VESTNIK
3t)MmiM)mMmMtm)ttmnm)mmMnnmHmHumMmmntHHM
E	E
E	Poštni urad 9020 Ceiovec	E
E	Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt	§
E	izhaja v Ceioveu
E	Erscheinungsort Kiagenfurt	E
Posamezni izvod 3 šiiinge	=
E	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
E cetoietna naročnina 120 šiiingov =
E	P. b. b.
5mmmmm)m)Hmnt<t)H!Hmnnim)!):)m<ummtm)<u!M)tu?š
LETMiK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 6. MAJ 1977
ŠTEV. 18 (1812)
OB BLtZMJtH PROCEStH:
..k(!(n veter seje, bo vihar /e)"
ironija usode je, da nova neodvisna demokratična repubiika Avstrija postavijo na zatožno kiop 25 koroških Siovencev prav v času, kose ie-ti spominjajo grozovitih apriiskih dogodkov v dobi nacizma — to je ziočinske izseiitve in sojenja nad $0 koroškim Siovencem po krvniku Freis-ierju s H obgiavijenimi; ironija je, da demokratična neodvisna Avstrija postavijo na zatoino kiop prav potomce teh irtev in pripadnike prizadetega naroda zato, ker so na svoj način hoteti opozoriti pristojne dejavnike na neizpoinjene obveznosti, ki so kot sad teh irtev prišie v zaščito siovenske narodne skupnosti v državno pogodbo; ni pa več !e ironija, marveč nespregieden znak nevarnega razvoja, da nova neodvisna demokratična Avstrija ne ukrepa proti tistim siiam in posameznikom, ki v nasprotju z jasnimi doiočiii onemogočajo izvedbo državne pogodbe po duhu in črki ter jo kršijo, pač pa proti tistim, ki se kot pripadntki siovenske narodne skupnosti v borbi za njen obstoj in njeno ohranitev na demo kratičen način, kakršen je običajen pri vseh podobnih gibanjih tudi v demokratičnem svetu, zavzemajo za končno uresničitev manjšinsko-varstvenih dotoči! državne pogodbe.
Spričo dejstva, da je isto državno to-iiistvo, ki sedaj spektakuiarno napoveduje in viaga obtožbe proti koroškim Siovencem zaradi baje ziočinskih dejanj, ukiniio vse postopke, v koiikor jih je spioh sprožiio, proti števiinim ..TafeistUr-merjem" zaradi znanih pogromov, ki brez dvoma predstavijajo ziočinsko dejanje v smisiu § 274, najmanj pa § 281 kazenskega zakonika, in da je isto državno tožiistvo povsem tiho umakniio obtožbo zoper bivšega adjutanta vojnega ziočinca Odiia Oiobocnika SS-SturmbannfUhrerja Ernsta Lercha, ki so ga težko obremenite števii-ne priče v procesih v Nemčiji zaradi zio-činov na Poijskem, pa tudi v procesu za-*adi ziočinov v Rižarni v Trstu, pa iahko trdimo, da gre pri tem očitno raziičnem ravnanju za dejansko diskriminatorsko rasistično justico, ki je v nasprotju z mednarodnimi dektaracijami o ciovekovih pravicah in o odpravi vseh obiik rasne diskriminacije.
Namen takega diskriminacijskega ravnanja je spričo neposredno pred napovedjo obtožb izgovorjenih groženj dežei-"ega giavarja jasen: ker se je izkazaia obiika reševanja manjšinsko-varstvenih doiočii državne pogodbe potom neuspelega nedemokratičnega ugotavijanja Manjšine in potom oktroiranega zakona a narodnih skupinah z nosprejemijivimi adredbami kot neizvedijiva, kar je prav te dni poudari! tudi mednarodno priznani avstrijski izvedenec za manjšinska vprašanja OVP-jevski postanec dr. Ermacora, se Poskuša s pritiskom in ustrahovanjem pri-?i!!ti manjšino na koiena, da bi ie spre-jeia to od treh strank iniciirano pogubo-"osno rešitev. Tako so sedanje množične abtožbe nadaijnji očitni poskus kriminaii-sacije vseh vidnih izrazov in demonstrativnih akcij proti taki vsiijeni nedemokratični rešitvi, s prozornim namenom razbiti enotnost koroških Siovencev, za narodnostno enakopravnost zavzete miadostni-be in ideaiiste ožigosati kot kriminaice in i'h izoiirati od siovenske narodne skup-"osti, pa tudi od demokratičnih sii avstrijskega naroda, ki se vedno boij soiidari-Hrajo z našo borbo.
Toda to je neuresničijiva žeija! Našo 'judstvo je danes strnjeno kot morda še nikdar poprej in še nikdar prej nas niso avstrijske demokratične siie tako podpi-'oie, kakor so joto pokazaio pr! preštevanju 14. novembra ionskega ieta. Za tudi ne bo uspeio s še tako ostrimi X*,**Pi izoiirati obtoženih narodnih in poetičnih ideaiistov od siovonskega ijudstva 'n soiidarnostnega gibanja avstrijskih de [nokratičnih si). Baš nasprotno! Vso naše 'judstvo stoji v teh dneh in bo staio tudi Prihodnjih mesecih strnieno za obtožen ki s svojim poiitičnim angažiranjem niso zakriviti nikakršnih kriminainih de-t^}nj; in stoji in bo staio ztasti tudi ne 9*odo na svoje poiitično giedanje za funkcionarjem Waraschem, hi naj očitno siuži snt nadomestek in tarča za vsa demon Motivna dejanja, pa tudi za očitne pro-vnkatorsko ziočine neodkritih neznanih sto riicev.
Mašo ijudstvo, pa tudi avstrijski de jnokrati, namreč zeio dobro rqzumejo, za rPl pri teh obtožbah gre: da gre za po-*sus ustrahovanja in morainega zmehčajo ceiotne siovenske narodne skupnosti, bi popustita v boju za svoje narod-in spiošne demokratične pravice!
. Moše ijudstvo tudi dobro ve, kako se soiidartziraio v podobnem primeru vse j*;*hotiro!sho ijudstvo z obtoženimi fanti *„**tundorsa, ker je šio poieg tega v mno-Primerih za dejanja na skrajni meji gumttnega razumovanja, in za katere jo v zadnjem času zahtevat južnotiro!-hl'. **uže!ni giavar dr. Magnago potno re-jeiiitacijo; ve tudi, da je k tem obtožen-^ M Avstrija posiaia svojega predstav-zagotovi moraino in gmotno L^Poro vsega avstrijskega ijudstva; in !!?!<** ^e, ^o prav te obtožbe mobi-^*'raio svetovno javnost za dogajanja v '"*"om Tiroiu.
ohf'b! so torej ob teh nerazumijivih xopor skupino koroških Sioven--.J^^koraj rad vese!!! nad očitno poiitično *** diskrimnatorsko rasistično juto naše države, ki bosta brez dvoma
V SKUPŠČtNi SR SLOVENiJE:
Skrb za poiožaj Siovencev v zamejstvu
je razumijiva in nujna obveznost naše družbe
Vsi na
Prireditev
odbornikov in zanpnikov vseh narodnih organizacij koroških Siovencev
ob 22. obietnici podpisa avstrijske državne pogodbe
v nedeljo 15. maja 1977 ob 14.30 ari v veliki dvorani nove Mesine hiše v Borovljah
H. maja 1977 je 22. obtetnica podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Siovenci pa moramo ugotoviti, da repubiika Avstrija te pogodbe tudi po tako doigem času še ni izpoiniia.
Razvoj zadnjih tet četo kaže, da viada in pariamentarne stranke ne iščejo pravične rešitve v sodeiovanju s prizadetimi manjiinami, marveč nasprotno popuščajo zahtevam protimanjšinskih sii posebno na Koroškem.
Srna ceio priče vedno močnejšega pritiska na pripadnike siovenske narodne skupnosti: vsiijujejo nam zakon o narodnostnih skupinah (Voiksgruppengesetz), ki pomeni nojboij grob napad na naš obstoj. S procesi proti siovenskim aktivistom hočejo siabiti našo iivijenjsko voijo, razbiti našo enotnost in streti našo odpornost.
Mi pa ne bomo šii na koiena. 1$. maja bomo ponovno izpričati, da smo pripravijeni iti
NAPREJ V BOJ ZA NAŠE PRAVTCE!
Zveza siovenshih organizacij	Narodni svet
na Koroškem	koroških Siovencev
Na skupni seji vseh zborov re-pubiiške skupščine SR Slovenije so prejšnji teden obravnavali nekaj izredno važnih dokumentov. Predvsem je šio za poročilo predsedstva SR Slovenije o temeljnih vprašanjih družbenega življenja in razvoja SRS, nato pa še z intormacijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti ter njunih pripadnikov in pa predlog stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju teh pravic.
K poročilu predsedstva SR Slovenije je obširno spregovoril predsednik Sergej Kraigher, ki je opozoril na probleme, posebno pomembne za nadaljnji razvoj Slovenije. Na prvo mesto je postavil uresničevanje zakona o združenem delu in pri tem orisal usklajevanje sistema in delitve dohodka ter oblikovanje osebnih dohodkov. Prov tako pa je obravnaval še druge družbenopolitične probleme, kot so varstvo okolja, funkcioniranje delegatskega sistema, družbene dejavnosti, varstvo ustavne ureditve in ljudska obramba.
V zadnjem delu ekspozeja je predsednik Kraigher kratko nakazal tudi načela jugoslovanske zunanje politike in v tej zvezi naglasil pripravljenost za zelo široko, intenzivno in dosledno sodelovanje— ne samo v okvirih bilateralnega sodelovanjo, ampak tudi pri siceršnjem širšem regionalnem ali obmejnem sodelovanju. „To sodelovanje pa bo še tottko bofj ptod-no, kottkof bofj se bodo krepiti eiementi zaščite manjšin in možnosti za njihov ceiovit razvoj povsod, kjer manjšine avtohtono žive," je menil predsednik Kraigher in dejal, da odnos do pravic in položaja narodnih manjšin v sosednjih državah pomeni integralni de) siceršnjih dobrososedskih odnosov. „Ko ne pogojujemo vsestranskosti svojih sosedskih odnosov s tem vprašanjem, pa si obenem ne moremo predstavtjati notranje in stabiine zakijučenosti teh odnosov, če niso, kot je to na primer v Avstriji in Boigartji, spoštovani mednarodnopravni predpisi zaščite manjšin, ati
nrtnetU )*!e učinke — eUnienos) našega )[ud,)va. ,o)idari!aci)o avttrijshe in *ve )ovne demokratične )avnos)! in podporo !or pomoč iegittmne taščitnice siovenske narodne skupnosti SF8 )uqosiavi]e; — toda taki diskriminatorski ukrepi ima]o nu]-no, kakor )e raivtdno is števitnih mednarodnih primerov in iskušen), tudi drugačne, man) rasvesetjive učinke v smisiu znanega pregovora: .Kdor veter seje, bo vihar šet."
Jr. Frgnc; ZtHffer
če se kršijo aii ne spoštujejo obstoječe mednarodne pogodbe in se zastrovanja manjšinskega vprašanja pojavijajo v funkciji biokovskih in nacionaiističnih interesov. Če ugotavijamo, da je rost moči demokratičnih sii v itaiiji reaina osnova za možnost izboijševanja poto-žaja naše manjšine, iahko v Avstriji beiežimo nove nacistične izpade in stopnjevanje izrecne diskriminacije manjšine — od sodnih pritiskov in groženj do doceia neresnih po-iitičnih izjav najodgovornejših predstavnikov te države.'
Ob koncu je predsednik Kraigher še naglasil, da se v Sloveniji in Jugoslaviji zavzemajo za odprtost meja, za krepitev konkretnih oblik sodelovanja s sosednjimi državami. „Ob tem je skrb za krepitev družbenoekonomskega poiožaja deiov siovenskega naroda v zamejstvu, za njihov gospodarski in kuiturni razvoj razumijiva in nujna obveznost vseh subjektov naše družbe in v interesu miru v tem deiu sveta. Zato je potrebno v bodoče, še boij kot dosiej, vkijučevati to našo obveznost v vse obiike vsakodnevne dejavnosti naših deiovnih ijudi in njihove samoupravne organiziranosti."
V razpravi o poročilu predsedstva SRS se je manjšinskega vprašanja dotaknil predvsem tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Ugotovit je, da so osimski spo-
razumi dober temelj za nadaljnje uveljavljanje in razvoj tako Slovencev v Italiji, kot pripadnikov italijanske narodnosti v Sloveniji. .Drugače pa je s Slovenci v Avstriji," je naglasil predsednik Ribičič, „kajti tam vlada, za razliko od italijanske, zastopa antidemokratični, antijugoslovanski in protimanjšinski sporazum, ki v celoti odstopa od sklepov helsinške konference." Dejal je, da nervozne in neodgovorne izjave avstrijske vlade samo dokazujejo, da je njihova politika prišla v slepo ulico; hkrati pa je izrazil upanje, da se bo politika reševanja položaja slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji te spremenila.
Kako bistveno in načelno drugače kot v Avstriji pristopajo k reševanju manjšinskega vprašanja v Sloveniji, pa je pokazala razprava o uresničevnju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti. Skupščini je bilo predloženo poročilo o dosedanjih rezultatih, hkrati pa tudi priporočila in predlogi za rešitev še nekaterih ne v celoti urejenih vprašanj. Zastavljene so bile naloge in obveznosti, ki jih bo treba še uresničiti, .da narodnosti ne bomo več le ščitili, temveč jima omogočili še boljše pogoje za nemoten vsestranski razvoj," kakor je poudaril predsednik komisije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije Geza Bačič. Tako pripadniki italijanske kot madžarske narodnosti so v skupščini v materinem jeziku spregovorili o svojih problemih. Nava-
Hg #. strani)
PODPREDSEDNIK SFRJ ŽARKOV(Č:
Upravičeno pričakujemo da bo Avstrija izpoiniia
FMtzu^nzi
Novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik republike Avstrije v SFR Jugoslaviji dr. Helmut Liedermann je prejšnji teden izročil podpredsedniku predsedstva SFRJ V. Žarkoviču pooblastilna pisma. Ob tej priložnosti je veleposlanik dr. Liedermann pozitivno ocenil razvoj odnosov na gospodarskem in kulturnem področju. Govoreč o vprašanjih, ki se nanašajo na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, pa je dejal, da si avstrijska viada kar najbolj prizadeva, da bi v okviru mednarodnih obveznosti našia rešitve, zado-voijive za obe strani.
Tudi podpredsednik Žarkovič je nagiasii žeijo po dobrososedskih odnosih in pri tem poudari!, da so poiožaj in pravice narodnostnih manjšin eden od bistvenih dejavnikov za dobro sosedsko sodeiovanje in konstruktiven eiement sodobnih procesov demokratizacije in humanizacije mednarodnih odnosov naspioh. ..Upravičeno pričakujemo," je dejai podpredsednik Žarkovič, ..upoštevaje vse to in mednarodne obveznosti Avstrije, da bo Avstrija izpoiniia doio-čiia iz državne pogodbe, ziasti tista, ki se nanašajo na pravice in poiožaj siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Trdno smo prepričani, da bi tako zaviadaio nujno potrebno ozračje vzajemnega zaupanja in da bi odprii poti za boij vsestranski razvoj jugosiovan-sko-avstrijskih odnosov in prijateijskega sosedskega sodeiovanja."
ZSO !N NSKS UGOTAVLJATA:
Taka manjšinska poiitika pomeni očitno kršitev državne pogodbe
Urad zveznega kanclerja je pred nedavnim razposlal v proučitev osnutke treh odredb, ki jih namerava vlada izdati k zakonu o narod-nih skupinah kot ..rešitev" še odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe. S temi odredbami :e določajo: področja, v katerih naj bi bile topografske označbe nameščene v nemškem in slovenskem jeziku; sodišča, upravne obtasti in drugi urad!, pred katerimi naj bi bila slovenščina dodatno k nemščini pripuščena kot uradni jezik; stovenske označbe krajev.___________________
Ker osrednji organizaciji zakon o narodnih skupinah iz znanih vzrokov v ceioti odkianjata, tudi k osnutkom izvedbenih odredb ne zavzemata podrobnega staiižča. Pač pa sta v skupnem pismu, ki sta ga 27. apriia 1977 posiaia uradu zveznega kancierja, Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev načeino ugotoviia:
Wir bestatigen hiemit den Erhalt ihres Schreibens vom 29. 3. 1977 und der diesem Schreiben angeschlossenen Verordnungsentwurfe uber die Bestim-mung von Gebietsteilen, in denen to-pographische Bezeichnungen in deut-scher und slowenischer Sprache anzu-bringen sind, uber die Bestimmung der Gerichte, Verwa)tungsbehorden und sonstigen Dienststellen, vor denen die slovvenische Sprache zusatzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen wird, sovvie des Entwurfes der Verord-nung, mit der die slovvenischen Bezeichnungen tur Ortschaften festgesetzt werden.
Wir vervveisen in diesem Zusammen-hang auf unsere bisherigen eingehen-den Stellungnahmen zu diesem Pro-blemkreis, sehen uns aber dessen un-geachtet gezvvungen, nochmals grund-satzlich zur Frage der Ertullung des Art. 7 des osterreichischen Staatsver-Irages und somit der gegenstandlichen Verordnungen Stellung zu nehmen.
Wir wiederholen in diesem Zusam-menhang den Standpunkt, daf; die osterreichische Bndesregierung und das osterreichische Parlament mit der Minderheitenpolitik in den tetzten Mo-
Odlikovanja
„z zamudo'
srrro	poroč-z// že v
zadnj/ ŠJcvdL/, je zvezni preJscdn/^ dr. /Lrdo/f K/rcAscL/dger prejšnji rejen — z% o/detn/co Jnev^, je /r//r! 26. rzpri/d 7945 progirzšenrz spet ne-oJvisna avstrijs^r: repM^/i^a — izroči/ prvi s&Kpini č<zstrM oj/i^ovdnjd Zrz z<zs/Mge z<z osvo^oJirev zlvsfrije. A7cd osecnosrnzi, ^i so preje/e prv% oJii^oViZnj<z (naJrr/jnj^ Lodo izroč<z/i č/ani zvezne v/<zJe <z/i Ježe/ni g/<w%r-ji — op. nreJ.j, je /r// r^JZ r:r:š roja^ ^imej Afarrinja^ iz ^r.	v /?o-
ža rer m a iskreno česfitanzo ^ priznanja, LZ ga je Ld Je/ežen za do/-ga /efa trpi/enja v koncentracijskem takorisča.
