov, bržčas dne 7. t. m. Revoluoija v Italiji. Izgredi, ki so is vršili te dni po nekaterih krajih Italijo radi draginje, so imeli pravi značaj revolucije. Zlasti v Barija je divjalo lačno ljudstvo uprav bestijalno. Ob 8. nri zjutraj se je zbralo pred županstvom 6000 Ijudij, ki so zahtevali takoj kruha in denarne podpore. Ko jim js župan odgovoril, da se bode obč. svet takoj posvetoval, kako naj se jim pomore, ni bilo ljudstvo zadovoljno z odgovorom ter je začelo planiti in po-žigati. V treh urah je bil Bari jednak mestu, po katerem so divjali ravnokar sovražniki. Okoli 20.000 ljudi) je drlo v prefekturo tn municipij, kjer so razbili vrata ter pometali knjige, akte, pohiJtvo in vae, kar se je dalo odtrgati, na ulico. Nagomilono grmado so potem polili s petrolejem ter jo zažgali. Policijski urad je SistO pogorel. Tolpe so ropale tudi po privatnih hišah ter odaašale, kar moŽuo. Vje banke in trgovine so bile že ob 10. uri dopoladne zaprte in s stražami obdane. Carinske stražnice so vse razbite, uradniki in mitn»čarji pa razgnani. Vojaštvo (1200 mož) se je moralo umakniti pred silnim navalom podivjane množice, ki je bila oborožena s puškami, revolverji in noži. Žele vojaška pomoč is Neapolja in Foggije je napravila zopet mir. Mesto nima nobene svetilke c^le, in noči so brez razsvet ljave Pri napadih in bojih z vojaštvom je bilo 80 ljudij ubitih, neštevilo ranjenih in 400 aretiranih. O manjših takih revolucijsk'h izgredih se poroča tudi iz sledečih krajev: MiuHrvino-Mirge, Moifetta, Chieti, AscoliPiceno in Bagna Cavallo. Ti izgredi so pač čudna disonanca pri slavljenja petdesetletne ustave! Morska bitka pri Manili (Cavite) je bila bujša in za Špance nesrečnejŠA, kakor so je mislilo spočetka. Ameriški poveljn'k D-jw-y je popolnoma uničil špansko ladijevje, tako da na n9vo bitko niti misliti ni. Dewey zahteva vsled tega, di ss mu podalo vse ostala španske ladije, sicer bode bombardiral Manilo, katere zunanje utrdbe so itak ze zgorele, ker so metali Amerikanci petrolejske bombe. Mesto Cavite je povsem razdejano. Poroča se, da se guverner Manile noče udati ter noče izročiti za boj itak nerabnih ladij. Možno je torej, da so A me rikanci Manilo že bombardirali. Ameriško ladijevje, ki je stalo v bližini Havane, je tudi odplulo. Smsr ni znana. — V madridskem ministerstvu je n vstala baje nova kriza. Govori se o novem ,narodnem4 ministerstvu. Pri izgredih, ki so povzročili obse ino stanje, je ljudstvo napravilo laskavo demonstracijo generalu Weylerju ter kričalo pred stanovanjem Sagaste: „Doli vlada!" Vander pa ni v Mtdridu vsled obsednega stanja nobene posebne izpremembe. Izprehajališća so Ss bolj polna in živahna, oblet niča vstanka proti Francozom (1808) se je prazno« vala kakor običajno in popoladne so bile igre z b ki prav dobro obiskane. Dobra volja torej Špancev še ni zapustila. iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 3. maja. Prva seja v novi dvorani. Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je udeležilo 25 obč. svetnikov. Overovateljema zapisnika sta bila ime novana obč. svetnika dr. Požar in Žužek. Zupan Hribar je najprej naznanil, da je obč svet. Gogola obolel in da prosi dvamesečnega do pusta, kateri se dovoli, potem pa ogovoril občinski svet blizu tako-le: častiti gospodje! Deset mesecev je preteklo, odkar sem seje občinskega sveta preložil iz mestne dvorane v telovadnico prve mestne deške šole v Komenskega ulicah. Od danes naprej bodemo se zbirali zopet tukaj. Kakor vidite, ima mestna dvo rana sedaj čisto drugo lice. Marsikomu utegne se sedanja nje uprava prebogata zdeti. A kdor bi sodil tako, sodil bi po mojem mnenji krivo. Saj se bodo v tej dvorani vršila posvetovanja o stvareh, ki spa dajo v samoupravo mestne občine in pa o zadevah, o katerih ima po našem občinskem redu odločati občinski svet v prenesenem delokroga. Zlasti prvo, častiti gospodje I zdi se mi jako važno. Samouprava je za napredujoče in razvijajoče se mesto silno velicega pomena; kajti le meščani sami morejo po možeh svojega zaupanja ukrepati in odrejati vse ono, kar je njim in mestu kot celoti v korist, kar pospešuje njega rast