Leto IV. V Celju, dne 12. avgusta 1909. St. 36. NARODNI US m Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge deiele na leto B K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celjn. Kako misli priprost slov. kmet o narodnem delu? Kakor smo poročali, se je kot odgovor na nemško dvamiljonsko zbirko za nemški Schulverein nvedla med Slovenci zbirka za 200.000 kron za Ciril-Metodov obrambni sklad. 1000 Slovencev se ima zavezati, da tekom petih let plača po 200 kron za ta sklad, ki je namenjen za obrambo naše slovenske meje. Da bodo se takoj oglasili razni požrtvovalni in zavedni rodoljubi v vrstah našega razumništva in dobro stoječega trgovstva in obrtništva, smo vedeli naprej. Da med tistimi, ki bi se lahko v teh stanovih v gori naznačeno plačilo 200 K zavezali, manjka še tisoč in tisoč imen, je žalostno, pa resnično. In če je smisel za narodno obrambno delo med pripadniki teh slojev tako malo, kako naj zahtevamo to od našega priprostega kmetskega ljudstva, ki v težki skrbi za svoj obstoj jedva more misliti na kaj drugo nego na svoj gospodarski položaj in njega izboljšanje? In vendar se najdejo tudi v teh vrstah možje, ki iskreno narodno čutijo, ki zasledujejo boj za narodove pravice z vnemo in ljubeznijo, ki čutijo v svojih srcih tudi dolžnost požrtvovalnosti in doprinašajo — dasi težko — žrtve za ta veliki boj. Naravnost krasen vzgled narodne požrtvovalnosti in ljubezni do domovine nam podajo neki slovenski kmet iz okolice Beljaka na Koroškem, ki je poslal Ciril-Metodovi družbi izjavo, da se zavezuje plačati za obrambni sklad 200 kron in obenem poslal sledeče pismo: »Odločil sem se vstopiti v vrsto onih, ki žrtvujejo za sklad 200X1000, ker uvidevam veliki pomen samo- obrambe slovenskega naroda. Obenem kličem slovenskim kmetovalcem: Vzdramite se! Gre se za zemljo in deco slovensko! Kaj vam hasne, ako, zapusti marsikateri izmed vas znatno premoženje svojim otrokom, ako pa jim ne more dati narodne izobrazbe?! Izgubljeni so otroci za narod s premoženjem vred! A takih otrok je pri nas tisoče. Dragi stanovski tovariši, vstopite mnogoštevilno v narodno vojsko in pokažite, da tudi naš bedni kmetski stan neče biti zadnji, ko ga kliče na obrambo domovine. Res, teško je kmetu položiti kak izdaten dar na oltar domovine, ko ga pritiska država, dežela, občina in pri nas še ponemčevalna šola z ogromnimi davki. Toda s štedljivostjo se tudi doseže nekaj in pravemu rodoljubu mora biti v veselje štediti v blagor svojega naroda! — Koroški kmet, vklenjen v verige »nemškega robstva." Toliko domovinske ljubezni najdemo malo pri marsikaterem razumniku. Zato le kličemo: Slava vrlemu kmetskemu aarodnjaku! Naj bi ga posnemali mnogi stanovski tovariši, naj bi se pa učili od njega zastopniki drugih boljše stoječih stanov! Klerikalno »gospodarsko" delo. V zadnji številki smo na uvodnem mestu poročali o brezvestni špekulaciji klerikalne stranke glede posojilnice v Marenberku. Klerikalna zadružna zveza v Ljubljani je to posojilnico priti-rala s svojo nezmožnostjo tako daleč, da bo posojilnica najbrž v kratkem času propadla in da bo na stotine slovenskih kmetov ob meji moralo plačevati visoke svote. Posojilnica je vsled premetenosti duhovnikov prevzela visoke obveznosti po propalem kon-zumnem društvu, ki so ga ustanovili duhovniki, in jo je to pripravilo v likvidacijo. Na stotine slovenskih kmetov ob meji gre na beraško palico. To ie gospodarska stran te brezvestnosti klerikalne »gospodarske" organizacije. A narodna strban ? Vsak najpriprostejši človek si bo lahko izračunal, kaj pomeni, ob meji, torej v krajih, kjer nemštvo dan za dnem bolj pritiska, pognati le par slovenskih kmetov na beraško palico, — in tem bolj bo spoznal vsakdo, kaj