Letos prvič izročena oJ/ikovanja ki /akko ZrMfMov%/Z „oJ/ikovanja z zamaJo" ter je za zlvstrijo in njene predstavnike vsekakor značiino, Ja so se tistik, ki so trpek in se Lord; za osvokoJitev Avstrije, spomniii se/e 32 /et po osvokoJitvi. ^e posek-no znači/no pa je, Ja so — vsaj pri prvi skapini oJ/ikovanik — povsem „prezr/i" tiste avstrijske Jržav/jane, ki so se jasizma in s tem grokokopa Avstrije apr/i z orožjem; mej temi so ki/i posekno častno zastopani koroški 5/ovenci.
37arsikJo pa je ki/ naravnost presenečen, ko je s/isa/, Ja je prvo od-/ikovanje preje/ zvezni kanc/er Jr. /čreiskp. Ne komo primerja/i njegove asoJe emigriranega po/itičnega jankcionarja s trp/jenjem v gestapov-skik zaporik in takorisčik smrti a/i z žrtvami in janastvom partizanski/; korcev in tistik, ki so jim daja/i zavetje in podporo; vsak, ki je kakor-ko/i prispeva/ k osvokoJitvi izpod /ašizma, zas/aži priznanje. Dosti ko/j presenet/jivo je namreč spričo današnje stvarnosti, ko se Avstrija po krivdi v/adajočik po/itičnik si/ in ok/asti vedno ko/j razvija v novo /eg/o ja-sizma.
naten und Jahren unzweifelha(t eine Verletzung des osterreichischen Staats-vertrages aus dem Jahre 1955 begehen und offensichtlich bemuht sind, die Frage der s!owenischen Minderheit in Karnten derart zu losen, dat) letztiich diese Volksgruppe assimiliert wird. Es kann sovvohl die Gesetzgebung vom 7. Juli 1976, wie auch die nun vorliegen-den Verordnungsentvvurte uber diese Tatsache nicht hinvvegtauschen, son-dern wird darin die Zielrichtung der osterreichischen Bundesregierung und der im Parlament vertretenen Parteien bestafigf.
Die nun vorliegenden Verordnungs-entvvurfe sind daher (ur die slovveni-sche Volksgruppe in Karnten vollig un-d!skutabel und bedeuten geradezu eine unerhorte Provokation der Ange-horigen der slovvenischen Minderheit.
Wie aus dem Entwur( der Verord-nung uber die Bestimmung der Gerichte, Vervvaltungsbehorden und sonstigen Dienststellen, vor denen die slovvenische Sprache zusatzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen wird, hervorgeht, wird dadurch mehr als zwei Drittel des zvveisprachigen Gebietes der Gebrauch der slovveni-schen Amtssprache vorenthalten und damit tetzten Endes zvvangslaufig ein-gedeutscht. Es geht daher offensichtlich um eine vveitere vvesentliche Schlechtersfellung der slovvenischen Volksgruppe in Karnten, gegenuber der bisherigen Gesetzgebung und der bisherigen Praxis. Der Entvvurf der Ver-ordnung uber die Bestimmung von Gebietsteilen, in denen topographische Bezeichnungen in deutscher und slo-vvenischer Sprache anzubringen sind, schrankf das zvveisprachige Gebiet so-gar nur auf ein Sechstel jenes Gebietes ein, in vvelchem die Karntner Slo-vvenen seit Jahrhunderten autochton leben und vvetches Gebiet auch in-tegrierter Bestandteit des Staatsvertra-ges aus dem Jahre 1955 ist.
Auch sachlich vvird die slovvenische Sprache zu einer Hilfssprache degra-
diert und erlauben wir uns nur illu-strativ darauf zu vervveisen, dat) z. B. im taglichen Verkehr mit der Post und der Eisenbahn der Gebrauch der slovvenischen Sprache ausgeschlossen ist. Die gesamte Absurditat einer solchen Bestimmung zeigt sich schon darin, daf; kaum jemand in den behordlichen An-gelegenheiten des Post- und Fernmel-devvesens sovvie des Eisenbahnvvesens jemals zu tun hat, dat; aber taglich mit diesen Institutionen der Karntner Slovvene bei verschiedenen Schaltern zu tun hat. Dort aber darf er die Mut-tersprache nicht vervvenden. Ein der-artiger Unernst in den Bestimmungen erscheint international gesehen geradezu beispiellos.
Die genannten Verordnungen ver-stof;en auch eindeutig gegen den Gleichheitsgrundsatz, vvelcher in der osterreichischen Verfassung verankert ist, da letztiich vviltkijrlich bestimmt vvird, vvelche Slovvenen die Rechte in Anspruch nehmen durfen und vvelche nicht. Geradezu lacherlich ist der Um-stand, dat; z. B. die Gemeinde St. Kan-zian aus der Amtssprachenverordnung herausgenommen vvird, wo es sich ge-rade bei St. Kanzian um ein kulturelles Zentrum der Karntner Slovvenen han-dett. Offensichtlich soli dieser Umstand als Geschenk an die Deutsch-Nationa-len und Neonazisten gelten, vvelche gerade St. Kanzian zum zentralen Punkt der minderheitenfeindlichen Aggression machten.
Im Verordnungsentvvurt, mit vvelchem die slovvenischen Bezeichnungen tur Ortschaften festgesetzt sverden, schei-nen in der slovvenischen Bezeichnung jedenfalls linguistische Fehler und Ar-chaismen auf, vvobei man sich offensichtlich auch hier nicht an die slovvenische Schriftsprache halt.
Obvvohl man uns bis heute nicht be-kanntgegeben hat, auf vvelcher Grund-lage letztiich die Verordnungsentvvurfe verfaf;t vvorden sind und eine endgul-tige Stellungnahme erst nach Zurver-fugungstellung dieser Unterlagen unse-rerseits moglich vvare, scheint es doch so zu sein, daf; man das Ergebnis der Minderheitenfeststellung vom 14. 11. 1976 zugrunde nahm. Es muf; aber vvohl nicht naher ausgefuhrt vverden, vvenn unsererseits festgesfellt vvird, daf; die-ses Ergebnis jeder Wissenschaft spottet. Die Zugrundenahme dieses Ergebnisses bevveist aber einmal mehr, daf; die Bundesregierung und die im Parlament vertretenen Parteien der Politik des Karntner Heimatdienstes folgen, vvelche letztiich zu einer ganzlichen Aus-loschung der slovvenischen Volksgruppe in Karnten fuhren soli.
Wir bringen daher nochmals unsere klare Ablehnung zum Ausdruck und stellen nachrucklich fest, daf; eine der-artige Minderheitenpolitik eine klare Verletzung des osterreichischen Staats-vertrages aus dem Jahre 1955 bedeu-tet, daf; sie aber daruber hinaus auch ernsflich den Frieden in diesem Teil Europas gefdhrdet.
ZVEZA BORCEV ZA SEVERNO MEJO:
Velika zaskrbljenost
za usodo koroških Slovencev
RepubtUki odbor Zveze pMMtovotjcev borcev zo severno mejo 1918/19 je ime! Z4. apriia v Ljubijani sejo, ki jo je vodii predsednik Lojze Ude. Med drugim so razpravijaii tudi o trenutnem potožaju ko-rolkih Siovencev ter v tej zvezi sprejeii nasiednjo resoiucijo:
S skiepom vseh treh v avstrijskem pariamentu zastopanih strank, da bodo odsiej relevaie vpralanja izpoinjevanja avstrijske državne pogodbe ie sporazumno, postaja boj Siovencev in Hrvatov čedaije boij ie boj za obstanek. Mičesar se ne morejo nadejati od strank, ki so tako kapituiiraie pred korolkim Heimatdienstom in je tudi sociaiistična stranka, čeprav večinska, popoinoma izgubita svojo samostojnost. To sta dokazaia že prva dva zakona, ki sta bita po tem skiepu v avstrijskem pariamentu sprejeta: zakon o posebnem preštevanju in zakon o narodnostnih skupinah. V tem duhu bodo v nadatjnjem izdani vsi pravni predpisi in odiočbe.
izražamo veiiko zaskrbijenost posebej za usodo koroških Siovencev.
Troje siinic more pomagati koroškim Siovencem preko izredno težkega obdobja, ki se je začeio z navedenim skiepom vseh treh v avstrijskem pariamentu zastopanih strank. Siožen boj, pridobivanje simpatij pri resnično demokratičnih Avstrijcih in nenehna, a še povečana, odioč-nejša pomoč matičnega naroda, matične države.
Zato predvsem topio pozdravtjamo siožno nastopanje Zveze sto-venskih organizacij in Narodnega sveta, izražamo upanje, da se bodo avstrijske demokratične siie v odporu proti poiitik) avstrijske viade, ki vedno boij popušča nacistoidnim siiam, krepite in pozivamo siovensko in jugosiovansko poiitično in državno vodstvo, da svojo pomoč naši manjšini v Avstriji še poveča.
žMcthuzrcdEnct
V Londonu je pred nedavnim zaseda! evropski kongres Mednarodne zveze za spravo Internationa! Fe!!owship of Reconcitiation), ki se je med drugim bavi! tudi z manjšinskim vprašanjem v Avstriji in še posebej s po-toiajem in trenutnim bojem stovenske narodnostne skupine na Koroškem. V zvezi s temi vprašanji so ude!eienci izg!asova!i posebno reso!ucijo, ki so jo pos!a!i avstrijski zvezni v!adi oz. kancterju dr. Kreiskemu, v prepisu pa tudt osrednjima organizacijama koroških Siovencev. Reso!ucija se g!asi:
Kakor vsaka veja na deb!u č!oveštva, tako tudi stovenska narodnostna skupina na Koroškem nima !e pravice do obstoja, marveč tudi pos!anstvo, da se razvija in rodi sadove. To pa je možno samo v ozračju miru, čtoveškega spoštovanja in č!oveškega zaupanja. Števitni primeri pa dokazujejo, da so S!ovenci s strani posameznikov in nacionatističnih organizacij tako izpostav-ijeni pritisku, da se mnogi ne upajo priznavati se k svoji narodnosti, javno govoriti svoj materin jezik in svoje otroke prijaviti k s!ovenskemu pouku. S!ovenski uradni jezik (po!eg nemščine) in siovenska obvezna šo!a sta uresničena !e v ze!o nezadostni meri.
tn vendar je avstrijska zvezna v!ada oziroma koroška deietna v!ada narodnim manjšinam v !etih 1920 in 1945 ter v mednarodni državni pogodbi !z !eta 1955 svečano ob!jubi!a soude!ežbo v upravi in širokogrudno ku!turno pospeševanje. ..Manjšinski pospeševaini zakon" 1977 je nasta! brez sode!o-vanja manjšin — povsem v nasprotju s tako imenovanim južnotiro!skim paketom. Bi! je oktroiran in ne odgovarja državni pogodbi.
S!ovenska manjšina, ki je gospodarsko zapostavijena in sociaino odvisna, se bo torej še naprej morata z vsemi !ega!nimi sredstvi, vendar brez uporabe nasi!ja, boriti za svojo živtjenjsko pravico. Avstrijska zvezna v!ada svoje odgovornosti naj ne bi še da!je va!i!a na po!itične stranke, marveč naj bi 22 tet po podpisu državne pogodbe izpo!ni!a svoje obveznosti napram manjšinam v duhu krščanskih in sociatističnih nače!.
Udeteženci kongresa Mednarodne zveze za spravo so se spoznati s tem po!ožajem ter upajo in pričakujejo, da bo avstrijska zvezna v!ada napravita vse, kar je v njenih močeh, da manjšinske probteme reši v smis!u čtovekovih pravic.
Tudi v Moskvi opozarjajo
Avstrijo na njene obveznosti
Neoviran razvoj neofašizma v Avstriji, pri čemer voditni poiitiki in pristojne oblasti kažejo naravnost kaznivo mero zavestne siepote in gluhosti, ne vznemirja ie demokratičnih sii znotraj Avstrije, marveč se čedaije boij razrašča v mednarodno zadevo, ki ima za posledico vedno večji odziv v svetovni javnosti. Množijo se protesti v številnih državah, kjer avstrijske oblasti opozarjajo na njihove dolžnosti ter spominjajo na obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela v državni pogodbi, kjer se je obvezala, da bo onemogočila sleherno obujanje fašistične miselnosti in dejavnosti.
Zdaj so se oglasili tudi v Moskvi. Vodilni sovjetski list „Pravda" je nedavno objavil članek, v katerem ostro kritizira neonacistične pojave v Avstriji in resno opozarja na tozadevne obveznosti Avstrije. V zadnjem času — je rečeno v omenjenem članku — se vedno spet ponavljajo primeri, ki ganizacij in izvira iz p nemštva in revanšizma. Konkretno omenja sovjetski list predvideno srečanje sudetskih Nemcev, načrtovano
pričajo o dejavnosti or-skupin, katerih aktivnost 3zicij neonacizma, vele-
prireditev bivših pripadnikov zločinske SS, izgrede neonacističnih študentov na dunajski univerzi, skrunitev spominskih obeležij v bivšem koncentracijskem taborišču Gusen in podobne dogodke, ki so v zadnjem času razburjali domačo in mednarodno javnost.
Posebno ostro pa sovjetski list v zvezi s temi pojavi kritizira avstrijske oblasti in politične dejavnike, ki kljub jasnim določilom državne pogodbe dopuščajo takšno očitno oživljanje neonacizma. V avstrijski državni pogodbi je črno na belem zapisano — poudarja moskovska „Pravda" — da je obstoj in delovanje organizacij fašističnega značaja prepovedano pod kaznijo. Takšna dejavnost škoduje politiki nevtralnosti in tudi ne služi razvoju dobrososedskih odnosov z državami sosedami.
Tako postaja Avstrija po krivdi odgovornih političnih predstavnikov in pristojnih oblasti vedno bolj tarča upravičene in utemeljene kritike, ki je ne more ovreči nobeno še tako sofistično sklicevanje na načela demokracije.
Jugostovanska komisija
pregteduje grobišča v Avstriji
V skladu s členom 19 avstrijske državne pogodbe (ta člen nalaga Avstriji dolžnost, da bo spoštovala, vzdrževala in varovajla grobove vojakov, vojnih ujetnikov in v Avstrijo prignanih državljanov zavezniških sil in drugih narodov, ki so se skupaj borili proti nacistični Nemčiji; hkrati pa je v tem členu določeno, da bo avstrijska vlada priznata komisije, delegacije in druge organizacije, ki jih posamezne države pooblastijo za identificiranje, registriranje, vzdrževanje in obnavljanje takih grobov in spomenikov) je zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije lani ustanovil posebno komisijo za ugotavljanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obeležij pripadnikov narodnoosvobodilne vojne, padlih v boju proti fašizmu in žrtev fašističnega terorja na ozemlju republike Avstrije.
Ta komisija je prejšnji teden opravila prvo etapo svojega dela v Avstriji, in sicer na področju Dunaja ter Nižje Avstrijske. Člani komisije, ki jo je vodil Boško Siljego-vič, so se pogovarjali s pristojnimi uradniki v notranjem ministrstvu ter pri dunajski in nižjeavstrijski deželni vladi. Poleg centralnega poko-
pališča na Dunaju je jugoslovanska komisija obiskala nekdanja nacistična koncentracijska taborišča Mauthausen, Gusen in Metk ter pokopališče vojnih ujetnikov v Kremsu. V pogovorih, kakor tudi v stikih z oblastmi občin, na katerih ozemlju so grobovi padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so komisijo sprejeli z ustrežljivostjo in razumevanjem. —
V bližnji bodočnosti bo komisija obiskala tudi še druge avstrijske zvezne dežele. Pri tem bo brez dvoma posebno zanimiv obisk na Koroškem, saj so tukaj na 40 pokopališčih pokopani padli partizanski borci. Radovedni smo, kako bodo na pristojnih mestih „z ustrežljivostjo in razumevanjem" tolmačili predstavnikom Jugoslavije dolgo vrsto zločinskih atentatov na partizanske spomenike in skrunitev partizanskih grobišč. Morda pa bodo svoj odnos do teh spomenikov in grobišč dokazovali s spominskimi obeležji, ki jih je na omenjenih pokopališčih uredila Zveza koroških partizanov v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOB Slovenije? Saj ne bi bilo prvič, da bi se na Koroškem ponašali s tujim perjem . ..
Naš korak v Evropo
Z obirskim oktetom in kapelsko folkloro v Franciji
..Slovenci v Provansi" — tako :o zapisali v francoščini iepaki, ki so v provansalskem mestu Forcalquieru 16. in 17. aprila vabiii na pevsko in fol-klorno gostovanje Obirskega ženskega okteta pod vodstvom Valentina Po-lanška ter toiktorne skupine SPD ..Zarja' iz Zeiezne Kapie. Oba nastopa sta zeio lepo uspela, pa tudi številni razgovori s tamkašnjimi predstavniki mesta ter evropske zadruge ..Longo mai", katere gostje smo bili, so prispevali k nadaljnjemu širšemu mednarodnemu spoznanju o nerešenem vprašanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem v Avstriji. Že to, da so Francozi ob teh kulturnih prireditvah, ki so jim prisostvovali številni gledalci in poslušalci, med njimi tudi podžupan Forcalquiera Pierre Michel, govorili o Slovencih, pa čeprav so se pripeljali iz Avstrije z avtobusom avstrijske registracije, je bilo dokaz, da so priznavali narodnostno bistvo svojih gostov.
20 LET SLOVENSKE GIMNAZIJE:
Besede priznanja
in ne hujskaški izpadi
Nd s/ovens^/ grMZTMZ:;; v Ce/ofCd je M prejšnji feden tridnevni t/dvistično-peddgoš^i seminar, ga je za procesorje s/ovens^e gimndzije in projesorje t/ovenščine wa višji/? šo/d/? priredi/d De/ovnd s^npnost za s/ovenščino ??a višji/? šo/d/? v sode/ovdnjd z Deže/nim šo/s^i?n svetom za Koroško. O /?ogdtem sporeda semindrjd smo poročal že v zddnji števi/^i zasega /istd, ^o smo podrobno ndved/i tttdi *Ma predavanja profesorjev s ce/ovš^e, graške m /jtt/?/jdns^e nniverze.
Prav na to sode/ovdnje tre/; nniverz je v otvoritvenem govora opozori/ predsednik deže/nega šo/skega sveta /(ar/ Kirc/?er, ki pa je predvsem tadi izreke/ po/no priznanje vzornenta de/a, ki ga oprav-/jajo na s/ovenski gimnaziji, o kateri je meni/, da je so/a kakor vsaka draga na .Koroškem. K tem je najvisji predstavnik deže/ne so/ske ok/asti ncdvoamno zavrni/ vse tiste nariona/istične zastrap/jeva/ce koroškega ozračja, ki kajskajo proti 5/oveneem in njikovim asta-novam, posekej tadi proti s/ovenski gimnaziji, ki jo v daka „svo-kode", kakršna v/ada na Koroškem, /akko nekaznovano imenajejo „največji strap".