in narodno gospodarski razvoj. Občinski svet tacega mesta, ka kor je Ljubljana, je jako važna korporacija; naravno je torej, da mora tudi zbirališče njegovo že po svojem licu in svojej uredbi pričati o tej važnosti. Da prejšnja mestna dvorana te naloge ni izpolnjevala, pritrdil mi bode vsakdo, ki jo js videl. Ob- činski svet js bil torej sobi eaaassra dolžan, preskrbeti si dostojnsjss sborovalilša Dolžan si js bil to tem bolje, ker so tndi droga — in mej temi mnogo manjša in manje važna mesta — sa dostojno ureditev dvoran, v" katerih zborujejo njihovi občinski sveti, s isdstaimi treski poskrbela. Da as taks uredba naše dvorane, kakor jo vidita danes, ni mogla izvršiti brez izdatnih žrtev, js pas naravno. Vender pa mestna blagajnica tega ni čutila. Za pokritje ton troškov porabila se jo namreč v prvi vrsti pri dohodkih od pehotne vojašnice prihranjena in v mestni hranilnici naložena svota 15.520 gld. 2P/i kr. in le okroglih 3000 gl. prispeti bode morala mestna blagajnica is tekočih dohodkov. Da to žrtev mesbo lahko prevzame, jaano Vam bode, gospoda moja! ako omenim, da ima mestna občina še ves dne 31. decembra lanskega leta v mestno hranilnico naloženi blagajnični prebitek 50 604 gld čisto nedotaknjen in da se vsa izplačila, mej katerimi so tudi taka, ki bi ss imsla prikrivati is lanskih blagajničnih prebitkov, pokrivajo iz tekočih dohodkov mestne blagajnice. Gospoda moja! Kar nas pri pogledu ns lepo to dvorano mora posebno veseliti, je okolnost, da so vsa dela v njej — z jedino izjsmo štuka -—izvršili naši domači obrtniki. Stavbni mizar Binder, tovarmk za pohištvo Naglas ključar Spreitzer, kamnoseka Vodnik in T o man, slikar Starš in stavbni mojster Zupančič rešili so svojo nalogo tako izborno, da zasluži to pohvalne omembe. Dela, katera so tn izvršili, pričajo nam, kako marljivo in napredno je naše obrtništvo ter so nam porok, ds bodejo njega izdelki — v kolikor že niso doslej — zasloveli daleč preko granic naše ožje domovine, K temu nas zlasti glede lesnih izdelkov opravičujejo uspehi c. kr. obrtne strokovne šole, katera ravnatelj — oaš spoštovani tovariš Ivan Šubic —-je ves čas nadzoroval izdelovanje pohištva za to dvorano, na čemer mu bodi izrečena iskrena zahvala. Spomniti se moramo pa tuli pro.ekfanta, gospoda mestnega nadingenieurja Jana Dufeta, ki je izdelal prvotni načrt in pa c. kr. prof. Leopolda Theyerja, ki je na mojo prošnjo prevzel in nenavadno hitro dovršil izdelavo podrobnih načrtov. Obema bodi izrečena naša zahvala- Gospoda moja! Z dvorano spremenila se je nekoliko tudi f-cida mestne hiše. Postala je zopet takošna, kakoršno sta sezidala mojstra Bombaši in Mislej. Zanimivo pa je, da se je to zgodilo ravno sto let potem, odkar je po naloga c. kr. okrožnega urada morala pokvarjena biti. Ta urad je namreč leta 1798. mestnemu magistratu ukazal, da se mora 50 centov te ■ ki kameniti balkon mestne hiše ljubljanske, Bwo grosse uud kleioe Criminalactus vollzogen vvarden jederzeit aber dan zum Thode verurtheilten an VŽochenmargtstagen altgevvohntermassen v o m Rathhause herab ihr Ver-brechen vorgehalten and die Veruhrtheiltea dem Scharfrichter tibergeben wurdenu, takoj odstraniti, češ, da je trpel od vremen«skih. vplivov. Magistrat je tema ugovarjal, naglašujoč zlasti, da bi z odstranitvijo balkona mestna hiša izgubila svoj najlepši okrasek; toda c. kr. okrožni urad je bil neizprosljiv in balkon je moral proč Upajmo, da sedanjega lepega balkona ne doleti podobna usoda. Gospoda moja! V tej dvorani bode torej poslej zboroval občinski svet. Ako s* mesto nenavadno hitro ne razvije, zadostovala bode vsaj za stoletje. Vrstile se bodo v njej osebe v predsedstvu, vrstili občinski svetniki. Jedno pa naj bi ostalo isto, kakor je danes, čut ljubezni do lepega našega mesta, ki navdaja nas vse, navdajal naj bi tudi naše potomca Potem bodo gotovo delovali z veseljem in s požrtvovalnostjo za procvit in napredek naše bele Ljubljane. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.) Dalje je župan naznanil, da bo dne 5. maja v stolni cerkvi maSa-zadu'nica za cesarico Marijo Ano, na katero je povabil občinske svetnike; da je župan mesta Kraljevi Gradec sporočil, da ja shod, kateri se je ondu vršil in se zavzel za ustanovitev češkpga vaeulišča na Moravi in ss izrekel tudi za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in daje gosp. Svoboda, dedič gospe Leopoldine Gregorizh, podaril mestu staro sliko Ljubljane, za kar mu izreče obč. svet zahvalo. Potem je bil pročitan in potrjen zapisnik nje seje. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 4, maja. — (V znamenju oprave.) Iz trgovskih krogov smo prejeli nebroj dopisov glede snovanja kon-sumnega društva v Trnovem. Izbrali smo najboljši dopis, v katerem stvar ni pojasnjena samo z lokalnega, ampak tudi z občepolitičnega stališča ter s posebnim ozirom na spravno pogodbo. Na ta dopis nam je .Slovenec" odgovoril sinoči. A kako! Namesto da bi bil jasno in določno povedal svoje mnenje glede poskušenega svojevoljnega in provo* katoričnega kršenja spravne pogodbe od strani znanega trnovskega kapelana g. Rudolfa, podtika nam razne namene, tako da se po stari navadi zaganjamo v oboga kranjska kapelane, da hočemo stojo scmisljsnike nahujskati proti katnarodni stranki, in da rnjenao proti spravi. sHonorowoa tako poatopanjo ni, a dobro, ako aa koća odvrniti pozornost čita-ierjev od bistva spornega vprašanja. Faktnm js, da aida g. Rudolf v Trnovem hišo za konsumno društvo. Tega g. Rodolf ne taji, kakor tudi ne taji, da boce konsumno društvo ustanoviti. Stvar je torej jasna, in dolžnost katoliško-narodne stranke bi bila, da zakliče g. Rudolfa odločno: Ne bošl »Slovenec* pa tega ni storil, nego piše: .Mogoče je, da kapelan Rudolf res namerava osnovati v Trnovem konsumno društvo, toda nam o tem ni nič znanega; uprav radi tega je dotična točka sprsvnih pogojev za ta slučaj ie neaktnvalna. Toda kaj, ko mora pred ne-izprosljivim .Narodom" naša stranka vsaj moralno biti odgovorna celo sa misli in neizražene namene svojih somišljenikov". Ako se s tem nSlovenčevim" nazorom strinja tudi katoliško narodna stranka, potem se je bati, da bo spravi nekega lepega dne smsnjkalo podlage. Po tem nazoru odklanja kato-liiko-narodna stranka vsako odgovornost za to, k»r štor« njeni somišljeniki, da jej le svojega namena niso prej naznanili, pO tem nazoru bo vsaka stvar toliko čass neaktuvalna, da postane fait accompli in se ne da več popraviti G. Rudolf zida v Trnovem Že hišo za konsumno društvo, dela torej že priprave za ustanovitev društva, katero bo brez privoljenja narodne stranke ne sme ustanoviti, a vzlic temu odklanja katoliško-narodna stranka vsako odgovornost sa to po enjanje, vzlio temu zanjo stvar še ni aktuvalna. Ako bo katoltško-narodna stranka tako postopala, potem ne vemo, koliko časa bo aprava trajala. Mi se držimo sprave lojalno in po steno, zahtevamo pa, da se je drži tudi katoliško-narodna stranka, katera je spravo podpirala v imeni vseli svojih somišljenikov in je torej v polni meri odgovorna zanje, sosebno paše za tako zaslužnega sobojevnika kakor je g Rudolf. S priobčenjem do-pi-a o konsumnem društvu v Trnovem smo katoliško narod no stranko opozorili na začeto delo, na Sičeto kršenje spravne pogodbe in sedaj prosimo jasnega in preciznega odgovora in lojalnega postopanja. — (Osobna vest.) Koncertni vodja .Glasbene Matice", g. Jos. Čerin, ki je pred dvema letoma is konservatorijske študijo z odliko absolviral, je napravil te dni z jednako častnim uspehom na Dunaju državni izpit za poduk glasbe na učiteljiščih in srednjih šolah. — (Dražbi sv. Cirila in Metoda) ste izročili včeraj prvomestnica šenklavško frančiškanska ženske podružnice g. Franja dr. Tavčarjeve in nje denarničarica g. Julija dr Ferjančičeva 401 gld. 21 '/i kr. kot zadnjeveselični donesek iz .Narodnega doma". Vsled tega daru postanejo druž bine pokroviteljice g. Marija pl. dr. Bleiw«issova, g. Julija dr. Ferjančičeva, g. Ana Lahova ter g. Marija dr. Zupančeva. — Ko ponosom beležimo ta denarni prospeo omenjene družbine veselice, stavimo to čast. Žensko podružnico Slovenstvu v živ izgled! — Posnemajte jo v ognjevitem delovanji za ljubljeni narod! — (Meteorologiono mesečno porodilo.) Mi noli mesec mali traven obranil si je tudi letos svoje slabo ime, ki ga ima že od nekdaj, bil je deževen in vetroven, toda dosti topel. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 76°, ob dveh popoludne 15 3°, ob 9. zvečer 10 4°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 111° za 14° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 733 03 mm za 8'0 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 16, padlo je vsega skupaj 120 9 mm dežja. — Takoj od začetka meseca bilo je vreme jako neugodno, 1. je padlo 37 6 mm dežja (največ) tlako-merovo stanje je bilo nizko, 2. zjutraj je padlo do 720 4 mm (najnižje), jutra so bila zelo hladna, 5. zvečer se je dvignilo tlakomerovo stenje zelo hitro, drugi dan se je ob severovzhodnem vetru začelo nebo jasniti, nastopilo je lepo vreme, ki je trajalo ve« veliki teden; rastlinstvo se je jelo počasi buditi. Jutra so bila sicer še zmiraj hladna, 7. zjutraj je kazal toplomer 08c (najmanj), a tlakomer tega in še stededečega dne 742-2 mm (najvišje.) Vender lepo vreme, ki smo ga imeli velikonočne praznike se ni moglo držati, neprestano in močno pihanje jugozahodnega vetra je vse pokvarilo, 12. je lilo na vso moč in temperatura je šla nazaj; trije sledeči dnevi bili so zategadelj precej hladni, vendar suhi, potem pridejo pa zopat trije deževni dnevi Po noči na 18 nekoliko pred polnočjo Čutil se je v Ljubljani precej močan potres, ki je trajal blizu tri sekunde in provzročil dovolj strahu pa nobena znatne škode. Dne 19. in 20. je bilo oblačno, pa suho, 21. je močno deževalo, tudi trije sledeči dnevi niso bili brez moče; od 24. naprej pa se je vreme nekoliko z bolj šalo, dasi nebo ni bilo jasno *f Je zadnje dni meseca spet rosilo, so venđer pol-•«nevne temperatura zelo naraščale, 30. js kazal to- plomer 22*4° (največ). V tej zadnji dobi si je rastlinstvo zelo opomoglo, drevje je ozelenelo, trnjola in češnja ste pognali tudi že krasno cvetje, spomlad je začela povsod razkladati svoje čudeže in ogrevati revno človeško srce. Okolica ljubljanska je vsak dan polna sprehajalcev, kolesarji frčijo kakor metulji po oglajenih cestah in potih; življenje pod milim nebom se je začelo spet razvijati. — (Izgubljene reci) Tekom meseca aprila bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-šene naslednje izgubljene reči: pet denarnic s skupnim zneskom 241 gld. 5 kr., zlata ura z verižico, dva zlata prstana, dve srebrni uri, dvajset biserov (vrednih okolo 150 gld ). zlata broša, dva dežnika, telovnik in etui za vizitnice. — (Najdene reši.) Pri mestnem magistrata ljubljanskem bile so tekom meseca aprila zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči: tri denarnice s skupnim zneskom 18 gold. 22 kr., zlata ura z verižico, tri srebrne žepne ure, dve srebrni zapest niči, tibetasta žennki ruta, tr je slamniki, dva dežnika, sprehodila palica in otroški predpasnik. — (Nemška zlobnost.) Iz C e 1 o v c a ne nam piSe z dne 3. t m.: „Freie Stimmen* hujskajo, ker se upa (!) katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem svoj letošnji občni zbor napraviti v Celovcn. Mej drugim pravijo, da je društvo znana, iz Kranjskega dirigirana velikoslo-venska .bojna" organizacija, kateri svetujejo, da bi bilo bolje, če bi fnnkcijonarji tega društva nemškemu (1) mestu z slovansko-narodntmi predstavami prizanesli ter si prihodnjič rajše izvolili Ljubljano. No, mi vemo, kam pes taco moli. Ta pisava je le migljej celovškim prusakom, da bi preprečili na kak način zborovanje, katero se letos že v de v e t i č vrši v Olovcu, in doslej se ni nikdar še kdo znašal nad tem. Taki-le ro! — (Mestna hranilnica v Novem Mesta.) V mesecu aprilu 18U8. je 171 strank vložilo 29 900 K 97 v., 111 strank vzdignilo 27 529 K 45 v., toraj več vložilo 2371 K 52 v., 16 strankam se je posojil izplačalo 35.470 K 26 v., stanje vlog 1,009.180 K 90 v., denarni promet 132.225 K 69 vinarjev. — (Vrhniški tamburaški zbor) priredi v nedeljo dne 15. t. m. koncert v čitalniški dvorani na Vrhniki. Vspored pr-občimo pravočasno. • (Preprečeni atentat) „N. Fr. Pr." poroča: Ko je pred par leti slavila tvrdka Sivinkov & Beli kov, katera ima v Petrogradu nasproti carski banki