pomeni, stotine slovenskih kmetov pregnati z rodnih domov. Tako kopljejo klerikalci s svojo zločinsko sleparsko brezvestnostjo grob slovenskemu narodu ob slovensko-nem-ški meji. In ti ljudje še kočejo koga učiti narodnega mišljenja in čuvstvovanja ? Kako razumejo klerikalci svoje lažnivo geslo, da hočejo ščititi gospodarske koristi slovenskega kmeta, naj našim poštenim kmetom jasno pokaže sledeče: »Slov. Nar." poroča: Klerikalci naglašajo vedno in vedno v časopisih in na shodih, da jih v vsem njihovem deiovanju vodi ljubezen do slovenskega kmeta in skrb za njega blagor. Zgolj, da varujejo gospodarske koristi slovenskega kmeta, tako pripovedujejo svojim vernim ovcam, so se klerikalni poslanci v državnem zboru uprli trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami, da bi s tem preprečili, da se odpro meje naše države tuji živini. S tem so dosegli, tako zatrjujejo na vsa usta, da cene domače živine niso padle, marveč še celo poskočile. Vse te bajke seveda naše nepoučeno kmetsko ljudstvo klerikalcem verjame ter jih vsed tega smatra za velike svoje dobrotnike in osrečevatelje. Kako grdo se jim da voditi za nos! Dokazano je namreč, da je vse to klerikalno govoričenje samo pesek v oči in navadno sleparstvo. Da se nam ne bo očitalo, da samo sumničimo, navajamo ta konkreten dokaz, kako nesramno varajo klerikalci našega kmeta. V Ljubljani obstoji, kakor je znano, klerikalna »Gospodarska zveza", ki se peča z najraznovrstnejšimi kupčijami. Ta »Gospodarska zveza" je prevzela med drugimi kupčijami tudi nabavo volov za Pulj. Človek, ki čita klerikalne liste in posluša na shodih klerikalne poslance, bi sodil, da kupuje »Gospodarska zveza" potrebno živino od prvega do zadnjega repa doma, da s tem podpre domačo živinorejo in domače kmetovalce. Kaj še ! Ali veste, kje kupuje klerikalna »Gospodarska zveza" živino, ki jo dobavlja za Pulj? Na Ogrskem! Kdor tega ne verjame, naj pride v Ljubljano. Vhlevih pri »Bavarskemdvoru" bo videl ogrske vole z dolgimi rogovi, ki jih klerikalna »Gospodarska zveza" dobiva teden za tednomzOgrskegain jih pošilja potemvPnlj! In vendar imamo pri nas doma mnogo lepe živine, ki bi jo naš kmet prav rad prodal za razmeroma nizko ceno, toda klerikalni mogotci se za to domačo živino ne brigajo in raje kupujejo vole za drag denar na tujem. — Takšna je ljubezen naših klerikalcev do slovenskega kmeta v pravi luči. Z jezikom se kmetu prilizujejo in se mu hlinijo za največje prijatelje, v dejanju pa so mu najhujši nasprotniki in ško.dljivci, ki mu niti tega no privoščijo, kar LISTEK. Šaljivec iz Podravja. Zbirka pripovedek iz Podravja na Štajerskem, ki jih zapisnje Janko Osojni k. Marberški bal. V Marberg je dospel glas o imenitnih plesnih zabavah, ki se prirejajo zimo za zimo po spodnještajerskih mestih in trgih. Marsikje namreč ne zmorejo meščani niti petih parov plesalcev, zato pa prirejajo takozvane barabske plese ali lumpovske bale, katerih se smejo udeleževati tudi hlapci, pometači in sploh vse, kar je »nemškega." Čim grje so plesalci oblečeni in čim sla-beje plešejo, tem lepši je bal. Marber-žani so slišali, kako izvrstno se obnašajo taki bali v Slovenski Bistrici, v Ptuju, da celo v Ormožu in Ljutomeru. V tajni seji so sklenili, da Marberg v tem oziru ne sme zaostati, zlasti sedaj ne, ko ima prostorno občinsko dvorano kakor nalašč za plesne zabave in narodne veselice. V sosedne in oddaljene nemške kraje se je poslalo povabilo na mar- berški »Lumpenball," ki se priredi na mastno nedeljo. Od vseh strani so prihajale obljube, da prihite spodnje-štajerski lumpje z veseljem na mastno nedeljo v Marberg, kjer bodo praznovali svoj narodni praznik. Lahko si torej mislimo, s kako vnemo so se pripravljali Marberžani ua