^e dokro so namreč v spomina strapeni izpadi, kot npr. /etaki KP/D-jevske m/adine, transparent na zkorovanja K/V D itd., pa vendar na Koroškem ni državnega toži/ca in ni sodnika, ki ki v takšnem kajskanja na narodnostno mržnjo naše/ povod za akre-panje oz. v očitnem kršenja zakonskega predpisa vide/ vzrok za kaznovanje krivcev, Stori/ci takik dejanj in predvsem njikovi da-kovni očetje so na Koroškem očitno taka — prave „ domovinske svetinje", ki se jik nikče ne apa dotakniti.
Na ta ža/ostna in znači/na dejstva je treka opozarjati vedno znova, z/asti pa /etos, ko s/ovenska gimnazija okkaja 20-/etnico svojega okstoja. Zato kesede predsednika deže/nega šo/skega sveta tadi pomenijo zas/aženo priznanje astanovi, ki se je iz začetkov s tremi razredi in /0/ dijakom razvi/a v enakovredno šo/o, ki v jaki/ejnem šo/skem /eta v /9 razredik zdražaje k/iza 300 dijakinj in dijakov ter je v dvajsetik /etik svojega de/ovanja ok/ikova/a že da/eč nad 400 matarantov.
Naši likovni umetniki
se uspešno uveljavljajo
Te prisrčne, čeprav naporne turneje se je udeležilo skupno okrog trideset zavednih potnikov. Poleg plesnih parov folklore, mladih fantov in deklet iz Železne Kaple in okolice, njihove .babice" Jelke Kuharjeve in harmonikarja Zvoneta Ortana iz Mežice ter izvrstnih pevk obirskega ženskega okteta pod vodstvom pisatelja Valentina Polanska, predsednika Slovenske prosvetne zveze, je skupino spremljal tudi tajnik društva .Zarja" iz Zeiezne Kaple Miha Travnik, ki je bil hkrati zadolžen, da zastopa Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem.
Med vožnjo z udobnim Springerje-vim avtobusom, ki ga je šofiral izredno vzdržljiv in vesten šofer, po rodu Slovak iz Bratislave, so udeleženci potovanja le malo spali, zato so pa skoraj ves čas prepevali, tako da je onih šestnajst ur v vsaki smeri kar hitro minilo. Seveda so se, zlasti mlajši, med vožnjo preko Beljaka, Trbiža in Italije do Francije zanimali tudi za vse zanimivosti na poti, še posebej nazaj grede, ko smo se za hip ustavili tudi v največjem francoskem pristaniškem mestu Marseillu.
Zal smo imeli premalo časa, da bi se dlje zadržali v Forcalquieru in Provansi, sončni deželici nekdanjih trubadurjev, ki pa zaradi centralizacije in gospodarske zagate vse bolj odmira. Domačini so nas zelo prisrčno sprejeli, pa tudi mi smo našli z njimi marsikaj skupnega, saj so bili stoletja v boju za svoj stari domači provansalski jezik. Zal smo v Forcalquieru naleteli samo še na troje starih napisov v provansalščini, med drugim na zgodovinskem vodnjaku v spomin na štiri hčere srednjeveškega kneza Raymon-da iz tega kraja, ki so v 13. stoletju z možitvami postale žene štirih evropskih kraljev: francoskega, angleškega, nemškega in obeh Sicilij. V mogočni starinski katedrali iz 13. stoletja je tudi slovesno izzvenel prefinjeno, z občutkom in žlahtno zlitostjo zapeti koncert obirskega ženskega zbora. Po preprostih, pristnih koroških narodnih Pesmih, začenši z ono .Travnči so že zeleni", je zborček pod vodstvom Valentina Polanska zapel v drugem delu še nekaj umetnih, borbenih skladb, med drugim tisto na Polanškovo besedilo: .Skozi kruta vojna leta čuti klic smo iz gozdov ... rešimo slovenska srca hitlerjanskih zdaj okov! Desetletja rtarod čaka in veruje v sedmi člen: da
obljuba dolg že dela, ve Slovenec vsak pošten ..."
Med odmorom, potem ko je v uvodnem pozdravu predstavnik mesta For-calquier poudaril, da .so Slovenci znani po svojih čudovitih pesmih in živahnih ritmih," je mladi nemški avstrijski pesnik Willi Stelzhammer, eden izmed pobudnikov evropskega zadružnega
gibanja, občuteno prebral v francoskem prevodu pretresljiv odlomek iz Polanškove pesnitve o strašni slovenski koroški trojici — ognju, krvi in pepelu.
Veselo so naslednjega dne — bila je po daljšem času spet lepa sončna nedelja, ko je potihnil mistral — zaplesali in zavriskali mladi Kapelčani pred zbranim občinstvom na glavnem trgu Bourget. Najprej so v slovenskih koroških nošah zavrteli venček koroških, pa .špancirvalcer" in ono .mi je krajček posvava", potem ko so se v sobici sosednjega hotela .Lavande" na hitro preoblekli v gorenjske noše, pa še .tkaličko", .kotulsko" in .potrkano". Francozi so vzhičeno občudovali naše pristne, življenja polne plese in jih sproti fotografirali oziroma snemali s kamerami.
Med Francoze smo prinesli tudi nekaj knjig slovenske literature v francoskem prevodu, ki so dokazovale, da imamo visoko razvito kulturo, enako-
vredno z vsemi drugimi narodi.
Prav to misel in občutek enakovrednosti v Evropi je naglasil v svojem govoru med kosilom v prostrani obednici evropske avantgardne zadruge .Longo mai" (kar pomeni v provansalščini: „Da bi še dolgo trajalo") v hribu nad Forcalquierom Valentin Potanšek. Mladi evropski zadružniki, ki so doslej razvili že devet zadružnih enot v Franciji, Švici in ZR Nemčiji, so pokazali za svoje slovenske koroške vrstnike največje razumevanje, pravcati občutek solidarnosti. Prav tedaj so tudi objavili poročilo posebne švicarske delegacije, ki je 12. in 13. marca letos obiskala Koroško v Avstriji, zaskrbljena zaradi prebujanja nacistične miselnosti v teh krajih in ogrožanja slovenske narodne manjšine. To poročilo, ki zelo ostro odklanja sedanji pritisk Hei-matdiensta, so prizadeto komentirali tudi med našim obiskom, tembolj, ker je bil vneti zadružnik, mladi violinist in skladatelj Niki Busch, sin znanega
leta 1952 v Ameriki umrlega nemškega violinista in skladatelja Adolfa Bu-scha, odločnega antifašista, tudi sam član švicarske delegacije in posebni dopisnik časopisa Basler Zeitung, .Mi smo z vami, karkoli se z vami godi," je mladim koroškim Slovencem iz Avstrije zagotovil v dveh nagovorih znani francoski napredni pisatelj, psiholog in zdaj zadružnik Roland Perrot, imenovan Remus.
Sicer pa je najboljši dokaz te nove vzajemne povezave mladih, naprednih ljudi Evrope že sama odločitev, da bo to gibanje evropskih zadrug v kratkem postavilo na noge svojo novo enoto, kot so izjavili, ,na kriznem področju v Avstriji", v sami okolici Železne Kaple na Koroškem, kjer so že kupili ustrezno posestvo. Koroško vprašanje je tako prešlo po še eni poti v Evropo, Evropa pa zdaj s četico mladih ljudi dobre volje prihaja na Koroško.
Bogdan Pogačnik
Kar na treh različnih razstavah v Celovcu so trenutno zastopani oziroma predstavljeni tudi naši likovni umetniki. V Domu umetnikov pravkar gre proti koncu velika razstava novejših stvaritev Valentina Omana. V Deželni galeriji je bila v sredo odprta reprezentativna razstava grahke, kjer sta med številnimi domačini in tujimi umetniki zastopana tudi Zorka Weiss in Valentin Oman. V galeriji Hildebrand pa bo do 20. maja razstavljal Gustav Januš.
Medtem ko smo o umetniškem snovanju Zorke Weiss in Valentina Omana v našem listu že večkrat in obširneje poročati, naj zapišemo tokrat nekaj vrstic o trenutni razstavi Gustava Januša. Umetniško se Gustav Januš udejstvuje na področju poezije in v svetu likovnega oblikovanja. Svoje slike in grafike je doslej razstavljat na Dunaju, v Celovcu, v Slovenjem Gradcu, na Ptešivcu, v Kranju in morda še kje.
Na sedanji razstavi pa se predstavlja z dokaj nenavadnimi eksponati: šablonskimi figurami, izrezanimi iz gumija. Naj o njih spregovori umetnik sam:
.Šablonske figure, iz gumija izrezane, iščejo svojo komunikacijo, svoj življenjski prostor, svojo identiteto. Navidezno anonimne, brezizrazne figure, degenerirane ali pa po svoji redukciji oproščene svoje telesnosti, poduhovljene, metafizične. Po izgubi svoje individualnosti naglašajo nivelizacijo, ki nosi v sebi deloma možnost več enakopravnosti, deloma pa vpliva puhlo, mehanično, šablonsko. V to protislovje potisnjene, živijo svoje gumijasto življenje. Se z njimi identificirati, mi ni težko."
Ta za običajne predstave res nekoliko nenavadna razstava ostane odprta do 20. maja, in sicer je ogled možen dnevno od ponedeljka do petka v času od 16.30 do 19.30 ure.
Kapelški prosvetaši na trgu Bourget v Forca!qu!eru
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++*++++++++++++++++++<
DR. ANTON SVETINA	3
PRiSPEVK) K ZGODOVtN! VOGRČ
Duhovnik je 24 tet, od tega je 2 teti stuž-bovat v Dobrti vasi, 12 tet kot kaptan v Pti-berku in 3 teta v Šmihetu, v Vogrčah pa je še-^to teto to bo začetkom jutija stopit v sedmo teto. V vseh teh stužbah je imet pravico do dušebrižništva. Študirat je retoriko v Cetovcu dve teti kazuistiko v Gradcu. Drugi dan, ^5. marca so farani prositi vizitatorja, naj jim dovoti postaviti na dan sv. Ftorijana ottar Pred cerkvenimi vrati, ker je cerkev majhna 'M pride na ta dan v Vogrče ogromna množica ljudstva. Vizitator jim je odgovorit, da bo o tem odtočit škof, ko bo prišet v Vogrče.
.Leta 1656 je župnik Lanšič na sinodi v Gor-ujem gradu zatožit župnika iz Marenberga, da Je poročit v Marenbcrgu farana župnije Smihet Pti Ptiberku Fitipa Peka s pripadnico župnije Vogrče Heteno Žnidar ktjub temu, da sta bita Zaročenca v krvnem sorodstvu 4. kotena.
Župnik Jakob Lanšič je umrt teta 1667, v Vogrčah je torej župnikova) 21 tet. Škofijski ordinariat je poobtasti) nadžupnika in škofijskega komisarja v Starem trgu pri Stovenj Gradcu Leberwursta, da inventarizira in presni njegovo zapuščino. Cenitve, ki je trajata k^t dni, so se razen Leberwursta udetežiti še 'cedomski referent za cenitve iz Cetovca, s jtterim je dopotova) tudi vicedomski zapis-,'kar, ter vikar in škofijski komisar iz Ptička. Premoženje pokojnega župnika je bito Precenjeno na 540 gotdinarjev 45 krajcarjev 'M 2 novčiča. Dotgovi in stroški inventure s° Znašati 382 gotdinarjev, 22 krajcarjev in
1 novčič, tako da je znašata čista zapuščina 158 gotdinarjev, 23 krajcarjev in 1 novčič. Med stroški inventure in cenitve so zanimivi prejemki, ki so jih prejeti čtani te zapuščinske razprave: vicedomski komisar iz Cetovca je dobit za 6 dni deta 30 gotdinarjev in posebej 18 gotdinarjev za potne in druge stroške, vicedomski pisar je dobit 25 gotdinarjev in pti-berški vikar 18 gotdinarjev. Zanimiva je tudi cenitev živine, ki jo je pokojni župnik imet v htevu:
Par votov................................30	f
Star konj................................9	f
3 ptemenske	svinje	vsaka	po	3 f	.	.	.	9	f
2 svinji krmači	vsaka	po	2	f	4 rep.	.	.	5	f
Vicemodski komisar iz Cetovca je torej prejet za svoje deto pri tej zapuščinski razpravi toti-ko, kotikor je bito vrednih par votov.
Po smrti župnika Lanšiča je bit za župnijo Vogrče z razpisom dežetnega kneza cesarja Leopotda 1. z dne 22. apriia 1667 prezentiran Ftorijan Staudekar, 62-tetni župnik iz Djekš, ki ga je bit tjubtjanskenmu škofu priporočit tedanji generatni vikar za južno Koroško Jurij Marko v Vetikovcu. Škof je kmatu nato poobtasti! ptiberškega vikarja, da instatira Staudekarja za župnika v Vogrčah.
Septembra teta 1669 je tjubtjanski škof Jožef grof Rabatta vizitirat župnijo Vogrče, pri kateri pritiki je ugotovit, da je tamkajšnji župnik Ftorijan Staudekar po porektu Koro-šeč, doma v Ptiberku, star 66 tet, duhovnik 34
tet, ordiniran na nastov samostana sv. Andreja v Labotski dotini. Po dovršenih humanističnih študijah v Cetovcu je študirat v Gradcu eno teto togiko in eno teto kazuistiko. Stužbovat je najprej kot kaptan v Črni in v Šmihetu pri Ptiberku, nato 8 tet v Setnici (Cetniz) v sekovski škofiji, potem 4 teta pri cerkvi sv. Magdatene v Votšpergu, nato je bit 18 tet župnik na Djekšah in sedaj dve teti župnik v Vogrčah. Njegovo znanje je matenkostno in bi bito žeteti, da bi bit tako bogat na zgovornosti kot je na ztatu; od svojega premoženja je bit namreč podarit samostanu v Šentandražu v Labotski dotini kot ustanovo 1000 gotdinarjev, z obrestmi tega kapitata naj vzdržujejo enega gojenca tega samostana. V zvezi s to ustanovo je zanimiva ugotovitev zgodovinarke Pagitz-Roscher, da je takratni prošt avgu-štinskega samostana v Šentandražu Martin Sanni (1669—1688) uporabit teh 1000 gotdinarjev, ki jih je župnik Staudekar namenit kot ustanovo, za nakup imena Motthof.
Zoper župnika Staudekarja pa so cerkveni ktjučarji in farani iznesti vizitatorju tete pritožbe:
1.	Župnik ni več zmožen, da bi sam sestav-tjat cerkvene račune; v te svrhe najema enega ati drugega pisarja in za ptačevanje tega pisarja jemtje cerkveni denar.
Vizitator je naročit župniku, naj ati sam se-stavtja cerkvene račune, če pa tega zaradi starosti ne more, naj pisarja ptača s tistim gotdinarjem, ki ga prejema od cerkve za svoje deto.
2.	Župnik hoče od cerkve po nižji ceni odkupiti predivo in votno, ki bi jo cerkveni ktjučarji tahko prodati drugim po botjši ceni.
Župniku je bito naročeno, da tega ne sme več detati, če pa že od cerkve kupi te stvari, jih mora ptačati kot drugi.
Nato je vizitator zastišat še oba ktjučarja Janeza Honečnika in Ruperta Nochpera, ki sta izjavita, da župnik Staudekar opravtja svojo duhovniško stužbo v redu.
Po vrnitvi vizitatorja v Ptiberk je prišta k njemu še Uršuta Kervič iz Vogrč, ki se je pritožita zoper vogrškega župnika, da je razve-tjavi) in predrugačit testament njenega umrte-ga moža Kotmana Kerviča, podtožnika župnije Vogrče. Testament je bit pravitno sestavtjen pred pričami in ga je potrdit tudi ptiberški vikar Stergar, ki je bit takrat provizor župnije Vogrče. Ker vizitator ni imet več časa, da bi pokticat župnika Staudekarja na zastišanje, je naročit ptiberškemu vikarju Stergarju, da o pritožbi Uršute Kervič pismeno poroča nadžupniku in škofijskemu komisarju Frideriku Leberwurstu v Starem trgu pri Stovenj Gradcu, ki naj to zadevo razišče.
Da dohodki vogrškega župnika niso biti majhni, nam dokazuje imenjska cenitev župne nadarbine iz teta 1667, ki je znašata 11 funtov 6 reparjev 10 novčičev. Župna nadar-bina je imeta v svoji posesti 9 podtožnih družin ter 6 kajžarjev. Od tega je morat župnik ptačevati na davkih 35 gotdinarjev 3 krajcarje 24 novčičev, na vojaških dajatvah pa 41 gotdinarjev 4 krajcarje.
30. jutija 1668 je župnik Staudekar vtožit na škofijski ordinariat v Ljubtjano prošnjo, naj poštje v Vogrče pretata, da bo posvetit novi zvon v cerkvenem stotpu.
(Dd/je v pri/?odnj: števi/^i)
SLOVENJ) PLAJBERK:
Kulturna dejavnost v Slovenjem Plajberku postala stvarnost
Siovensko prosvetno društvo .Vrtača" v Slovenjem Plajberku je minuto soboto vabito na prvi samostojni koncert. Vsi, ki so se tega za Siovenji Ptajberk zeio pomembnega kuiturnega dogodka udeiežiii, so biii zadovoijni.
Med gosti je predsednik SPD .Vrtača" tovariš Feliks Wieser tajnik Zveze slovenskih organizacij pozdravi) tudi domačega župnika Franca Jančarja, boroveijskega župana Woschitza, slovenskega občinskega odbornika v Borovljah Fe-tiksa Wieserja, tajnika SPZ Andreja Kokota, predsednika SPD .Borovlje" Andreja Wieserja, podpornega člana SPD .Vrtača" tovariša Koneca iz Trga in mnoge druge. Med številnimi obiskovalci so bili ljubitelji domače pesmi iz Brodi, Borovelj, Bistrice v Rožu in drugih krajev Roža.
Na koncertu so nastopili — domači plajberški kvartet, ki ga sestavljajo člani družine Podnar in ki ga vodi študent Mirko Lauseg-
ger, domači duet z Najekovima hčerkama in vsem poznani instrumentalni ansambel iz Borovelj .Drava".
Nastopajoči so navzočim postregli s celo paleto domačih pesmi in napevov. Pri tem je treba omeniti, da sta se domači kvartet in duet predstavila prvič publiki. Kot posebnost koncerta naj navedemo nastop ansambla .Drava" s krstno izvedbo komada .Ljubeljska dolina", katerega melodijo je napisal mladi Verdel iz Borovelj, besedilo pa predsednik SPZ in ravnatelj šole na Obirskem, Valentin Polanšek (besedilo objavljamo posebej).