največjo manufakturno prodajalno, svojo 50letnico, darovala je velik kapital za zidanje ueke cerkve, posvečene spominu Aleksandra 111. Ker je dobivala cerkev še mnogo drugih prispevkov, vspe-valo je zidanje prav hitro, tako da je pretekli teden že prišla komisija, da pregledo stavbo. A ta je zapazila pod tlami rove, napolnjene z razstrelili, kateri so vodili k letni palači carske rodovi ne. Brezdvomno je hotel nekdo carja umoriti na ta način, kakor je bil umorjen Aleksander I. Zaprli so takoj arhitekta in še več družin; preiskava se bode tajno vršila. Koliko je na vsej vesti resnice, še ni znano. * (Letanje po zraku) Inžener Viljem Kress na Dunaju kani baje sestaviti aparat, s pomočjo katerega bodeta lebko dva človeka ,letala po zraku". V to svrho bode ustanovilo neko tehnično društvo fond 20 000 gld. Književnost. — Štirideset napevov za šolske pesmi v Koprivnik Majcenovi „"ačetnici". Na svetlo dal Anton Kosi, učitelj v Središču. Marljivi in znani izdajatelj „Zabavne knjižnice za slovensko mladino" je v lični knjižici zopet nabral 32 raznih pesmic, katerim je večinoma sam zložil napeve, nekateri pa so drug:h skladateljev. Ker imajo nekatere pesmice po dva napeva, jih je skupaj 40. Na-pevi so priprosti in mladini lahko izvedljvi, stavljeni za jeden glas, kakor zahteva učoi načrt, pridejan pa je povsod tudi spodnji, drugi glas, namenjen za spremljevanje na gosi i h, ali pa za drugi pevski glas, kjer so učenci Že toliko izurjeni, da mogo popevati tudi dvoglasno. Pesmice je pregledal in popravil — kakor pravi izdajatelj v predgovora — strokovnjak, odlični skladatelj slovenski g. P. Angelik Hribar, kar je gotovo najboljše priporočilo malemu delcu, katero je v prijazni ananji obliki izšlo iz katol. tiskarne v Ljubljani. Cena knjižici je 25 vin. s poštnino vred in se dobiva pri skladatelju. Naj bi pridno segali po njej oni, katerim je namenjena. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 4. maja. V poslanski zbornici ima danes dr. Vašaty svoj dan. Začetkom seje je Hofmin WeIlenhof predlagal, naj bodo razprave obtožnega odseka javne, kateri predlog je bil s 144 proti 115 glasom odklonjen, radi česar so Nemci močno razgrajali. Vašaty, ki je potem pnšel na vrsto, govori še vedno in najbrž ne pride noben drngi govornik več na vrsto. Ob Vi 3 uri je Vašaty prosil, naj se mu dovoli malo odmora, kar se je zgodilo. Dunaj 4. maja. Dipauli se pogreza Čedalje globlje v obstrnkcijo. Zdaj se udeležuje že posvetovanj klabovih načelnikov obstrukcij-fikih strank Danes so prišli Funke, Hocheo-burger in Stflrgkh slovesno ponj in ga odpeljali na sejo. Vzlic temo pa je Dipauli taka drzen, da je pisal parlamentarni komisiji dtsnice, naj desavoura „Narodne L;stya, prav kakor da so mu storili kako krivico, ko so ga ožigosali kot nepoštenega in zavratnega .zaveznika". Stransky je ostro obsojal včerajšnje postopanje Dipaulijevo. Dunaj 4. maja. Desnici pripadajoči členi odseka za obtožbo Badenijevega mimster-stva so imeli posvetovanje, da določijo modus procedendi. Načelništvo so soglasno pmiudili posl. Berksu, kateri pa je ponudbo odklonil z ozirom na svoje zdravje. Odsek je volil načelnikom grofa Paltt\ja. Koj, ko se je sešel odsek, so nacijonalci Svlvester, Pessler in Hof-manii-Wellenhof protestovali proti temu, da so mej členi odseka tudi poslanci, kateri so podpisali lex Falkenhayn, a so milostno dovolili, da ostanejo v odseku tisti, ki so za lex Fal-kenbavn glasovali. Ta nemškonacijonalna logika je obudila občno veselost, ker so nemški nacijonalci sami z fotografiranimi listki glasovali za tiste poslance, proti katerim sa zdaj protestovali. Dunaj 4. maja. Ministerski predsednik grof Tbuo se je dogovarjal z izvrševalnint odborom desnice, kdaj naj se zopet skliče drž. zbor. Zgodi se to še mej zasedanjem delegacij, a dan še ni določen. Dunaj 4. maja. Členi nemške katoliške ljudske stranke zatrjujejo, da Dipauli ni bil poblsščen izreči se za preklic jezikovnih naredb in da je to storil povsem svojevoljno. Klub je sklican na sejo, da se o tem posvetuje. Govori se, da hoče protestovati proti postopanju barona Dipaulija in ga desavo* uirati. Dunaj 