Predsednik domačega prosvetnega društva se je vsem navzočim
iskreno zahvalil za obisk in pozval župana boroveljske občine, da naj ponese vest o kulturnem ustvarjanju Plajberžanov tudi v ostalo občino, to pa zato, ker se vedno spet slišijo zlonamerni glasovi, ki trdijo, da Slovenci v boroveljski občini nič ne delajo. Ob tej priložnosti je naš predsednik tovariš Wieser tudi predlagal, da bi na prihodnji kulturni prireditvi v boroveljski mestni hiši nastopila slovenska in nemška kulturna društva, ki bi pela slovenske in nemške pesmi. Ta predlog so navzoči navdušeno pozdravili in ga nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Predsednik Wieser je pozval župana, da naj se zavzame za takšno prireditev, ki bi bila prav gotovo v korist obema narodnostnima skupinam-a na Koroškem.
Sobotna prireditev je ponovno potrdila pomembnost in nujnost prosvetnega delovanja v manjših krajih.
Frana Hanin obdaja peiinsedemdeseiieinico
V nedeljo 8. maja bo Franc Hanin iz Cirkovc pri Pliberku obhajal svoj 75-letni življenjski jubilej. Od blizu in daleč je znan kot eden najzavednejših članov naše narodne skupnosti na Koroškem.
Rodil se je pred 75 leti v Pod-gori pri Rudi, kjer so njegovi
"
požaru, k: je uničil leta 1928 po-slopje pa so se Haninovi pre-^	čez Dravo v Cirkovce
tam kupili Lipejevo posestvo. Značilno za našega jubilanta je, da ga srečamo vedno v prvih vrstah, kadar gre za pravice koroških Slovencev.
2e kot mlad (ant — v predplebiscitni dobi — se je aktivno vključil v politično delo koroških Slovencev. Prestati je moral velike krivice in ponižanja, vendar kot zaveden Slovenec ni kloni). Marsikaj zanimivega ve povedati iz takratnega časa. Sploh bi bilo pametno, da bi zgodovinarji pristopili k tem ljudem, ki so na lastni koži doživljali tiste težke čase. Marsikaj bi se zvedelo, zapisalo in otelo pozabi. Zvedelo bi se, kako je mlada avstrijska republika samo obljubijala našemu ljudstvu, po plebiscitu pa ji še v glavo ni padlo, da je te obljube treba tudi izpolniti. Prav zaradi tega je bilo naše ljudstvo globoko razočarano nad tem početjem, žal je tudi danes tako, saj je druga republika prav tako vse obljubila, dala pa ne. Nezaupanje oblastem je torej povsem upravičeno. Po prevzemu kmetije je tovariš Hanin gospodaril na očetovem domu in hkrati delovat na raznih področjih v dobrobit našega človeka. Doba pred zadnjo svetovno vojno
je bila trda za delavce in kmeta. Krepko je bilo treba prijeti za delo, če si hotel ostati na svoji grudi. Moral si se ukvarjati tudi z drugimi deli, da si mogel preživljati svojo številno družino. Hanin je bil samouk in zelo vsestranski, tako da njegova dejavnost ni bila samo kmetovanje. Vdinjal se je tudi drugim in pomagal, kjerkoli je pač bita potreba. Kot mnogi koroški Slovenci, je moral tudi Hanin v Hitlerjevo vojsko. Zaradi tega se je čutil zelo prizadetega. Ponovno je spet zaživel po porazu .tisočletnega" rajha. Tako smo ga spet srečali povsod tam, kjer je bila potreba za našo skupno stvar. Bil je 10 let občinski odbornik, 30 let odbornik posojilnice in dolga teta predsednik — odbornik SPD .Edinost" v Pliberku. Povsod je svoje naloge vestno izpolnjeval in služi) skupnosti, tako da je mnogokrat trpelo njegovo kmetovanje radi del, ki jih je prevzemal za druge. Vedno je skrbel, da je kulturno delo v društvu bilo uspešno in ni je bilo prireditve, da tovariša Hanina ne bi bilo med nami. Tudi danes, ko je že malo .bolj" v letih, rad prihaja na naše prireditve. Tudi svoje otroke je vzgojil v zavedne člane naše družbe.
Sedaj ko uživa svoj zasluženi pokoj, se je preselil v nekdanjo šolo na Humicu in ustvarja na drugem področju datje. Vsa leta je že imel veselje z risanjem in rezljanjem, sedaj pa se je popolnoma predal temu .konjičku*. Zgradil je že mnogo hiš, cerkva, mlinov in drugih stvari v miniaturni obliki originalnega izvora. Užitek je ogledati si njegov .minimundus", ki je danes že prava atrakcija Podjune.
To je le nekaj drobcev iz življenja in dela jubilanta Franca Hanina. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo vse najboljše in predvsem zdravja, da bi se še mnogo let umetniško uveljavljal med našim ljudstvom.
Izredna aktivnost KSS na Dunaju
Ktub slovenskih študentov na Dunaju je imel v zadnji tretjini meseca aprila kar tri večje prireditve — predavanje predsednika Zveze koroških partizanov Karia Prušnika-Gašperja, spominsko proslavo in literarni večer. Ta dejavnost zgovorno potrjuje, da so naši dunajski študentje izredno aktivni in prizadevni ter tesno povezani z ožjo koroško domovino.
V petek H. aprila je na povabilo kluba v klubskih prostorih imel predavanje o .delavskem in nacionalnem gibanju koroških Slovencev od I. 1934 naprej" predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper. Med drugim je povedal, da koroški Slovenci niso bili nepripravljeni, ko je v Avstriji prišel na oblast nacizem. V globokem prepričanju, da bo nacizem kmalu propadel, se je naše ljudstvo zgodaj vključilo v narodnoosvobodilno borbo, ki je bilo možno samo tam, kjer je bilo ljudstvo z vsemi prirodnimi eiementi povezano s partizan) in tako bilo med prvimi, ki se je borilo v mejah tisočletnega rajha. Tovariš Prušnik je tudi ovrgel neresnično trditev zveznega prezidenta Kirch-schidgerja, češ, da se je partizanstvo na Koroškem začeto šeie leta 1944. Opozorit je tudi, da moramo — čeprav je v Avstriji fašizem že 32 tet vojaško poražen — bit) budni in enotni z vsemi avstrijskimi antifašist) in demokrat) v boju proti fašistični miselnosti, k) v naši državi zajema vedno večje kroge. Svoj obsežni in izredno zani-
mivi referat je tovariš Prušnik zaključil s pozivom, da se enotnost mladih izobražencev goji in utrjuje tudi v akcijah za izvedbo člena 7 in v boju prot) porajajočemu se fašizmu v Avstriji. Ob tej priložnosti je predvajal tudi skioptične slike partizanskih spomenikov, spominskih plošč in nagrobnih kamnov ter tako dal tej zanimivi prireditvi še pestrejše obeležje.
V torek 26. aprila je klub na dunajski univerzi priredil spominsko proslavo ob 35-ietnic) izseljevanja koroških Slovencev, katere se je udeležilo več sto ljudi. Klubski predsednik Dušan Schlapper je pozdravil slavnostnega govornika dr. Luko Sienčnika in v uvodnih besedah orisal trenutno situacijo koroških Slovencev na Koroškem. Ostro je obsodil ofenzivno postopanje državnih oblasti prot) slovenskim aktivistom, ki jih sedaj skušajo s sodnijskim) postopki načrtno krimina-Hzirati. Prav tako je ostro nastopil proti škandaloznim pripetljajem okoli neofašistične ..Aktion neue Rechte", ki so jo pripustili k visokošolskim volitvam (nasiednjega dne je 4000-glava množica antifašistov zahtevala prepoved neofašistične zgoraj omenjene AMR in pa tud) Burgerjeve MDP).
Dr. Luka Sienčnik je v svojem referatu nakazal krutost nemških nacistov pri preganjanju Slovencev iz koroške domovine. Da jim ni uspelo uresničiti svojih načrtov — nameravali so izseliti 50.000 koroških Slovencev in tako
.dokončno rešiti" manjšinsko vprašanje; „Gau Kdrnten" naj bi postal izključno nemška dežela — se imamo zahvaliti tistim, ki so v teh težkih časih zgrabili za puške in se v partizanih borili proti Hitlerjevi Nemčiji, za svobodo in prijateljstvo med narodi. Po referatu je bil predvajan film .Vrnitev".
V petek 29. aprila je bil v prostorih KSS literarni večer, ki se je odvijal pod motom .Slovensko delavsko gibanje in antifašizem v literaturi". Zelo aktualna tema na predvečer f. maja in ob obletnici usmrtitve selsko-kapelskih borcev, ki so iskali življenje in našli smrt za našo svobodo. Večer, ki ga je izvrstno pripravil kulturni krožek in popestril pevski nastop Ede in Silvije Velik s Kajuhovimi pesmimi, ki sta jih sami uglasbili, je pokazat vso razsežnost borbene slovenske literature od Cankarja in Kosovela, do Bora in Kajuha.
Tudi f. maj so naši študentje na Dunaju proslavili v času zaostrenega postopanja avstrijskih oblasti proti slovenskim aktivistom, spričo sodnijskih postopkov, ki pretijo precejšnemu številu naših tovarišev. Poglavitna in prva naloga ostane neumrljiv in brezobziren boj za našo narodno enakopravnost, za izpolnitev člena sedem In proti kriminalizaciji slovenskega narodnega gibanja.
ZSO pri študentih v Gradcu
V četrtek, dne 78. oprita je Ktub siovenskih študentov v Gradcu vabit na razgovor z zastopniki Zveze stovenskih organizacij na Koroškem. ZSO sta zastopata tajnik dipt. inž. Fetiks Wieser in čian izvršnega odbora ZSO tovariš Mitan Wutte.
Tovariš Wieser je naše študente v Gradcu informirat o trenutnem potožaju stovenske manjšine na Koroškem in o detovanju ZSO na Koroškem. Pri tem se je opirat predvsem na program ZSO iz teta 1955.
Mnogi študentje, ztasti pa tisti, ki so tokrat biti prvič pobtiže seznanjeni s programom in idejnopotifičnimi temetji ZSO, so izvajanja tovariša Wieserja spremtjati z vetikim zanimanjem. Po referatu se je razvita obširna in živahna diskusija. Študentje so pokazati vetiko zanimanje za trenutno narodnopotitično situacijo.
Predsednik Ktuba stovenskih študentov v Gradcu tovariš Popotnik Mitan se je po zaktjučeni diskusiji zastopnikom ZSO zahvatit za obisk in hkrati obtjubtt, da bo našemu iistu kmatu postat poročito o detovanju ktuba.
Rado Janežič
petdesetietnik
Rado Janežič dotgotetni gtavni uradnik našega tista je včeraj obhajat svoj pet-desettetni živtjenjski jubiiej.
Njegovo živtjenje je tesno povezano z zgodovino Sio-venskega vestnika od njegovega početka pa do danes. Upravičeno tahko trdimo, da sta pojma Stovenski vestnik in Rado Janežič nerazdružtjiva, kot sta to voija našega tjud-stva in boj za dosego pravic zajamčenih v čtenu 7 avstrijske državne pogodbe.
Rado Janežič stoji v prvih vrstah naše narodne potitike in se nenehno prizadeva za pravice in enakopravnost sio-venskega tjudstva na Koroškem. Ob njegovem prazniku mu iskreno čestitamo in žeti-mo mnogo uspeha. Predvsem pa mu žetimo še vrsto zdravih tet, da bo še v prihodnje tahko opravtjat svoje odgovorno postanstvo v našo skupno korist!
Bilčovs
V soboto 30. 4. so nas obiskali lutkarji Slovenskega prosvetnega društva .Bisernica" v Celovcu. Med nas so prišli z igro .Hudobni graščak", nastopili pa so pri Miklavžu. Prišlo je lepo število otrok, ki so nestrpno pričakovali pričetek igre. Kmalu je bilo tako daleč.
Nas vse je pozdravila lutka — Pavliha, ki nam je napovedal igro in sam tudi bil glavni junak igre. Vsi so se hudobnega graščaka bali in le Pavliha ga je ugnal in pripravil tako daleč, da je moral poravnati krivico, ki jo je delal podložnim kmetom in svojim služabnikom.
Lutkovna igra Hudobni graščak se nam je vsem zelo dopadla. 2e danes se veselimo lutkarjev SPD .Bisernica" v Celovcu, ko bodo med nas spet prišli z novo predstavo. Prireditve za mlade so pri nas zelo potrebne, ker mladim le malokdaj nudimo razvedrila in kulture v domačem jeziku. Lutkarjem iz Celovca se za njihov nastop še posebno zahvaljujemo.
Konatiče pri Lipi nad Vrbo
V prijazni vasic: ob vznožja prisojnih Osojsbib 7*%r na severni jezi-bovn: mej: zaboz/nega z/e/d južne Ko-rosbe v Konatičab pr; /Lip: je prež/ nez/avnim amr/ znani bonatišbi bo-vač /inton Štober, star ## /et. Zaraz/i naz/abe, bi ga je mači/a je mora/ f be/jašbo bo/nisnico, bjer pa gd niso mog/i več ozz/raviti. Svoje zaz/nje počiva/išče je nase/ na pobopa/išča v Lip; naz/ Vrbo.
zlnton Stoter je M po roz/a spoz/-nj: Mijerc z'w sicer ;z bopatniba pr: Ve/enja. Kot tab je M vese/e rzdrdve in taz/i ze/o przj;djz/jezz, z/ast: taz/z Zdto, ber je M oz//ičen bovač. Taz/i v prvi svetovni vojn; je nd jrontab bova/ bonje. Ker z/oma ni Mo braba, gd je asoz/a zanes/a nd Koroško, bjer je nd Kostanjab spozna/ z/eb/e iz Ša-stdrjeve družine in se z njo poroči/. V Konatičab si je bapi/ stdr m/in, gd prearez/i/ v bovačnico in priz/no bova/ obo/isbim kmetom bonje in izz/e/ova/ oziromd prez/e/ova/ že/ez-ne prez/metc, bi so Mi bmeta nujno potreMi.
On pd ni M Sdmo mdr/jiv in Spoštovan bovač, temveč taz/i zavez/en pripaz/nib svoje ndroi/ne sbapnosti. Zaraz/i tegd je M izpostdv/jen mnogim pritisbom z/dsti v časa ndcizmd. Večbrat so gd ovMz/z, venz/ar ime/ je srečo,* s svojim vedrim zndčdjem je prc/isjdči/ se ndciste, po/eg tegd pd je tabrat Mo bovaštvo važen pob/ic in taz/i to je Mo oz//oči/no, z/a naci-sti niso izvdjd/i bonsebvenc. Stoter je M zvest č/dn SPD .Drabosnjab" nd Kostanjab in zvest oMMvd/ec s/ovcnsbib prirei/itev. Zaz/nja /etd, M Zdrddi stdrosti ni več moge/ Mi tabo abtivcn, pd je gmotno poi/pird/ svoje prosvetno z/rastvo in z/dsti našo štaz/irajočo m/dz/zno. V ndsem /ista smo večbrat poročd/i, z/a je Stoter ndmesto vencd poi/dri/ s/ovensbcma z/zjašbema z/oma v Ce/ovca /epe z/e-ndrne zneske.
K/jM trz/emn z/e/n je z/očdM/ /epo starost. Čeprav ni M oMan z bogastvom, nasprotno, vse živ/jenje se
je trz/o pobija/ za svoj obstoj, pa je bi/, bot smo že omeni/i, ze/o raz/o-z/aren in ve/ib prijate/j naše štzzz/zra-joče m/az/ine, batero je poz/pira/ bjer-bo/i je /e moge/. S tem z/ejanjem si je Stobrov oče postavi/ nepozaben spo-menib — mecena stnz/irajoče s/oven-sbe m/az/ine na Korošbem. Domači pevci so se oz/ pobojnzba pos/ovi/i s s/ovensbo pesmijo. Svojcem ob težbi izgubi izrebamo naše g/obobo so-ža/je.
Stovemko prosvetno društvo .Bilka" v Biičovsu vabi na
MATERiNSKO
PROSLAVO
ki bo v nedeijo 8. maja 1977 ob 14.30 in 19.30 uri pri Mi-kiavžu v Biičovsu.
Vsi prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na
MATER)NSKO
PROSLAVO
v nedeijo 8. maja 1977 ob 14.30 ur) pr) Vogiu v šf. Primožu. Naši najmiajšt se bodo predstaviti s petjem, igranjem in recitiranjem. Drugi de) sporeda bo izvaja! pevski zbor SPD .Danica".
Prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku vab) na
MATERiNSKO
PROSLAVO
ki bo v nedeijo 8. maja 1977 ob 14.30 uri v dvorani gostii-ne Schwarzi v Piiberku. Prisrčno vabijo nastopajoči cfroc)!
Sejo bomo obiskati
TRIBUNA BRALCEV — TRtBUNA BRALCEV — TRIBUNA BR^
Die Rauber von Zell-Pfarre
V nedeljo 17. aprila je Slovensko planinsko društvo v Celovcu organiziralo izlet v dolino Rezije, v kateri poleg Furlanov živijo tudi Slovenci, katerih posebnosti so stare šege, pesmi in narečje.
Na poti proti našemu cilju smo se ustavili v Bovcu in se z žičnico potegnili na Kaninske pode. Vožnja z doline do gorske postaje na 2200 m višine je bilo vsekakor pravo doživetje, to pa tem bolj zato, ker je
Slovensko prosvetno družtvo „V. Poljanec" v Škocijanu vabi na
KONCERT
moškega in ženskega pevskega zbora DKPD „Soiidarnost" iz Kamnika ki bo v soboto 14. maja 1977 ob 19.30 uri v tarni dvorani v Škocijanu. Prisrčno vabijeni!
Odbor
bilo tistega dne izredno lepo sončno vreme. V kaninskem pogorju je še toliko snega, da smo gorsko postajo, ki je hkrati tudi restavracija, zapustili skozi snežni predor in tako prišli na površje. Od tam se nam je nu-<lil čudovit razgled na bližnji Pre-streljenik in njegove sosede, na Triglav in na celo vrsto drugih vrhov, ki so se bleščali v beli snežni obleki. Tokrat smo imeli posebno srečo, saj smo videli morje — v ospredju Tržaški zaliv za njim pa sivi obrisi široke vodne gladine Jadrana. Ker smo imeli pred seboj še precej poti, smo se kmalu poslovili od snežnih čarov kaninskega pogorja in se obogateni za nadaljnji užitek spustili v dolino. Tudi vožnja z žičnico je doživetje. V 35 minutah premaga 1500 metrov višinske razlike, razgled pa, ki se nudi iz štirisedežnih kabinic, katerih je skupno menda okrog 200, je nepopisen, saj se z vsakim metrom višine veča obzorje in odpira nov svet.
Z Bovca nas je pot preko obmejnega prehoda (Italija-Jugoslavija) bJčje vodila v Italijo. Nekaj kilometrov za obmejnim blokom smo dosegli prelaz Tanamejo (Passo Ta-namea — 851 m), ki je hkrati razvodnica, med vodami, ki tečejo v Sočo ali Tagliamento. Od tu smo se skozi čudovito tersko dolino, katere Vasi so bile lansko leto ob potresnih sunkih, kakor smo se lahko prepričali na lastne oči, močno prizadete,
pripeljali v Čento (Tarcento), večji kraj ob vznožju jugoslovanskih obronkov Julijskih Alp. Hitro smo dosegli reko Tagliamento, nato reko Belo ter v kraju Na Beli (Ressiuta) zapustili Železno dolino (Canale del Ferro) in se na desno proti vzhodu začeli polagoma vzpenjati proti našemu cilju dolini Rezije ali z njenim starim imenom Konjska dolina. O tej dolini smo imeli po večni napačne predstave. Domšljali smo si, da je to ozka težko pristopna in odročna dolina, toda temu ni tako. To je sorazmero široka dolina, katero na koncu zapira ogromna kaninska gmota in skozi katero se vije lepo urejena asfaltirana cesta, ki se konča v kraju Solbica (Stolvizza — 573 metrov). Tu smo pustili naša vozila in si ogledali to veliko zanimivo in značilno rezijsko vas. Veliko hiš je ohranilo svojo staro arhitekturo z lesenimi mostovži na proti soncu obrnjenem pročelju. Medtem ko se nahaja Solbica skoro že na koncu doline in je sedež župnije, pa je kraj Ravenca (492 m) v sredi doline upravno središče Rezije, kamor je že prodrl turizem, saj Ravenca razpolaga z dvema udobnima hoteloma.
Ker skozi Rezijo ne vodi nobena važna prometna žila, je zaradi tega dolina ostala osamljena, zaprta, tako da so njeni prebivalci kot pristni gorjanci ohranili stare šege, pesmi in narečje, ki so že dolgo predmet širokega mednarodnega zanimanja.
Ker je v Reziji le malo rodovitne zemlje, so prebivalci prisiljeni služiti si kruh daleč od doma. V zadnjih le-
tih se opažajo početki turizma, kako tudi ne, ko pa ima dolina po svoji prirodi lepe pogoje (hotela v Ra-venci).
Naj še omenimo, da smo v cerkvi v Solbici našli v italijanskem in slovenskem (v domačem narečju) jeziku napisane pesmi in molitve, kar seveda kaže prisotnost Slovencev v tej dolini. Iz zgodovine je znano, da smo Slovenci v 9.—11. stoletju poselili vse ozemlje Kanalske in Železne doline do Možca (Moggio), ki leži severozahodno od Na Beli nad nasprotnim bregom Bele. V teku naslednjih stoletij so se južno od Tahija (Pontebba) vsi pofurlanili, z edino izjemo Rezijancev. Danes gre narodnostna meja od tik vzhodno nad naseljem Na Beli v velikem loku nad povirjem Reklanice in Dunje proti Kanalski dolini.
Rezija je tako lepa in privlačna dolina, da jo bomo še obiskali. (To je bil samo prvi bežen ogled). Takrat pa se bomo z avtomobili potegnili še malo naprej in obiskali tudi zadnjo vas v gornjem koncu Rezije, Korito (Koritis), ki je zaradi tega tako privlačna, ker tvori čudovit zaključek doline s strmimi stenami Zahodnih Julijskih Alp. Tudi Rezija je bila ob zadnjem potresu močno razdejana.
Ko smo brzeli z avtomobili proti domu, smo bili v mislih v zeleni Reziji, katero obdajajo zasneženi vrhovi in sklenili smo da jo še obiščemo in da s seboj povedemo še druge, da tudi tisti spoznajo njene posebnosti in privlačne čare.
A!s ich den Tite) „die Urnenrauber ba!d vor Gericht" und noch dazu in Batken-tettern, in der Kieinen Zeitung sah, dachte ich zuerst ein Friedhof wurde ausgeraubt. Unter einem Raub steitt man sich etwas anderes vor, scheinbar wird da bei den Siowenen ein anderer MaBstab angeiegt. Es gab einmai andere die offenttiches Gut en groš geraubt haben (um den KZ-Terminus zu gebrauchen), jedoch hat es damais die Kieine Zeitung, meines Wis-sens, nicht beanstandet.
Die Urnenrauber konnten bis zu 3 3ahren
bestraft werden. Sehr rucksichtsvo!) von der KZ, denn sonst konnen Rauber mit Kerker bis zu 10 3ahren und mehr bestraft vverden.
Laut KZ hat der Staatsanvvait Dr. Wti-he!m Stoiser auch Erkiarungen zu den Vorgangen in Karnten abgegeben. ich bin zwar kein 3urist, finde aber seine Aus-fuhrungen nicht ganz zutreffend. Er begrun-det die Einsteiiung des Strafverfahrens gegen die Tafeisturmer damit, daB auch der s!ow. Študent Sturm pardoniert wurde.
DieserVergteichhinktabergewaitig. Was
hatte Sturm verbrochen? Auf einer Orts-tafe! im zvveisprachigen Gebiet hat er unter der deutschen Aufschrift eine siowe-nische angebracht, er wo!ite damit tur die Erfuiiung des Staatsvertrages demonstrie-ren. Die Entfernung dieser Schrift hatte, taut gerichtiicher Feststeiiung, einen Scha-den von 100.— S verursacht. in Wirkiich-keit war der Schaden geringer, denn ein Lappen und etwas Putzmittei kosten nicht soviei.
Auf der anderen Seite haben die Tafeisturmer einen Schaden von mehreren Mii-iionen verursacht, besonders auch durch den Masseneinsatz von Gendarmen aus anderen Bundesiandern. Es wurden uber Hundert Anzeigen gegen die Tafeisturmer gemacht.
in manchen Pubiikationen und Leserbrie-fen wurde fur Sturm wegen Beschadigung offentiichen Eigentums eine exempiarische Strafeveriangt. EswurdeinLeobenein SchauprozeB aufgezogen. Die ProzeBver-handiung aber hat sich ais Bumerang furdieAnkiagererwiesen.
Herr Staatsanvvait sagt, der Vorvvurf, daB zum Tafetsturm angestiftet wurde, sei ge-setziich nicht haitbar, es hangt davon ab was man darunter versteht. Es wurde hait ungesetziich angestiftet, spontan war der Sturm auf keinen Faii, wie behauptet wird, sondern vorbereitet. Noch bevor man uberhaupt wuBte wo die Tafetn ste-hen vverden, vvurde schon gemunkeit, die zvveisprachigen Ortstafein muBen weg. Ais sieaufgesteiit waren, wurden Pro-testkundgebungen veranstaitet (z. B. auf der Hoiienburg) und dann ging es ios. Ais Sukkurs kamen auch die NDP-Leute aus Graz(esmuB sie doch jemandher-beigehoit oder verstandigt haben) und die verschiedenen Leserbriefe in gevvissen Zeitungen um die Stimmung entsprechend einzuheizen. Z. B.:„Wiriassenuns Karnten mit s!dwenischen Aufschriften nicht ver-schandein." Ausnahme war damais die soziaiistische Kdrntner Tageszeitung, sie schrieb uber die Tafeisturmer: „Sie wissen nicht was sie tun."
ing. Stourac vom Heimatdienst sagte in einem intervievv, die Tafein muBten des-vvegenvveg, vveit sie auch dort angebracht wurden, wo es nicht gerechtfer-tigt gevvesen vvare (ich betone, ich be-haupte nicht, daB ing. Stourac mit dem Tafetsturm etwas zu tun hatte). Wenn man aiso so gut informiert war, so hatte man nur die „nichtgerechtfertigten" Ortstafein entfernen konnen. Die zvveisprachigen Ortstafein ais soiche muBten weg. Die Tafeisturmer und ihre Trabanten waren damais fest uberzeugt die zvveisprachigen Ortstafein kommen nicht mehr. Auch der Vorvvurf, es sei der Aiteingang der Regie-rung daran schuid, ist nur eine Ausrede gevvesen.
Der Staatsanvvait sagte auch: „!m Obri-gen kdnne die Entfernung von Ortstafein,
wenn keine Sachbeschadigung, Zerstorung usvv. voriiege, strafrechtiich nicht geahn-det vverden, sondern nur im Vervvaitungs-verfahren verfoigt vverden." Er sagte zwar, er vvoiie keine Anteitung geben, wie man ungestraft Ortstafein entfernen konne. Beim AusreiBen der Ortstafein aus ihrer Betonverankerung vvurden ja diese auch beschadigt. Einige Tafein haben die Sturmer verschvvinden iassen. (ist das kein Diebstahi oder Raub?) Wenn ein Siovvene auf so eine Tafei eine Paroie aufpinseit, so kommt er vor's Gericht, vvenn ein anderer die Tafei ausreiBt und davonschafft, v/ird er nur im Vervvaitungsverfahren verfoigt vverden. Ais der Bundeskanzier bei einer Tagung in Kiagenfurt im Haus der Arbeiterkammer sich aufhieit, haben die Tafeisturmer 2 Lastautos mit Ortstafein vor das Haus gebracht, ais der Kanzier herauskam vvurde er auf so einer Art be-gruBt, daB er sich personiich davon uber-zeugen konnte, vvessen Geistes diese Tafeisturmer vvaren bzvv. noch sind. Wegen Ehrenbeieidigung hat er niemanden ge-kiagt. Noch etvvas mčchte ich ervvahnen, es wird den Siovvenen vorgevvorfen, wei! sie sich vvehren, sie seien schiechte Staatsburger (sie schadigen den Ruf Oster-reichs usvv.). DaB es die Tafeisturmer vvaren, die das Ansehen Osterreichs in der Weit angeschiagen haben und seine Zu-kunft betasten, daruber wird peiniich ge-schvviegen. Der Schaden den sie ange-richtet haben ist groBer ais noch viete zvveisprachige Ortstafein.
Nach dem Tafeisturm haben die Weit-agenturen die Nachricht gebracht. Die osterreichische Regierung hatte deutsch-siovvenische Ortstafein aufgesteiit, diese vvurden dann sogieich von den Nationa-iistenentfernt. Die Nachricht vvurde von den Zeitungen in aiier We)t bereitvviiiig ubernommen.
Es war doch ein Ereignis das kaum wo vorkommt. Unsere Presse vvurde es auch bringen vvenn so etvvas in der We!t vOf-kame. Manche Kommentare vvaren nicht zutreffend, die Leutekennen ja die Lage in Osterreich nicht, eine Zeitung z. B. brach-te die Notiz mit dem Titei „Sprachenchaos". Dr. W. Mayrhofer schrieb damais, die Weitpresse in Pariš, London, USA, Beigrad usvv. bringen Nachrichten, die osterreichi-schen Nationaiisten hatten keine andere Absicht ais die stovvenische Minderheit auszurotten, das bringe Osterreich einen unermeBiichen Schaden, der osterreichische AuBenminister dagegen begnOge sich mit einer iahmen Erkiarung. Sovveit Dr. Mayrhofer. Was hatte der AuBenminister auch tun soiien, er kann doch die Weit-presse nicht zensurieren. Gegen die eigentiichen Urheber sagte Dr. M. nichts. ich frage mich oft, vvarum denn soiche Angst vor den Tafeisturmern, vvir sind doch seit 1945 frei.
Bis zum Tafeisturm vvuBte kaum jemand in der Wett, daB es eine siovvenische Minderheit in Osterreich gebe. Eigentiich muBten die Siovvenen den Tafeisturmern ftjr diese nicht gevvoiite Propaganda „dankbar" sein. GevviB die Weit hat vvichtigere Sorgen, jedoch ein Vermerk bieibt, und zur gegebener Zeit erinnert man sich dessen.
Der danische Poiitiker Skadegard vvurde einmai gefragt ob Osterreich durch den Tafeikrieg an Ansehen eingebuBt hčtte. — „!ch kann nur fur Skandinavien Spre-chen, aber vvir sind vervvundert uber die AusvvOchse der čsterreichischen Nationaiisten." Stimmt nicht ganz, es vvaren keine osterreichischen Nationaiisten.
Es vvar vor dem 14. November. Der Psy-choioge Wiifried Daim schrieb, die Deutschnationaien hatten noch nie etvvas vernunftiges fur Osterreich geieistet. in der Monarchie hatten sie das Zusammen-ieben der Včiker gestort, in der ersten Repubiik deren Untergang vorbereitet, und in der zvveitenverhindern sie die Erfuiiung des Staatsvertrages.
Valentin Polanšek	
Ljubeljska dolina	
i. Ljubeljska dolina k Dravi hiti, v Brodeh, Zapotnici gozd se še smeji; živahna je cesta, v svet se mudi, a stara domačnost žal pred njo beži.	II. V Košuto tam levo Sele pojo, Vrtača tu desno, Plajberk pa pod njo; vrhovi, planine, krasno nebo, slovensko okolje, ki ostalo bo.
Refren: A spodaj Borovlje so mesto lepo, ljudje pa živijo ob petju, dro, dro!	Refren: A spodaj Borovlje so mesto lepo, ljudje pa živijo ob petju, dro, dro!
IM)
IVANCANKAR	3
KURENT
STARODAVNA PRIPOVEDKA
Nepremični, silni in mrki so stali v krogu črni borovci, kakor Golčeči vojščaki ob grešniku-jetniku, na smrt obsojenem.
Kurentu je bilo sladko in milo pri srcu, da je koj zadremal. Sanjalo se mu je, da se je visoka senca vzdignila tzza hriba. Noge so lomastile po zemlji, glava pa se je s kuštravimi lasmi dotikala samega sebe. Silne gosli je zibala v levici, desnica pa je lok držala. Tako je lomastda senca Preko zemlje, iz doline v dolino; en sam korak, pa je prestopila hrib; in če se je po nerodnem spoteknila obenj, se je Prevalil kakor krtina. Pred njo in za njo so mrgolele črne procesije, vojska zbeganih mravelj. Časih je senca ponevedoma stopila mednje s težko nogo in je pomendrala celo ^aro, tako da so bili črni škornji oškropljeni že do gležnjev; kri se jih je držala tako na debelo, da jo je Kurent celo v sanjah natanko razločil.
..Počemu gazijo za njim, počemu se motovilijo okoli teh se je čudil.
Ali procesije so gazile in so motovilile, prerivale so se in Premetavale s klanca v dolino, iz doline v klanec, dokler senca ugasnila onstran mesečine .. .
Tako se je začela in nehala Kurentova mladost.
11
Vzdramil se je Kurent, ozrl se je ter je videl, da je svet 'cp in življenja vreden. Koliko bogastva je nasul Bog na to žemljo! Brez števila rodov je živelo in uživalo, pa niso po-Uzili tega bogastva, še zmerom več ga je! Po nebu roma sonce, kakor je romalo od nekdaj, zato so deležne njego-
vega blagoslova vse dežele po vrsti. Pod njim hite oblaki, da rosijo od izhoda do zahoda; obrnejo se na jug, ali na sever, kadar se spomnijo navsezadnje še na siromakovo leho. Zemlja rodi, neutrudna mati; sedemdesetkrat sedemkrat sinov je že pokopala, vnuki pa sesajo na njenih prsih. Nepregledno žitno polje se zvrstoma priklanja pod vetrom; gozdovi, črna straža njegova, gledajo nanj iz visoke daljave, temno in zvesto, kakor gleda mož na doječo ženo. . . Ljudje, svatje, za nas vse je miza pogrnjena; nikomur ni sila, da bi stal na pragu, še godec naj prisede!.. .
Velika radost je v Kurentovem srcu, ko se je napotil v dolino. Občutil je, da je ves od vrha do tal tako močan in poln zaupanja, kakor ni bil nikoli poprej. Pod mesečino je prespal svo svojo mladost. Ni vedel več, kje da se je rodil, kdo da mu je bil oče in kdo da mu je bila mati, na vse bridkosti je pozabil in tudi spominjal se ni, odkod mu gosli v rokah in veselje v srcu. Iz pozabljenega življenja je ostalo v njegovem spominu le eno samo obličje; tako ga je videl, kakor da se mu je nekoč, pred davnimi časi, sanjalo o njem. In kadar ga je ugledal v spominu, je rekel, da mu nikoli ne bo videl enakega, pa če bi romal za njim do devete dežele; nikoli ne takih rdečih ustnic, je rekel, nikoli ne takih svetlih oči!...
Ko je stopil iz gozda, je pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob toliki lepoti. Z živimi očmi je videl cvetočo dolino, ki se je na obzorju topila v srebrno luč, z očmi svojega srca pa je videl svo domovino od štajerskih poljan do morja.
— O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo.
Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsak-dnajo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! —
Ves veličasten, kakor porok in glasnik, je stopil Kurent v dolino.
„2iv med živimi, vesel med veselimi, svat med svati!"
Tako je rekel in se je napotil v vas, ki je ležala v dolini med košatimi vrtovi.
Do prve hiše je prišel, tista hiša pa je bila prazna in mrtva; vrat ni bilo, trava je rasla v veži; okna so zijala kakor slepe, strmeče oči. Fliša in hlev in vrt vse je strmelo in je izpraševalo:
„Kje si, gospodar, kam si šel?"
Kakor kane črna kaplja na belo cesto, tako je kanilo v Kurentovo srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici lok in je zagodel. Takoj se je zgenilo v mrtvi hiši, kakor da se je bil vzdramil netopir pod streho, in v veži se je prikazala zgrbljena starka; izpod rute je gledal devetdesetleten obraz, noge so tičale v težkih copatah, roke pa so se oklepale črnega molka. Njena beseda je šla s tistim korakom, kakor je šla Kurentova pesem.
„Je že res, je že res! Jaz sem Drmaška, Drmaška, Drmaška! Pa stopimo, se koj zavrtimo! Kdo bi jokal — saj je še vina! — Stari je šel v Ameriko — le ga nalijmo! Mladi je šel v Vestfalijo — le ga nalijmo! Tone utonil, Juri je zgorel, Tine obležal, od vina pijan! Ali Marjanca, kje je Marjanca, šla je Marjanca v ta lepi greh. Le ga nalijmo!"