4. maja. Nemci se zahtevali, naj desnica sklene ž njimi kompromis tako, da se konča jezikovna razprava že v petek. Desnica je kompromis odklonila, in levici rekla, ako jej je na tem, da se razprava v petek konča, naj se oglašeni nemški poslanci odpovedo besedi ia stvar bo končana. Praga 4. maja. V JiČinu je bilo pri škofovem prihodu samo 9 hiš okrašenih, dočim jih šteje mesto nad 700. Prebivalci so hoteli okrasiti spomenik Ilusa in Komenskega, kar pa je pol tična oblast prepovedala. Berolin 4. maja. BVorwartsa prijavlja vsebino prestolnega ogovora, s katerima zaključi cesar v petek parlament. V ogovoru se nahaja tudi mtsto, ki poživlja meščanske stranke, naj se združijo na boj proti socialnim demokratom. Stvar obuja veliko senzacijo, ker ni uganiti, kako je list dobil cesarjev ogovor. Rim 4. maja. Iz mnogih krajev srednje in južne Italije so došla poročila o novih velikanskih izgredih, pri katerih je bilo mnogo Ijudij ubitih. Madrid 4. maja. Vzlic temu, da je vlada razglasila obsedno stanje za celo Špansko, postal je položaj jako kritičen, zlasti zategadelj, ker cene živilom neizmerno naraščajo, kar je posledica visocega ažija. Madrid 3 maja. Mej monarhisti in republikanci je prišlo v parlamentu do silno burnih prizorov. Republikanci so vladi očitali, da po nepotrebnem tira španske vojake v smrt in da meče denar pri oknu. Vzlic obsednemu stanju se ponavljajo nemiri. V Madridu, v Barceloni, v Valenciji in v Se vili so bili veliki izgredi. Razburjenost prebivalstva je silna, ia vladi se je le z najbrezobzirnejšim postopanjem doslej posrečilo preprečiti, da še ni prišlo do revolucije. V kraljevski palači je vse pripravljeno za vse eventuvalnosti. Wastiington 4. maja. Listi javljajo, da je Mac Kinley dobil oficijelno obvestilo, da je Manila kapitulirala. Vlada je odredila mobilizacijo kalifornijskih krdel, da okupira Filipine. Novi York 4 maja. Dve ameriški torpedo vki, ki sta se izdelovali v Portlandn, 8ta_ bili po eksploziji uničeni. Sodi se, da so španski agentje provsročili eksplozijo. poraba, flotovo ni domačega adravila, katero s« dA tako mnogostransko porabiti, nago tJKoll eve fraseeske irauje ii sol'*, ki je takisto bolesti aU-Sujnče, ako na namaze t njim, kadar koga trga, čakaj to zdravilo apliva na milica ia živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva knpelim. Steklenica JK) kr. Po postnem Cvsetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. VOIjL, c. ia . dvorni salosnik, DUNAJ. Tochlanbin 9. V zalogah po deželi sahtevati je izrecno M01J,-«»v Dreparat, zaznamovan S varnostno cnamko in podpisom. M tnj nego 2 steklenici ae direktno ne pošiljati. *> (5—G) Meteorolog ićno poročilo. ViSina naii mnrj«*m aoH'2 m. * ______ Čas opa- Stanje "3" baro- sovanja metra v mm. 3. 9. 4*eV«r 734 0 4. 7. sjntrej 734 3 ■ 9. po pot. 734 0 4 v L* i 2 h I Vetrovi Nebo 4 S 17'5 p. m. zah. oblačno 1 J'8 ir. jvah. t ohlaono moč.jvzh. oblačno 2 0 Srednja včerajšnja temperatura 176 , norm a 1< m rvj" nad 1898 dne 4. maja ■kupci drtavni dolg v notah . . Skupni driavni dolg v srebra, avstrijska s lata renta .... Avstrijska krunska renta 4*/« . , Ogerska tla ta renta 4» ,.......120 Ofjeraka kronska renta 4*/« aVvstro-ogerske bančne delnica Kreditne delnice ...... London viata ........ ffamili drl. bankovci sa 100 m.urk 10 mark......... 90 frankov........ Italijanski bankovci ..... C kr. cekioi........ Iz firatliivictt Usta. Ces,kr avstrijsto A državne železnice 102 gld. 10 kr. 101 , 75 m 181 . 10) a 101 „ *o • 120 , SO 99 , 85 ■ • 14 . — ■ 3f>8 , IO ■ 190 „ 70 * 5» „ »O t 77 t * , 541 » ■ 4* s 6« ■ 5 . 60 ■ llloe aH efcnekstlfnr U «•<•*•>* a Antona, H lepre semljilće v Hinjah, cenj.no 3O0 gld., dne 5. maja v Riinici. Zemljišče viol itav. 24 in 214 kat obline Trtisce (hiaa, hlev, njiva, vinograd , cenjeno bOt) gld., dne ti. maja, v Mokronopn. Nikolaja Vola vik a posestvo v Srednika, cenjeno 555 gld., dne ti. maja v Badeiah. Avgust in Katarina Avar nasnanjata globoko potrtega src« avoum sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno veet o prerani smrti svojega ibkreno ljubljenega sina, gospoda Albina Auer kateri je dne 3. maja ob I21/,. mi popolndne, previden n sv. zakramenti za omirsjoče, v Božjo voljo ndan. po dolgotrajni mučni bolezni v li*. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrazega rajnkega bode v Četrtek dne 5. maja popolndio ob 3. uri is htae žalosti, Stari trg It. 28, na pokopališče k sv. Krištofa. Sv. male z» daio rajnkega se bodo brale v mest.ru farni cerkvi sv. Jakoba. Bodi vsem priporočen v poboino molita v in prijazen spomin. (^9)3, V Ljubljani, dne S. maja 1898. Zahvala. Za srrne dokaze sočutja ob bolezni in smrti moje nepozabne soproge, oziroma aestre, talce, s>:.nt* matere in tete, gospe Ivane Petrič ter ra mnngobroj no spremstvo k zadnjemu počitku i«rekam vsem snr dmkooi, prijateljem in znancem svojo najisk renejso zahvalo Oi«.b.to in Se posebej zahvaljujem se viioko-i'.ist. duhovitim za tako ćastoo spremstvo, vsem darovateljem krasnih vencev, slavnemu pevskemu drnfttvu .Plsninaki glas* iz Rnvt osnhito njega :-ev.'V •!;., gospodu učitelju A. K. Sezuou za ganljivi žalostink i. Vsem skuj :ij 111 vsakemu poaebej nsjerfi-nftjfio zi hvalo. V Mol. Logatci, 3. ranja 1898. (<>94) Martin Petrie Vsprajme se pisateljica v kolekcijo v 1*jtclovlji<»i nt. 38. (C8l.2) Odda a« takoj v ii tajnik ali pa tudi po jako ugodnih pogojih prožit* radi smrti posestnika hiša z vso trgovinsko opravo z vrtom in leiilin ffoztloni v dobrem stanu nauproti farne cerkve z veliko okolico, za vsak ubrt pripravna, na prav ugodnem pro*toia. Pogoji važni. — \eč povo H«rol Hovac, Stari tr« pri Rakeku. 674-a> Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. maja 1898. lota. Odtso«! Is LJsabljaste jnž. kol. Procsn ee>a Trhel Oh 12. nrl 5 m. po no£i osohni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeote, Ljabno; ^ez Selsthal v Aosse, Sotnoarrad; *ei Klein-Reifling v Stovr, T*inc, ns Drmaj vis Amstetten. — Ol 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; fl«z Selzthal v Solno grad; c>z Klein Reifling v Line. Budejevice, Pizenj, Marijino vare, Heb, Fraocove vare, Prag<», Lipsko, cet Amstetten na Dnnsj. — Ob U. nri M ta. dopolndr e osobni vlak v Trbiž. Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selvthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osojni vlak v Trbii Beliak, Celovec, Ljubno; rez Selzthal v Solnoj^rad, Lenx- - Oastein, Zeli ob jeseni, Inomnst, Bregjenc, Cnrih, Oenevo Pariš; 6e» Klein-Reifl ing v Steyr, Line. Budejevice, Plieuj Manjine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove tare, Pra«o, lap iko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 15 min. sveCer osebni vlak v Leec-Bled. — l'rogs v »lovo inesl« is v Ke-t«»vje. Mesnni vlsti: Ob 6, nri lb m. zjutraj, ob ti, nri 65 m. popolndne, ob 6. nri 30 k. zvečer — t*Htsos1 v L|ubljaasa j. k. l>roKs In TrblaUa. Ob 5. nrl 4S m. ajntraj osobni vlak a Dunajt via Amstetten, is Lipskegs, Prage, Frsncovih varov, Karlcvih »arov, Heba, Marijinih varov, Plsoja, Bttdejsvic, SolDorrads, Lines. Sterra, Anasaea, Ljabna, Celovca, Beliaka. Fran cenafeste. — Ob 7. nri 5f) miu. sjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osohni vlak s Dcnaia via amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov Plsnja Bndejevio, Solnograda, L i oca, 8teyra, Pariaa, Geoeva Curiha, Bregeuca, Ino mosta, Zella ob jeseru, Lcnd-Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 67 m. popolrdne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Setithala, Beljaka, Celovca, Fransenafeste, Pon tabla. — Ob 9. nri 6 m. zveA«; vaobni vlak ■ Dunaja, Lipska, Prage, Frsncovih varov, Karlovih varov, H ha, M tnj in h varov, Plznja, Badejevic. Lizica Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. — ProKsa la Novega usralas las la Koeev|a Meiani vlaki: Ob 8. url 19 m. zjntraj, ob 2. ari 82 m., popolndne in ob 8. nri bh m. zvečer. — Oslbasl la i.|uh»-IJaaa« d. k. v atasataUk. 