Komaj je še Kurent dobro slišal in razločil to prečudno
VM^c	se pr:;ner;, H c /e n^n;,
gotovo tnJ; v^w,- Nen^Jon;^ se začno Znanci besede zatikat;, pomeša pogled ;n je sploč; v zadreg;'. Poten; z največjo težavo pove tvojo „sra?nofo"; njen ntož a/; njen fant je nantreč ne<baj nt/ajš; oj nje.
Da, ta^o je z Mam;; čas: te spreminjajo, Mata zavett pa pogosto o^otav/jivo, z neznansko in nelogično zatMat/o tava za M;:m;, te vta preo^/ožeMa z ropotarnico preživeiik, 7na/o?MetčaMt^;j? :n te kajsik predsodkov in pogledov Ma tvet ta življenje.
Seveda /e nekoč ve/ja/o, Ja kod; žeMa j;n dek/ej m/ajša o J moža (Jr; fantaf. 7o je veljalo v tist:k časik ;n o^o/ttctMa/?, ko je veija/a ta J; ženska predvsem kot „pro;zvajaino sred-ttvo za otrobe", za privesek moža, za kitje
Žena bodi mlajša od moža!
drage vrste ;n vrejMOtti /(o je tvojo „osnov-Mo /M kistveno nalogo" opravila, ko je rodila ;r; dorodda, je ovenela in oJcvete/a in razlika v letik je kda kolj kot kaj dragega krčevd potrat zdržati v d:rk: t čato/M in z leti ok moža čim dlje mogoče . . .
Saj je po tvoje smešno ;r; MeverjetMO, pa je /e ret; nekoč to te ženske, manj vprežeMe in obremenjene oj Janašnje dvojno zapotfene ženske, kljak vsema starale Mepr;rnerMo kitre-je, kakor te ttara ženska JaMet. Le tpomM;te te te Jvajtet, tr;Jetet let nazaj,- tnJcteJetrJca je teJaj veljala že za odcvetelo, št;r;JetetfetMo pa to ;mei: tabo rekoč za ttarbo. Najbrž je b tema prtpomog/a tadi zavett žensk samik, Ja je teJaj, bo opravijo tvoje osnovno, materin-tbo poslanstvo, z nj;rn; pravzaprav bonec.
Današnja žentba retJa gara oj ranega jatra pozno v noč, napeta bot ttrana, preobremenjena, nesproščena, pogosto tadi brez najnega časa, b; b; ga mora/a posvetit; tarna tebi /n venJar ;n vsema navkljak se današnja žentba ttara Jošt; počasneje bot njena mat; in kakica/ Nata štiridesetletnica je vse kolj pogosto videt; te neverjetno m/aJostna in naša petdesetletnica je tboraj pravJoma žentba v najlepšik letik, še veJno tadi mošbega občaJovanja in skomin vreJna .. .
/n zJaj še vprašajmo; babšna je potemta-bem sp/ob še razlika mej našim štiridesetlet-nikom in št;r;Jetetfefn;eo, mej petdesetletni-bom in petdesefletnicoč Oba sta Je/ovna člo-veba, vprežena v boj za naš lepši jatr;, oba sta vsaj enabo vitalna, enabo ohranjena, če te tektnica ta in tam že ne nagtba celo žentbam v prid.
Kljak tema pa nat, vidite, ob tem še veJno spremlja bap preJtoJbov, b; b; že zJavnaj sodili na smetišče in mej njimi je poleg smešnega žentbega skrivanja let še posebno močan tadi bomp/ebt manjvrednosti ob mošbem, b; je mlajši oj žentbe.
Se en Jobaz več najbrž, Ja moramo žentbe začet; tvojo resnično, človeško otvoboJ;tev najprej pr; seki, v tvoj; zavesti
Naše teto potrebuje žetezo
Ne bo pretirano, če zapišem, da je pomanjkanje žeteza botezen naroda. Opazimo jo ceio pri vsaki drugi ženi. Naše zaposiene žene in matere menijo, da so utrujenost, ostabetost, onemogtost, nesposobnost dojemanja in slabšanje spomina postedica preobremenjenosti, zlasti še ob nenadnih spremembah vremena. Če tako stanje le predolgo traja, se končno odločijo in obiščejo zdravnika.
Preiskava krvi pokaže pomanjkanje železa.
Zdravnik pa poleg tega najde še druge znake pomanjkanja železa: bledo sluznico, raskavo, razpokano in zgubano kožo, nohte, ki se lomijo. Žena potoži, da jo peče jezik in da kljub utrujenosti ponoči ne spi.
Zdravnik predpiše zdravila, ki vsebujejo železo, priporoči pa tudi takšno prehrano, ki je bogata z železom. Kajti marsikateri ženski, ki bi se bila že prej pravilno prehranjevala, ne bi bilo kasneje treba iskati zdravniške pomoči.
Več železa kot poprečno v drugih živilih, najdemo v:
H! svinjskih jetrih, ki ga v 100 gr vsebujejo 20 mg,
E telečjih jetrih, ki ga v 100 gr vsebujejo 10,2 mg,
HS govejih jetrih, ki ga v 100 gr vsebujejo 6,6 mg,
^ govejem mesu, ki ga v 100 gr vsebuje
2.4	mg,
svinjskem mesu, ki ga v 100 gr vsebuje
2,0	mg,
[ bananah, ki ga v 500 gr vsebujejo 3,0 mg, [ cvetači, ki ga v 100 gr vsebuje 5,5 mg, ) pšenični moki, ki ga v 100 gr vsebuje
3.5	mg,
H jajcih, saj 1 jajce vsebuje 1,0 mg železa in
H krvavicah, kjer 500 gr krvavic vsebuje
10.5	mg železa.
Telo vzame iz hrane največ 30 odstotkov železa, in sicer predvsem iz mesa. Tega se morajo zavedati tudi vegetarijanci in tisti, ki se odločijo za shujševalno dijeto. Izvedenci za prehrano svetujejo ženam, ki so še v letih, ko lahko rodijo, najmanj 50 mg železa dnevno vsaj skozi dva meseca, otrokom okrog 10 mg, mladoletnikom 20 mg, starejšim ljudem 10 do 20 mg. Po zdravstvenih statistikah je opaziti pomanjkanje železa pri vsaki drugi ženi, pri vsakem petem otroku, pri vsakem desetem moškem. Znaki so pogostejši pri ženskah, saj izgubljajo železo z mesečnim perilom.
ZAKAJ tZČRPANOST
Železo prihaja iz hrane v kri, kjer se vgradi v barvilo rdečih krvničk, v hemoglobin. To barvilo gradijo železo in beljakovine. Rdeče krvničke dovažajo kisik vse do poslednje celice v telesu, kisik pa daje celicam energijo, potrebno za življenje. Če celice zaradi pomanjkanja železa v krvi kisika ne dobijo dovolj, je njihovo delovanje moteno. To pa se na zunaj pokaže v splošni človekovi izčrpanosti, ki se ob stalnem pomanjkanju železa stopnjuje do trajnih glavobolov, živčne razdražljivosti, oslabelosti, impotence in težkih motenj srčnega ritma.
Edino zdravljenje, ki je učinkovito, je preusmeritev prehrane, ki naj vsebuje železo in pa beljakovine z dodatkom železa in vitaminov v obliki zdravil. Zdravila, ki vsebujejo železo, pa je treba jemati po navodilih in pod kontrolo zdravnika. Vsak želodec ne prenese preparatov železa!
Recepti starih mam ne veljajo več. Špinača ne pomaga. Tudi stara metoda, po kateri so dali otrokom pojesti jabolko, v katerem je čez noč tičal žebelj, telesu ne preskrbi železa. Farmacevtska industrija proizvaja tablete, kapsule, kapljice in soli, ki vsebujejo potrebno železo. V želodcu se s pomočjo Ferritina v črevesni steni razgradi v sestavne dele in tako preide v kri. Človek potrebuje — če hoče biti zdrav — dnevno 0,6 do 2,5 mg železa.
Drobni nasveti
Kruh bo dalj časa svež, če ga hranimo v vrečici iz polivinila ali kake druge umetne mase. Toda — nikdar ne devajte vročega kruha v polivinil! Postat bo lepljiv in težko prebavljiv.
Česen laže stremo, če ga potresemo s soljo.
Cvetača, ki je že bolj stara in ni več bela, se bo ubelila, ako prilijemo vodi, v kateri jo kuhamo, malo mleka in dodamo malo sladkorja.
Ko kuhamo zelje, mu dodajmo malo črnega kruha, tako bo v kuhinji manj duha.
Zavitek z Jutrovega
Zavitek je „večna" sladica, brez katere si naše kuhinje skoraj ni mogoče zamisliti. Zdaj zavitek z napredkom v živilski industriji le še pridobiva na mikavnosti, saj nam nt treba testa mesiti in raztegovati, ampak lahko že v vsaki večji prodajalni kupimo pakirano narejeno testo, tanko ali malo debelejše razvaljano.
Usoda zavitka je sama precej zavita in se ga je koj po pravici prijel vzdevek .spremljevalec bojnih pohodov". Zakaj? Zgodovina nam pove, da je v Evropo prišel z Jutrovega. Pot ga je vodila iz Azije najprej v severno Atriko, od tam pa z Arabci v Španijo in južno Francijo. Bil je torej sopotnik islamskih vojska, ki v zahodno Evropo niso prinesle samo algebre, alkimije in Aristotela, marveč tudi bogato nadevane in slastne zavitke s trsnim sladkorjem vred.
Ali pa sta si takratni in sedanji zavitek še kaj podobna? No, bistvo je ostalo enako, se pravi, da je sočen nadev zavit v testo. Spreminjale so se samo arome. Tanko razvaljano testo so namreč nekdaj odišavili z rožno vodo in pomorančnim oljem ter nadeval! s sesekljanimi orehi in mešanim sadjem. Mi pa dandanašnji nadevu dodajamo cimet, limonino lupino, vanilijo in kanec ruma.
Tudi v srednjo Evropo je zavitek prišel iz Azije, le da po drugi poti in nekaj stoletij kasneje kot v zahodno. Prinesli pa so ga Turki, ko so čez Bospor in Madžarsko prodrli do Dunaja. Tedaj so se Dunajčani od njih naučili kuhati .turško kavo" in peči zavitek. Poslej se zdi, kakor da je zavitek prava dunajska sladica, tako zelo se je zasidral v dunajsko kuhinjo.
Pri nas zavijamo v testo najrazličnejše sadje, od češenj in borovnic do jabolk. Nekatere gospodinje dajejo prednost zelenjavi — rabarbari, vse pa uporabljajo tudi skuto s smetano, saj ni vezana na sezono. Bolj malo znan je zavitek z grozdnim nadevom, še manj pa z mesnim ali gobjim. Zato se pomudimo ob teh manj znanih nadevih.
GROZDU! ZAVUEK
Na razvaljano testo ali tiste nanesemo namaz, ki ga umešamo iz 5 rumenjakov, 20 dkg surovega masla ali margarine, enake količine sladkorja in 15dkg zmletih mandeljnov ter trdega snega iz 5 beljakov.
Pol kg zrelega grozdja oskubemo, operemo in odcedimo. Posušene grozdne jagodo naložimo v vrstah na enem koncu zavitka, zavijemo in spečemo. Z grozdjem pa ne smemo biti preradodarni, je namreč zelo vodeno in se med pečenjem močno scedi. Pri debelejših vrstah lahko jagode poprej prerežemo in odstranimo pečke, če nas že motijo.
MESN) ZAVUEK
Veliko čebulo drobno zrežemo, popražimo in dodamo pol do tričetrt kg mletega' mesa, ki ga osolimo, popopramo in odišavimo s timijanom. Posebej razmešamo 2 jajc! z malo mleka in zlijemo na dušeno meso ter malo premešamo. Še mehki nadev, da se lahko maže, odstavimo in porazdelimo po testu. Zavijemo, položimo na pekač in svetlo-rjavo spečemo.
Zavitek lahko ponudimo topel z raznovrstnimi solatami, pozimi s kislim zeljem, al! serviramo hladnega za večerjo.
Nenavadno dober in izredno poceni nadev pripravimo iz skuhanih in zmletih telečjih pljučk ali pa iz različnih gob.	v4. K.
pesem, se je ozrl in je videl, da se mu je bilo nabralo veselih svatov že lepo število. Kakor je ukazal, tako so peli, kakor je godel, tako so plesali; moški in ženske, betežni starci in samosrajčniki.
Vsi pa so ga pozdravljali, slavili in blagrovali.
.Blagoslovljen, Kurent, da si nam zagodel, da si nam veselja prinesel!"
Kurent je gledal, nič ni vprašal; gosli so pele veselo pesem, tako jim je bilo zapovedano.
Vas je ležala med zelenimi holmi, kakor od Boga samega posajena v rodovitno dolino. Ali zaspano in trudno so gledale hiše izza jablan — sive starke, ob palici sloneče, v grob strmeče. Tam je bila streha od vetra oskubljena, kakor vrabčevo perje; tam je bil porušen kozolec, nihče ga ni vzdignil; tam so bila okna sneta, tam so ležala vrata na pragu, tam je rasla na vrtu visoka praprot.
„Tod bodo živeli veseli ljudje!" je pomislil Kurent; godel je in gledal, nič ni vprašal. S svojimi veselimi svati je prišel do svetle, bogate hiše; tista hiša pa je bila krčma. Takoj je bila polna, ko se je prikazal Kurent s svojo procesijo; vse duri so sneli, še v vežo in na dvorišče so postavili mize. Kurent pa je sedel na zapeček, kakor se spodobi in je godel brez nehanja. Na ljudi je gledal, ki so plesali pod njim in zazdelo se mu je časih, da jih je vse videl nekoč — v daljnih, žalostnih sanjah.
Primajal se je starec med svate; v levici je držal kozarec, z desnico je objemal starko. Njegov obraz je bil trd, opa-ljen od sonca in od skrbi, pijane oči pa so se gorko svetile.
.Zaplešiva, mati, zavrtiva se!" je kričal. .Še to uro plešiva, saj več ne bova!"
Kurentu se je zadelo, da je videl nekoč tega starca in tudi njegovo starko — obadva kakor v daljnih, žalostnih sanjah. Od starosti in od vina so se jima opletale noge, starcu so se razgalile črne prsi, starki je zdrknila ruta na rame in sivi lasje so viseli na oči.
.Ročno, mati, nikar se ne kujaj!"
Starka je bila zardela in potna v lica, sopla je težko in je plesala.
.Kje sem vaju videl?" je pomislil Kurent in se ni domislil.
Pijani kmet mu je vrgel na zapeček kup srebrnikov.
.Eno so mi oderuhi vzeli, drugo so mi vzeli davki, tretje pa vzemi ti!"
Kurent je godel, ali zdelo se mu je, da je že videl nekoč tistega pijanega kmeta. Tam je stala bela, vesela hiša z zelenimi okni, vrt pred njo, prostrano polje Za njo — kje, kedaj? Kurent je godel in je gledal, izpraševal ni nič.
Sredi izbe je plesal upognjen starec, tako suh, siv, kri-venčast in betežen, kakor da je bil ob belem dnevu iz groba vstal. Ko je bil stopil v izbo, je imel harmoniko pod pazduho, ali komaj je zaslišal Kurentovo pesem, je zalučil harmoniko v kot, da je zastokala in se razsula.
.Kdo bi godel, kadar gode Kurent?" Godi nam, Kurent, do sodnega dne, da ne ugasne veselje v srcu, da ne izpre-gledajo te pijane oči!"
Vrtil se je v kolobarju, krilil je z rokama, vzdigal je tenke stare noge do pasu, nazadnje pa je telebnil ter obležal.
.Tudi tebe sem že videl, bratec, in tudi tvojo harmoniko sem že slišal!" je pomislil Kurent.
Zmerom več je bilo svatov, kolikor bolj se je nagibal dan. Dekleta so prišla s polja, prišli so hlapci in prišle so dekle. Kdor je zaslišal Kurentovo pesem, je zavrisnil in je bil pijan, še predno si je usta omočil z vinom. Fantje so btli s petami ob tla, dekletom so lica gorela. Kurent je godel neutrudoma, po vsej dolini se je razlegala njegova pesem in zvezde na nebu so ji odpevale.
Pod njim se je v prahu in vinskem vzduhu prerivala in gnetla pijana fara. Eden se je zvrnil, namesto njega pa se je vzdramil drugi ter je zakolovratil s težkimi nogami. Gneča se je bila tako zagozdila, da Kurent ni več razločil posameznih parov; njih ples ni bil več ples, temveč bilo je omahovanje, vrtoglavo opotekanje in prešestno prerivanje. Smrad je puhtel od potnih teles, osteklele oči so komaj še gledale, težki jezik se je komaj še ganil v napol odprtih, hropečih ustih. Grla pa so kričala zmerom glasneje, skoraj so že prekričala Kurentovo pesem.
.Zagodi nam, godi nam, Kurent, od Boga nam poslan? Tvoj je ta dan, ta ura je tvoja! Dežnico smo lokali čez letO' — vina na mizo, krčmar! Ovsenjak smo glodali, da se je krhal zob — svinjine prinesi, krčmar! Tovore smo vlačili, da se je hrbet krivil — zdaj bodi pa ti moj tovor, dekle? Dolgo je leto, kratek je praznik — Kurent, zagodi!"
Iz gneče se je zasvetila rdeča ruta; Kurenta je spreletelo kakor spomin iz daljnih sanj. Rdeča ruta se je zazibala v urnem plesu, približala se je Kurentu in vesel obraz se je zasvetil pred njim. Na potno čelo so viseli črni kodri, črne oči so mežikale in pozdravljale, rdeče ustnice so vabile; vrat je bil razgaljen globoko do belih prs.
.Tudi tebe sem že videl, ti lepo, pijano dekle — kedaj! sem te pač videl?" je pomislil Kurent.
Stopila je do njega in se ga je oklenila z vročimi rokami.
.Kako sladka je tvoja pesem, o Kurent! Vesela je tvoja pesem, veselo ljubezen oznanja! Kam gre tvoja pot, Kurent? Kamorkoli gre, daj, da pojdem s teboj! Moj pijani mož leži na gnoju — da bi se ne vzbudil več! Spi in smrči vsako' dolgo, pusto noč; sirota stojim ob oknu in prilivam nageljnom s svojimi solzami. Grenko je življenje, grenko meni; pa si ti prišel in zdaj je moje srce vse polno veselja in ljubezni. Nikar ne hodi odtod, da ne umrjem od samega ko-prnenja; in če moraš na pot, ne goni me, kadar pojdem za teboj. Lepo ti bom stregla in ubogala te bom, kakor se spodobi!"
Kurent je nagnil glavo, godel je veselo pesem in ni ne pogledal, ne govoril.
Ona pa je prosila in vzdihovala.