01 i. ari 23 m. ajntraj, ob 2. nri f> m. popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10. nri 25 min. avecer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prlkio«! v LJubljano d. k. la Kasarnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, oh 11. nri 8 m. dopolndne, ob 6. on 10 m. in ob 9. nri 65 min. sveder., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—10O, &VLci tjcjmom, to je cd 2. do uSte-tega 7. tnaja, p-to3ojav»a we konfekcijske px*3mcte, ka,koi: O&tekc i&a gospode in Z3& dečke, fvavelcvfcg, poviSnt^g, $y>a,ltx4 suknic, kostume otroke, sako i& tednet, poatviične (viače, dalje: jakete z>a 3czme, pc(e t ine, Jiavctoke g>a deb, (Bapes in otiočje. p-fa-Sče po i-tvviavtt^i cevvati in pzosiva z>a mvvo-^o-^tojcH o&iok. (•;75-—2) * Hi 100 PoilcssJCI isjf rt I Svica-z m SlCsVjlač SjnG^jana, <$iešewcve> ulice 5t. 9. HF K sejmu! 13 ITa voglu Št. Peterske ia Resljeve ceste ae bode od S. do lO. ma|a rajava kuhinjska posoda prodajala po '662-6) najnižjih conah. Stanovanja. V elegantno izvedeni novi zgradbi na frekventiraoi etati ae z;i avgustov termin odda v?č etanovanj a 3 in 4 eobami, pred Hobo, nUižiiiSkn moIio, hodiAlein ?a »naženje in pn tik Imam i Intotam ne P* cdda nekoliko Upih prodaialnic po jeden lokal s «hmo-vnnjem. V»»C »e i2ve v upravništvu BSlov. Naroda1*. ((i79—-i) »V« m m i i J. Lozar. Ljubljana. Mestni trg št. 7» priporoma avojo sasogo UoleaarNklh feaple^cv («wv)alera>, ara|e belih In r;a4aioaW|ulh« «5«plc», paaav, no IZHvlv, d si kol «11 i zavratalr, ovratnikov, aapeatiilr, lel<» vaelsklh hla«1. Jopic, čevljev In drugih potrehacln. Cene zmerne! (696—1> Vnanja naročila izvrlujejo se s povratno posto. Proda se is proste roke lep staT"ben prostor nasprot .Hotela Stadt Wien", oddaljen 10 minut od želes-niAnega kolodvora, leaeft oh selo fivahni oesti. Kupne ponudbe pošiljajo naj ae lastnika Jati J Clereenlfca, Ka- niszacesta (A. m v Ptnji. -8) Lupo stanovanje. 1 V FranMikanaltt nllcl it. « (nova hi*a) ae odda 0 1 avgnfttom v dragem nadstropja lepo stanovanje, obstojf de s treb sob in • pnt iklinami. Vae pri lastniku gostiln« „prl kvtcfauu^. Skr"bna kuharica se Rprejma pa đeteli. rm Pogoje in naslov povo upravni«tvo „Slov. Naroda". (68)—8) Trgovina z galanterijo in igračami Iv. Kordik-a Ljubljana, Preširnove (Slonove) ulico št. 10-14 priporofta svojo bogato zalogo emaii™ Mojste posode prve vrate, kakor tndi pateat-lonce z bakrenim obitkonr in droga jednake reci po prav alaklls eessh« nadalje: namizne svečnike nože in vilice is pakfona, medi in alpake. za salato, deserte in drago. Različne reči lm alpake in alpaka-srebra, is najboljše o. kr. priv torarne W. Baoh-znanu ot Ootnp. s Dunaja. Zunaan|a naroČila lsvr«u|eJo se to eno la po aaisaalls e*-u*.li. (645—7) odpravi v 7 dneh popolnoma (8HH-18) dr. C lirlNlolT-t* inborni nefikodljivi jedino ajreioto učinkujoča sredstvo proti pegam in za olepaanje polti. Priatno v zeleno zapečatenih isvir- nih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj .T<»m. !M j ti ioUiav-asts v JL.|iit»t umi. Starosta v no žveplotto kopališče na Hrvatskem lFSf Farižiiiiskfi toplice »'ft ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. I. u d-wi«u I. 1H94. 6K° 0 vret vrelec, ivepljeno mahovja, neilose^ljivo v svoiem delovanji pri mliičnl ikrnlnl in kcitenlni v člankih, boleznih v zgihlh in otrpnenju po vnotioi in zlomlenju kosti, protinu, iivinih boleznin, boleznih v kolki itd, ienskih boleznih, poltnth in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obiatij, mehurnem kataru, IkTofslJnih, arglaaki bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. tastrapljenja po tivem srebru aH svincu i. t. d. Pitno zdravljenje ,B.^ in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Klclatrika. — masaža. Zra-viliafie % vssm konafortom. celo leto odprto; sezona trnja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Štaba idraviaka godba, irataro oikrhujejo člani orkestra zagrebško kr. ep ere Plesne zabave, koncerti itd. Na poataji Varaždinske toplice prieakuje sleherni dan omnibus goste. Tndi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na o&krbni&tvo kopališča. ZdrnvtiiSka pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Lionghlno. — Prospekte in broSnre razpošilja zastonj in puilume prouto (:')f5-3) oskrbniStvo kopališča. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tink .Narodne liskarne1*.