.Vsaj lepo besedo mi daj, vsaj prijazen pogled! Veselje-si nam prinesel, še meni ga dodeli na vekomaj! Boljše nobenega praznika, nego v letu en sam! O stokrat grenkejša grenkost, če je srce sladkost občutilo! Kje me je rodila mati, nesrečnica! Ozri se po dolini, Kurent, ozri se na ljudi — smrt je blizu, jaz pa bi ne umrla rada! Bosa pojdem za teboj, pa če se nameriš v deveto deželo!"
(D<Jje v prihodnji rfe-udU)
8. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
(TAt&djfMnje iz zadnje štefiihe)
Iniciativo in vodstvo partizanskih skupin so najpogosteje imeli v rokah komunisti, med borci največkrat dezerterji, ubežniki z KZ, pregnanci, vojaški begunci in emigranti, ki so jih zavezniki odpustili
—	pa je najti tudi mnogo nekomunistov. Utemeljitev sodbe ljudskega sodišča o nekem katoliškem kmetu se je glasila: „Vsak, ki ima tak cilj, postane prikrit, bojazljiv, izdajalski pomagač bolševikov". Razne partizanske akcije, kot razstrelitev prometnih linij, uničenje obveščevalnih zvez, napadi itd., so škodovali nacionalsocialistično vojno mašinerijo bolj kot vsako drugo odporniško gejanje. Temu ustrezno so udeležene kot bandite in teroriste najostreje preganjali. V kolikor je sploh prišlo do procesov, so ti vedno končali s smrtnimi obsodbami. V nekaterih slučajih je prišlo zaradi namišljene podpore partizanov do iztrebitve celih družin.
ODPOR V VOJSK!
Od tedaj, ko so postali blazni načrti Hitlerja, da bi osvojil ves svet znani, se je oblikovala med konzervativno nemškim general-stvom okoli šefa generalnega štaba Ludtviga Becka opozicija, ki se je povezala v teku vojne s civilnimi opozicijskimi krogi, konzervativnimi in liberalnimi aristokrati, krščanskimi člani sindikata, socialdemokrati in nazadnje tudi s komunisti. Skupno jim je bilo
—	neglede na obstoječe politične diference
—	strmoglavljenje fašističnega krivičnega režima in konec brezupne vojne. Zarota oficirjev se je praktično razširila na vse dele vojske, razširila se je tudi v Avstriji. V 17. obramb-tiem poveljniškem okrožju na Dunaju se je oblikovala odporniška skupina avstrijskih oficirjev in vojakov, ki je imela stike s poročnikom grofom Stauffenbergom, centralno osebo vojaškega odpora v Berlinu. Tudi z raznimi politiki socialdemokratskega in meščanskega tabora so z nemške strani vodili pogovore o ureditvi dobe po padcu nacionalsocializma. Neuspeh puča proti Hitlerju 20. julija 1944 je bil za Nemčijo v največji meri usoden, samo od tega časa naprej je izgubilo življenje več Nemcev kot poprej v vojnih letih. Nemško opozicijo so na najbrutalnejši način likvidirali. Vojaška akcija 20. julija 1944 je imela samo na Dunaju (in v Parizu) ^— čeprav samo začasno — uspeh: na pisanje )z Berlina so zaprli celotno vrhovno vodstvo nacionalsocialistov, seveda so ga morali, potem ko se je zvedelo o berlinskih dogodkih, spet izpustiti. Samo dva oficirja so tu zaprli, vojaška odporniška skupina okoli stotnika (pozneje majorja) Carla Szokolla, je ostala nedotaknjena. To se je izkazalo kot velika prednost za nadaljnji razvoj odpora.
ODPOR V KONČN! FAZ!
Tudi v zadnji vojni fazi, ko je bil zlom T^lS-vlade že očiten, je morala Avstrija utrpeti
še težke izgube. V času, ko so nacistični ve-likaši sebe in svojce že spravljali na varno in pripravljali svoj umik po koncu vojne, je NS-pravosodje usmrtilo še mnoge, ki so dvomili v dokončno zmago ali ki so hoteli končati nesmiselni boj. Glavna naloga in glavna zasluga odporniških sil v tej fazi je bila predvsem preprečitev pokolov in pustošenj — v „Nero-ukazih" je Hitler ukazal popolno uničenje vseh, tudi za preživljenje nemškega ljudstva potrebnih inštitucij — ter skrajšanje in zaključek vojnih dejanj. Nastale so številne nove odporniške skupine, o katerih pa imamo samo malo avtentičnih podlag, ker jih gestapo ni mogel več odkriti.
ODPOR V KONČN! FAZ! 1944/45
Tudi (ali ravno) v zadnji fazi vojne, ko je bil zlom vladavine nacionalsocializma že očiten, je morala Avstrija še veliko žrtvovati. V času, ko so nacistični velikaši sebe in svojce že spravili na varno in pripravljali umik po koncu vojne, je nacionalsocialistično pravosodje usmrtilo mnoge, ki so dvomili v končno zmago ali hoteli končati brezsmiselni boj. Glavna naloga in glavna zasluga odporniških sil v tej fazi je bila predvsem preprečitev pokolov in uničenja — v „nero-ukazih" je Hitler odredil uničenje vseh objektov in ustanov, tudi tistih, ki so bili nemškemu ljudstvu potrebni, da se preživi — ter skrajšanje in zaklju-čitev bojev. Nastale so številne nove odporniške skupine, o katerih pa vemo le malo, ker jih gestapo ni mogel več odkriti. To so bile v glavnem bolj ali manj pomembne lokalne skupine, v katerih so delovale različne politične sile. V akcijah so delno lahko dosegli pomembne rezultate. Tako se je posrečilo n. pr. neki partizanski skupini pod vodstvom komunističnega španskega borca Seppa Plieseisa, ki je pobegnil iz koncentracijskega taborišča Dachau, v sodelovanju z drugimi odporniškimi silami obvarovati neprecenljiva umetniška dela iz vse Evrope, preko 7000 slik, med njimi 17 Rembrandtovih in slavni gentski oltar, ki so bila shranjena v rudniku soli pri Bad Ischlu, pred uničenjem. Tudi jetniki iz koncentracijskega taborišča Mauthausen-a, ki so bili združeni v mednarodni odporniški organizaciji, so se lahko le nekaj dni pred prihodom ameriških čet z uporom v začetku maja 1945 rešili pred nameravano likvidacijo. V
nasprotju pa je 15. aprila preko 300 političnih jetnikov v kaznilnici Stein ob Donavi postalo žrtev pokola, ki so ga izvedli SS-ovci.
Najpomembnejša odporniška skupina v tem času je bila 05 (šifra za Avstrijo), ki se je decembra 1944 konstituirala kot ..provizorični avstrijski nacionalni komite". Ta organizacija sestavljena najprej iz katoliških, konzervativnih in liberalnih krogov, katerim so se pozneje priključili tudi socialisti in komunisti, je bila povezana s političnimi in vojaškimi vodstvi zaveznikov, vendar se ji ni posrečilo, da bi jo priznali kot avstrijsko predstavniško telo ali vlado. „Arbeiterzeitung", ki so ga tiskali v Švici in tihotapili v Avstrijo je pozival k
podpori skupine 05 kot nadstrankarskega avstrijskega odporniškega gibanja. Načrt, vstaje na Dunaju in miren prenos na Rdečo armado, ki sta ga izdelala vojaško in civilno odporniško gibanje, je propadel zaradi izdaje v začetku aprila 1945 in še 8. aprila so SS-ovci na Flo-ridsdorfer Spitz živalsko usmrtili tri vodilne avstrijske odporniške borce majorja Bieder-manna, stotnika Hutha in nadporočnika Rasch-keja. V nasprotju pa se je kurirju majorja Szo-kolla, takratnemu naredniku in sedanjemu ministrskemu svetniku, Ferdinandu Kasu posrečilo, da je prodrl do sovjetskega glavnega štaba in mu predlagal obkolitev Dunaja in napad z zahodne strani. Po tem načrtu je Rdeča armada 13. aprila 1945 osvobodila Dunaj.
Na zahodu Avstrije, kjer naj bi po načrtih tirolskega gaulajterja Hoferja in drugih voditeljev nacionalsocialistov bilo zadnje zatočišče nacionalsocializma, so trajali boji za osvoboditev še dalje. V Innsbruck-u je uspelo tirolskim odporniškim borcem, med katerimi je poznejši zunanji minister dr. Karl Gruber imel vodilno vlogo, osvoboditi mesto še pred vkorakanjem Američanov. Brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil 8. maja 1945 je dokončno zaključila vladavino nacionalsocialistov.
ŽRTVE !N POMEN ODPORN!ŠKEGA BOJA
Žrtve nacionalsocialističnega režima v Avstriji lahko ugotovimo na podlagi uradne statistike izdaje izkaznic žrtvam nacizma, pri čemer pa ni mogoče razločevati med žrtvami preventivnega preganjanja in odporniškimi
borci, prav tako tudi ne med levico in desnico. Skupno so v teh sedmih letih zaprli okoli
100.000	Avstrijcev, najmanj 2700 so jih usmrtili iz političnih razlogov, čez 16.000 jih je umrlo v koncentracijskih taboriščih in ravno toliko jih je pomrlo v različnih zaporih, predvsem v zaporih gestapa; skupno približno 35.000. Poleg tega — tudi te številke bi rad navedel v informacijo — je bilo umorjenih
65.000	od 206.000 avstrijskih Židov in približno 400.000 Avstrijcev je padlo v borbi. S približno 500.000 mrtvimi pri 6 milijonov prebivalcev je spadala Avstrija k deželam, ki jih je Hitlerjeva Nemčija najbolj prizadela.
Glede na število žrtev so bili praktični rezultati pri ogrožanju vladavine nacionalsocialistov ali pri resnejšem poškodovanju nacistične mašinerije precej skromni. To potrjuje spoznanje, da totalitarno diktaturo, ki ima oblastna sredstva v popolni posesti, od spodaj le težko odstranimo. Kar zadeva delavsko gibanje so bile — kot sem že omenil — izgube zaradi preganjanja in emigracije nenadomestljive. Ravno najbolj aktivni in najbolj radikalni funkcionarji so bili v tem času uničeni, medtem ko so tisti, ki so ostali varni v legalnosti ali tujini prišli na potezo po 1945, kar pa seveda ni bilo brez posledic za razvoj delavskih strank. Rezultati volitev iz leta 1945 so pokazali, da se delovanje proti diktaturi — posebno za komuniste, ki so dobili samo 5 "/o — ni izplačalo.
Izkušnje vladavine nacionalsocialistov in skupno trpljenje v zaporih in taboriščih pa so imeli tudi pozitivno stran. V nasprotju z razvojem po 1918 so bile odločilne politične sile složne v priznavanju Avstrije, države in naroda. Ta nacionalni konsens, ki je prišel do izraza v koalicijski vladi meščanskih strank socialistov in do 1948 komunistov, ni pa imel ničesar skupnega s komunistično ljudsko fronto, je nedvomno prispeval k temu, da je Avstriji ostala prihranjena usoda delitve na vzhod in zahod. Kljub velikim žrtvam in majhnim praktičnim rezultatom ne smemo gledati odporniškega boja kot neko stvar, ki bi bila zaman ali brezsmiselna. Odporniški boj ni pomenil samo moralne rehabilitacije Avstrije, temveč je bil glede na lasten prispevek Avstrije k osvoboditvi, ki ga je zahtevala moskovska deklaracija, tudi posebne politične vrednosti. V svojih prizadevanjih za državno pogodbo so avstrijski politiki pogosto pokazali na to, ne nazadnje zato so lahko odstranili klauzulo o vojni sokrivdi na predvečer podpisa.
..Osvobodilni boj ni končan", tako je Josef Hindels pred nekaj leti naslovil svojo brošuro o neofašizmu in številni dogodki vse do današnjega časa so vedno znova potrjevali ta nazor. Fašizem živi — v Avstriji in v svetu; boj proti njemu in mednarodna solidarnost z antifašisti vseh dežel se nam zdijo pomembna politična naloga. Pri tem nam je zgodovinska izkušnja lahko v oporo in spodbudo.
(Konec)
DR. WOLFGANG NEUGEBAUER:
AVSTRtJSK! ODPOR
1938 -1945
Vedno znova se nam stavlja vprašanje o vlogi in pomenu slovenskega izobraženstva v političnem delovanju koroških Slovencev. Potrebno je, da pojm ..izobraženec" za predmetno razmišljanje točneje določimo. Pod tem pojmomo ne razumemo le ljudi, ki so končali določene srednje ali visoke šole in si z umskim delom ustvarjajo potrebna eksistenčna sredstva. Že ob bežnem prikazu nacionalnega gibanja med koroškimi Slovenci moramo ta Pojm nujno razširiti tudi na vse tiste osebe, ki so v svojem življenju stale v ospredju gibanja ne glede na njihovo šolsko izobrazbo in zaposlitev. Misliti moramo torej na tiste številne samouke, ki so na bazi najprej delovali v smislu nacionalnega prebujanja in pozneje Tla osnovi konkretnih nacionalnih programov.
Če postavimo intenzivnejše pojave nacionalnega delovanja koroških Slovencev v čas meščanske revolucije, s tem še ni rečeno, da Pred 1848 takega delovanja ni bilo. Držalo Pa tudi bo, da se v prvi fazi narodnega živ-ijenja pojavljajo le posamezniki, ki jih pred-ysem zanima narodna zgodovina, običaji in jezik. Vendar se že v tej fazi javlja skupina Tiscb, tukaj je treba opozoriti na krog ljudi v celovškem semenišču, ki pozneje vstopi v nacionalno življenje in ga aktivno sooblikuje. Posebnega pomena je, da ti ljudje delujejo na Točno poznanem teritoriju, kjer so aktivni fak-Tor in gonilna sila nacionalnega gibanja.
Specifična situacija na Koroškem pogojuje, da se v literaturi in tudi v virih stalno srečujejo s pojmom ..zatiranega naroda". Če izhajamo iz dejstva, da neke naravne asimilacije 1'. da tako niti ne pogojujejo razni ukrepi na gospodarskem in socialnem področju sami po ^cbi, potem moramo govoriti le o nasilni asimilaciji, torej o nekem zatiranju etnične sku-P'nc kot celote. Uspešnost take vrste asimilacije pa je vselej zasigurana le s političnimi odločitvami. Pod ..zatirano" etnično skupino v Tem primeru razumemo skupino ljudi, ki ni Popolnoma enakopravna ljudem druge etnične
skupine, se pravi, da pripadniki prve nimajo enakega statusa oziroma izhodišča na vseh področjih družbenega življenja kot pripadniki druge. Poleg tega moramo za koroške razmere, ki veljajo v celoti ali delno tudi za druge slovenske kraje, upoštevati neizoblikovano družbeno strukturo. Pomanjkanje vladajočega razreda, njegova drugorodna pripadnost ali občutek pripadnosti drugi etnični skupini, je ovirala razvoj nacionalnega gibanja.
Poleg tega moramo upoštevati okoliščino, da je pripadnik slovenskega naroda, ki je končal šole ali tudi drugače dosegel pomemben položaj v družbi, prišel v situacijo, kjer se je moral odločati med različnima nacionalnima alternativama, zavzeti do njih določeno stališče in akceptirati to ali ono nacionalno zavest. Ne bi tu ponavljal znano Rizzijevo trditev, pač pa bi rad opozoril, da je imela odločitev za slovensko nacionalno gibanje, če ne vselej, pa najpogosteje, negativne posledice za
dotično osebo. Za to trditev imamo dosti dokaznega gradiva od samega začetka slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem pa do danes. Vzemimo dva vidna predstavnika tega gibanja — Andreja Einspielerja ter Ma-jarja Ziljskega. Prvega so prav zaradi publicističnega delovanja v slovensko nacionalnem smislu odločno in uspešno odklonili beljaški meščani, ko je kompetiral za ravnatelja c. kr. glavne in dekliške šole. Tukaj moramo seveda
opozoriti na nadaljnjo okoliščino. Nemška večina je deloma z razumevanjem opazovala kulturni preporod koroških Slovencev in mu ni nasprotovala, dokler za tem preporodom ni stal program politične vsebine. Prav to jasno kaže Einspielerjev primer. Beljačani leta 1851 nikakor niso protestirali proti temu, da bi stopila na imenovano mesto oseba slovenskega etičnega pokolenja, pač pa so bili ogorčeni nad političnim programom Einspielerja, o katerem so bili točno obveščeni. Matija Ma-
jarja Ziljskega pa je cerkvena oblast iz istih razlogov predstavljala od fare do fare.
Prav v drugi fazi nacionalnega gibanja, njen začetek v primeru koroških Slovencev lahko stavimo v leto 1848, je praktično prišlo do izoblikovanja vseh nam znanih tez o slovenskem gibanju na Koroškem. Za to fazo gibanja so značilni nastopi posameznih agitatorjev v nacionalnem gibanju, ki se potegujejo za kulturne in jezikovne pravice in oblikujejo, kot smo na primeru Einspielerja videli, v širokih potezah tudi politični program. Ne da bi se tukaj mogli spuščati v detajle, moramo zapisati, da očitno za te agitatorje ni bila niti pomebna uporaba jezika. Vsekakor je dejstvo, da je Einspieler izdajal svoj prvi list Stimmen aus Innerosterreich v nemščini in da je bila slovenska nacionalna zavest pri teh ljudeh torej najpomembnejši povezovalni faktor. Ob koncu druge faze slovenskega nacionalnega gibanja se je na šolskem področju tehtnica odločilno nagnila v škodo koroških Slovencev. Seveda ni enostavno, natančno in neosporava-no odločiti začetek in konec neke faze v nacionalnem gibanju. Po raziskavah, ki jih je na primeru malih narodov opravil Miroslav Hroch, velja, da se je nacionalno gibanje, posebno njegova druga faza, začela povsod tam pozno, kjer je večina narodnjakov izvirala s podeželja in s tem iz kmečkih družin. Kot začetek tretje faze označuje Hroch čas, v katerem se v nacionalno gibanje vključujejo široke mase ljudstva. To pa je v našem primeru zelo težko točno določiti. Ali naj se vzame že leto 1865, kot začetek izhajanja celovškega Slovenca, ali pa naj se vzamejo leta taborskega gibanja. Verjetno bo zadnje bolje, ker vemo, da je taborsko gibanje res zajelo široke judske mase.
Če smo zgoraj na kratko omenili problem šolstva, potem velja, da se je po 1870 dokončno izoblikoval v slovenskem delu dežele sistem utrakvistične šole.
(Nadaljevanje v prihodnji šfeviihi)
AVGUŠUN MALLE - TEODOR DOMEJ
Stovensko izobraženstvo na Koroškem m protislovensko detovanie
R A D i O — TELEVtZtJA
VESTNIK
H—Štev. 18(1812)
Celovec, petek, 6. maj 1977
Občni zbor SPD ,Jepa-Baško jezero
V četrtek 21. aprila je Slovensko prosvetno društvo „Jcpa-Baško jezero" v Ločah nad Baškim jezerom imelo pri Pušniku v Ratenčah svoj redni občni zbor, katerega sta se poleg domačih prosvetašev udeležila tudi predsednik SPZ Valentin Po-lanšek in blagajnik Hanzi Weiss.
Zbrane zborovalce in goste je pozdravil predsednik Janez Miki iz Pečnice. Tajniško poročilo je poda! Joško Wrolich. Izčrpno je poročal o dejavnosti društva od zadnjega občnega zbora v letu 1975 naprej. V tem obdobju so loški prosvetaši pokazali bogato dejavnost na katero so vsekakor lahko ponosni. Med navedenimi aktivitetami so: gostovanje Slovenskega okteta, oktobra 1975; trije lutkovni nastopi za naše najmlajše; trije pustni plesi pevcev domačega pevskega zbora; literarni popoldan, v okviru katerega so brali literati iz Maribora Cankarjeva dela; dve igri 1X1 = 1 (gostoval „Oder 73") in „Jeppe s hriba" (gostovali Šentjakobčani); dva izleta — na „Kravji bal" in 14. novembra 1976 po Sloveniji; predavanje Haralda Irnbergerja: ..Koroški monolog — Mit ana braunan Tintn"; skioptično predavanje Zdravka Inzka o Mongoliji; slovenski film ..Vrnitev" ter velikonočni koncert s kvartetom iz Slovenjega Plajberka in ansamblom ..Drava". Poleg tega so loški prosvetaši navezali prijateljske stike z olepševalnim društvom ..Rožna dolina" v Ljubljani (trikrat so jih sprejeli, ko so potovali po Koroškem, dvakrat pa so članom našega društva omogočili obisk opere v Ljubljani) ter uredili društveno knjižnico v far-
XX!. pohod
,,PO POTEH
OKUPiRAHE LJUBLJANE
Zveza koroških partizanov. Zveza siovenske miadine in Siovensko fizkutturna zveza vabijo borce, miadino in športnike, da se udeieiijo tradicionainega XX). pohoda .Po poteh okupirane Ljubija-ne", ki bo v soboto 7. maja 1977. Pripravijatni odbor bo organizira) avtobus, ki odpe-tje v soboto, 7. maja ob 6.30 izpred Gasometergasse 10 v Ceiovcu. Stroške krije organizator. Letošnji pohod bo v počastitev 40. obtetnice Komunistične partije Siovenije, 0$. rojstnega dne tovariša Tita in 32. obietnice vosvobo-ditve.
friprdtdjd/fH od^or
V okviru dvajsetietnega jubi-ieja prireja Koroški akademski oktet
PEVSK! KONCERT
#	v nedeijo 13. maja 1977 ob 14.30 uri v farnem domu v Seiah. Prirediteij: KPD .Pianina" v Seiah
#	v nedeijo 13. maja 1977 ob 19.30 uri v Kuiturnem domu v Ločah. Prirediteij: SPD ..Jepa-Baško jezero v Ločah.
Umetniški vodja okteta: Cirii Krpač; koncert komentira Marjan Stare.
Prisrčno vtrčdjfM;/
tzdajatetj, zatožnijk in tattnik: Zveza sio-venskih organizacij na koroškem; giavn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, te-iefon 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
ni dvorani na Pečnici, kjer so knjige vsakomur na razpolago.
Vse prireditve so bile izredno dobro obiskane in po večini "razprodane". To velja za prireditve, ki so bile v kulturnem domu in pa tudi za tiste, ki so bile prirejene v Pušnikovi dvorani.
Kot je na občnih zborih navada, so prosvetaši naredili tudi načrt za prihodnost. Tako imajo 7. maja na programu izvedbo proslave materinskega dneva pri Pušniku; 15. maja gostovanje „Koroškega akademskega okteta" v kulturnem domu; 26. junija "Srečanje rožanskih pevskih zborov" in 12. avgusta nastop „Veselih planšarjev".
Kot je bilo pričakovati, je bil pri volitvah ponovno potrjen stari odbor s predsednikom Janezom Miklom na čelu.
SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC
SOBOTA, 7. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 8. 5.: 7.05 Duhovni nagovor —
PONEDEL3EK, 9. S.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Da bi bi! tak kot ti, mama (otroci igrajo	za	mamice).
TOREK, 9. 5.: 9.30 Narodnozabavna gtas-ba — 15.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeteno.
SREDA, 11.	S.:	13.45	Cetovški	radijski
dnevnik — „Pod rožnato pianino'* (poje kvartet iz Stovenjega Ptajberka) — !z koroške iiterarne detavnice: J. Boštetova.
ČETRTEK, 12.	5.:	13.45	Cetovški	radijski
dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 13.	S.:	15.45	Cetovški	radijski
dnevnik — Kar po domače.
		JUGOSLAViJA
H		SOBOTA, 7. 5.: 8.00 Colar-go! — 8.15 Dektica detfina
in tisica zvitorepka — 8.30 V znamenju dvojčkov — 8.55 Mtadost na stopnicah — 9.30 Potjudno znanstveni fitm
—	9.55 Prva pomoč — 10.15 Dokumentarna oddaja — Zivtjenje Mihetangeta — 17.10 Obzornik — 17.30 Ne obračaj se sinko — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepo-titični komentar — 20.00 Žehtnik — 20.35 Čtovek iz Ria — 22.35 Dnevnik — 22.50 625
—	23.10 Pesem evrovizije.
NEDELJA, 8. 5.: 8.40 Poročita — 8.45 Za
nedetjsko dobro jutro — 9.15 625 — 9.35 Btišč in beda kurtizan — 10.35 Sezamova utica — 11.30 Ljudje in zemtja — 12.30 Poročita — 15.10 Križem kražem — 13.20 Pisani svet — 13.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na tedu — 16.15 Okrogti svet—
16.45	TV žehtnik — 17.20 Športno popotdne
—	19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Morava 76 — 21.00 Stotac, Hutovo — 21.30 Dnevnik — 21.45 Jazz na ekranu — 22.00 Športni pregted —
22.35	Svetovno prvenstvo v hokeju. PONEDELJEK. 9. 5.: 8.10 Šotska oddaja —
16.30 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.15 Gtasbeni ciciban — 17.25 Narava Japonske — 17.50 Obzornik — 18.05 Urejena v 30 minutah — 18.15 Tekoči računi — 18.30
de — 19^30 Dnevnik — 20.00 Na poti izdaje
—	21.20 Kutturne diagonate — 22.05 Dnevnik — 22.20 Mozaik kratkega fitma.
TOREK, 10. 5.: 8.00 Šotska oddaja — 17.05 Lisica gostitetjica ati o premetenem zajčku
—	17.25 Pan Tau — 17.50 Obzornik — 18.05 Bodimo prijazni — 18.45 Partizanski scyia-torij — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonat^ —
20.35	Zvezde gtedajo z neba — 22.15 Dnevnik.
SREDA, 11. 5.: 8.10 Šotska oddaja — 16.40 Dektica detfina in tisica zvitorepka — 16.55 Deževni dan — 17.25 Obzornik — 17.40 Ne prezrite — 18.15 Gtasba takšna in drugačna — 19.10 Nogomet — Finate za poka! pokatnih prvakov — 21.15 Fitm tedna —
22.45	Dnevnik.
ČETRTEK, 12. 5.: 8 00 Šotska oddaja — 17.05 Cotargo! — 17.20 Obzornik — 17.40 Fitmska buteska — 18.00 Razbojniki iz Kar-demomme — 18.45 Tega sodišča ne priznavam, zgodovina nekega portreta — 19.30 Dnevnik — 20.00 Variacije — 20.30 tzziv kutturi — 22.00 Dnevnik — 22.15 Miniature.
PETEK, 13. 5.: 8.10 šotska oddaja — 17.05 Križem, kražem — 17.20 Morda vas zanima — 17.55 Obzornik — 18.10 Stovenski tjudski ptesi — 18.45 Fizika — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Michetangetovo živtjenje
—	21.00 Razgtedi — 21.35 Utice San Francisca — 22.25 Dnevnik — 22.40 Evropsko prvenstvo v ginmastiki za ženske.
Skrh za potožaj Stovencev v zamejstvu...
jali so dosežene uspehe, opozarjali pa so ludi na tista vprašanja, ki še niso povsem zadovoljivo rešena. Sprejeti dokumenti izražajo jasno politično usmeritev akcije za zaščito, spodbujanje razvoja in preprečevanje asimilacije obeh narodnosti, so poudarili v razpravi in pri tem posebej podčrtali, da je vsa dejavnost na tem področju usmerjena k narodnostnim skupnostim kot skupnostim, ne pa k ,seštevku posameznikov", ki jim je treba zaradi njihove narodnosti in jezika zagotavljati osnovne človečanske pravice in svoboščine.
V globoki žalosti sporočamo, da je danes v 68. letu starosti umrl moj ljubi mož, sin, naš oče, tast, brat in dedej
Simon Wa!dhauser
bivši župan Stovenjega Ptajberka
Dragega pokojnika bomo spremili v soboto, dne 7. maja ob 14.30 uri od hiše žalosti na pokopališče v Slovenjem Plajberku.
Rajnega župana bomo ohranili v trajnem spominu.
Stovenji Ptajberk, dne 4. maja 1977
Jožefa, žena Jožefa, mati
Ani, Fridi, Pepi, Witma, in Atbin, otroci Erwin, Matevž, Hanes, zetje brat in sestra ter vnuki
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
NOGOMET
Prva zmaga miadincev po mesecih neuspeha
Eno samo točko so mtadinci Stovenskega attetskega ktubo dosegti v vseh prvenstvenih tekmah, in to do prejšnje sobote. To zgoraj omenjeno točko je mtadinska enajsterica dosegia jeseni proti SV St. Veit.
V soboto po tekmi proti Veiikovcu, ki se je odvijata na šentjanškem igrišču, pa znaša izkupiček tri točke. Kajti m!a-dinc! so tokrat po dotgem času pokazati zadovotjivo igro in zasiuženo zmagati z rezuttatom 6:2 (2:1). Siovensko moštvo je ves čas igre dominirate. Posebno Marjan Veiik je na tej tekmi „eksptodira!" — štiri goti povedo vse. Ostaia dva goto za SAK je žabi! Franc Sadjak. Pohvatiti je treba cetotno moštvo, ki je da!o vse, kar je biio zmožno dati. Ktjub temu pa je treba še posebej pohvatiti Vetika, Bricmana, Perča ter Sadjaka.
Gtedatcev se je tokrat zbraio iepo števito. Žeteti je samo, da bi mtadinci tako uspešno nastopaii še naprej, kot so to storiti tokrat.
Uspeh drugega moštva Siovenskega atietskega kiuba
Rezervna enajsterica SAK-ja je v nedeljo gostovala v Maria Rojachu v Labotski dolini in popolnoma nadigrala domačine. Predvsem je imelo Slovensko moštvo mnogo več od igre kot nasprotnik. Lepih potez ni manjkalo. Rezultat se je glasit 2:0 (2:0). Oba gola je zabil Konrad Blajs, ki je bil tudi najboljši igralec na tekmi.
Za prvo moštva SAK-ja spet zmaga
Siovenski atietski kiub je v nedeijo gostovat v Labotski
doiini, in sicer v Maria Rojachu. Moštvo seje odpeijaio na
tekmo z mešanimi občutki, saj je na lestvic! bil nasprotnik uvrščen pred SAK-jem in vrhu tega so morali naši fantje nastopiti še v tujini.
Pri lepem, a vetrovnem vremenu je SAK ie kar na začetku iskal odločitev v svoj prid. Toda kljub lepim možnostim se to ni posrečilo. V 16. minuti pa je sodnik prisodi) slovenski enajsterici prosti strel. Janko VVoschizt je streljal rafinirano in žoga je zletela v levi zgornji kot. Vratar domačinov ni imel možnosti, da bi jo ubranii. Ostaio je v prvem poičasu pri tem golu. V drugem polčasu še naprej ista slika: obe moštvi v polju približno enako močni, toda SAK ima zrelejše možnosti za zadetke. Proti koncu igre pa so začeli domačini silovito napadati, toda obramba Slovenskega atletskega kluba je bita na mestu. Rezultat v Maria Rojachu torej 1:0 (1:0). Po koncu igre je vladalo med igralci in navijači SAK-ja veliko veselje, saj si je slovenska enajsterica priborila 4. mesto na lestvici.
K sodniku je treba tokrat reči, da je sodil objektivno, svojo objektivnost pa zagrenil s tem, da je pustil Igrati drugi poi-čas polnih 51 minut In skorajda je Izgledalo, da je s tem hotel domačinom pomagati rezultat izenačiti.
Posebno pohvalo zaslužijo tokrat Beton, Prušnik, Lampichler, Pandel 3., Woschitz, ki je bil najboljši igralec na igrišču ter Fera, ki se je zelo trudil, a ni imel dosti sreče.
Slovenski atletski klub je igra! s sledečo enajsterico: Beton; Woschltz, Pandel 3., Lampichler, Prušnik; Rogi, Zablatnik, Peter Wa!dhauser, Hobel (v drugem poičasu Konrad Blajs), Fera ter Folti Waldhauser.
Seian) siaviii visoko zmago
dvoru in povozita domačine z rezuitatom 7:0. Setani so biti ves čas igre botjše moštvo in bi iahko še dosegti ta ati oni zadetek. Pač pa so imeti tudi domačini nekaj topih pritoinosti, ki jih pa niso znati izrabiti. Sodnik Mčsster je izvrstno vodi! ta nogometni spopad.
Gote za setsko moštvo so dati: Otip Peter 2, Dovjak Franc, Travnik, Otip Nante, Dovjak Nante ter Dovjak Ftorijan.
Avstrijska državna reprezentanca na pravi poti v Argentino — uspeh 9:0 prot) Maiti
V okviru kvatifikacijskih tekem za nastop na svetovnem prvenstvu ieta 1978 v Argentini je imeta Avstrija v soboto v Sot-nogradu v gosteh reprezentanco Maite in jo porazita kar z 9:0 (5:0). Bi! je to po števitu gotov največji uspeh Avstrijcev v zgodovini avstrijskega nogometa, za Matto pa najvišji poraz odkar nastopa v internacionatnem nogometu z reprezentanco. Matta pa je na svojem igrišču, ki je podobno puščavi, žeto neprijeten nasprotnik, saj jo je Avstrija porazita tam te z rezuttatom 1:0.
tgratec dneva pa je bit tokrat Hans Krankt, kt je kar šestkrat zatrese) nasprotnikovo mrežo. Dvakrat je bit uspešen Ste-ring enkrat pa Ptrkner. Avstrija je tokrat igrata moderen, hiter ter nadvse privtačen nogomet in to 90 minut. Zmaga bi iahko izpadta še višje, toda smota in pa prečke so to prepreči!!.
Sicer je biia reprezentanca Matte žeto štaba, toda avstrijsko moštvo je bito tokrat tako močno, da bi ta dan prema-gato tudi najhujšega konkurenta za nastop na svetovnem prvenstvu, ekipo iz NDR. če bo Avstrijcem uspeto do jeseni konzervirati to formo, potem bo nastednje teto prav gotovo zaigrata v Argentini, potreben pa bo kot ie rečeno dvakratni uspešni nastop proti NDR ter nekoiiko sreče
Jugosiovanska državna reprezentanca poražena
Jugoslovani so v Beogradu imeli v gosteh državno reprezentanco n ZRN In ji podlegli z rezuitatom 1:2 (0:1). Medtem ko so Jugoslovan v prvem polčasu razočarali, so v drugem polčasu močno pritiskati in Bajevlč je izenačil, potem ko so Nemci že v prvem polčasu po stretu D. MOllerja povedli z 1:0. Iz proti-napada pa je nekaj časa pred koncem igre Bonhot Iz enajstmetrovke zabit za svoje barve zmagonosni goi.
Siovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO
v soboto 7. maja 1977 ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Prisrčno vabijene vse mame, babice in miade mamice!
Kapetiki otroci vabimo na
MATERtNSKO
PROSLAVO
ki bo v nedeijo 8. maja 1977 ob 10.30 uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Spored: petje, dekiamacije, zaigra) bo tamburaški zbor SPD ..Zarja" in prizor „Ne-posiušni zajček".
tZLET NA ČEŠKO !N POLJSKO
Zveza koroških partizanov vabi čtane in prijateije v času od 5. do H. junija 1977 na iziet na Češkosiovaško in Poijsko.
Cena potovanja znaša 3600 šiL; v to ceno so vkijučeni vožnja, prenočišča in prehrana.
Ker je samo še nekaj sedežev prostih, prosimo za čim prejšnjo prijavo na nasiov: Zveza koroških partizanov, 9070 Ceiovec, Gasometergasse 10, tei. (0 47 77) 33 S 50
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku prireja
14-DNEVNO LETOVANJE NA MORJU
od 14. do 38. juiija 1977 v Novi Baški na otoku Krku.
Prispevek za ietovOnje znaša 700 šiiingov.
Prijave na nasiov: SPD „Edi-nost", Joško Hudi, 9150 Vidra vas 36
Siovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah vabi na
MATERtNSKO
PROSLAVO
ki bo v soboto 7. maja 1977 ob 19.30 uri zvečer pri Adamu v Svečah.
Ha sporedu: igra v dveh dejanjih ..Haočniki", petje otroškega in moškega zbora, in-strumentaini viožki ter recitacije.
Vsi prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Stovenjem Piaj-berku vabi na
PLESNt TEČAJ
s pričetkom v soboto 7. maja 1977 ob 16. uri v gosliini Foi-ta v Siovenjem Piajberku.
Odbor
Kmetijsko-gospodinjska šola St. Rupert pri Velikovcu vabi na
RAZSTAVO )H PRiREDiTEV
14. maja popotdne in v nedeijo 15. maja ves dan na
razstavo šivanja in ročnih dei ter na ogied in poskušanje iz-deikov kuharske umetnost).
Kutturne prireditve bodo v soboto 14. maja ob 15. uri in v nedeljo 15. maja ob 13.30 in ob 16. uri.
Prisrčno vabljeni!
! ZBiRALC! ZHAMK J
Prodam 3 X kompietne znamke JUGOSLAViJE in tud) posamezne serije; vse po žeiji kupca.
Ogiasite se iahko osebno a!) pismeno na nasiov: Stanko GALJOT, 64000 Kranj - Jugosiavija, Savsktz cesta 4.