bal, kako so snažili in krasili dvorano in kako so švigale marberške kuharice pred ognjišči. Naj stane kar hoče, Marberg se mora pokazati v lesku in slavi. Mršave kobile so že vlačile po globokem blatu polne vozove gostov v Marberg. Nihče se ni mogel nagledati teh pisanih lumpov, beračev, pometačev, ciganov, dimnikarjev, drvarjev itd., ki so se s krikom in vikom privažali v Marberg. Tudi ženskih barab pieoblečenih v čarovnice in ciganice je bilo nekoliko med njimi, ki so skovikale in hajlale še glasneje nego njihovi moški tovariši. Pri vhodu v plesno dvorano je stal zvečer policaj Šorfšic, preoblečen v razbojnika z veliko gorjačo v roki, s katero je mahal prihajajočim plesal- cem in gostom v pozdrav. Sredi dvorane sta sedela na aizkih stolčkih godca, goslar in harmonikaš, ki sta škripala in godca venomer marberško himno »filfretfilfrajt". V gornjem koncu dvorane pa so se šibile mize pod težo peciva, pečenega, praženega in kuhanega mesovja, vina, piva in raznovrstnega žganja. Na steni je visela mošnja, s 100 tolarji, dar marberške občine najboljšemu lumpu nocojšnjega večera. Kadarkoli je prihajal mimo Šorf-šica kak nov gost v dvorano, je završalo po vseh koncih, zlasti pa takrat, ko so se pokazali Ptujčanje s palicami in bikovicami, s katerimi so mlatili po Slovencih dne 13. septembra tistega in tistega leta. Tujci in domačini so se pogovarjali in zabavali, kakor so se znali, pripovedovali so se dovtipi, da se je mati' županja Guzlova Neža pokala venomer po debelih bedrih. Kmalu se je začelo piti in plesati in vsak se je trudil po svoje, da si pribori prvo ceno 100 srebrnjakov. , V tistih dneh so izpustili v Celovcu znanega klateža in šaljivca Pavlušo iz ječe, v kateri je bil presedel dva meseca zaradi žalitve celovških mestnih stražnikov. Pavluša se je vračal na Štajersko in menil stopiti v kako službo, kar je zvedel, da se vrši v Marbergu barabski bal. Kaj bi dolgo pomišljal! Gazil je ves večer po blatu, dokler ni prispel okoli desetih v Marberg. Brez obotavljanja je vstopiL v plesno dvorano, blaten, umazan in razcapan, kakoršen je bil. Eesno se je ozrl po dvorani in gostih in takoj spoznal, da je dobro zadel, ko je slišal navdušene klice in pozdrave. Njegove oči so obvisele na pečenkah v gornjem delu dvorane, katerim se je bližal polagoma, ne meneč se za raznovrstne pozdrave. To pa je res dober lump! Vse je zrlo za njim in se čudilo, kako se zna naravno obnašati in korakati ko prava baraba. Pavluša je. obstal pred obloženimi mizami, razkrenil noge, vtaknil debelo umazano levico v raztrgani hlačni žep, z desnico pa je segel po puranovem stegnu ležečem na lesenem krožniku. Trikrat štirikrat je bi mn lahko sami dali. Ali še je potem verjeti, da bi se ti ljudje potegovali za kmetske koristi na Dunaju? Kdor ima še količkaj možganov v glavi, tega ne bo verjel. Čas bi že bil, da bi tudi naše ubogo kmetsko ljudstvo spoznalo klerikalce, kako nesramno ga varajo in vodijo za nos, ter jim pokazalo vrata.-' Mi nimamo k temu nič pripomniti. Priporočamo samo našim kmetovalcem zgornje vrste v pobožno razmišljevanje! Gospodarji paberHi. Kreditna in stavbena Zadruga »Lastni dom" y Gaberju pri Celju. Odkar se je ta zadruga preosno* vala iz delavske stavbene zadruge v splošno kreditno in stavbeno zadrugo,-očividno napreduje. Pridobila je od tistega časa lepo število novih zadružnikov in se njen promet od dne do dne vidno zvišuje. Denarni promet je znašal v prvi polovici tega leta K 784.958'23; lansko leto o tem času K 465.415'26, — toraj letos več za K 319.54297. Ta denarni promet se razdeli med najvažnejše postavke sledeče: Hranilnih vlog je bilo lani prvega pol leta K 157.366*47. letos K 266.317 47, toraj več za K 108 951. Posojil se je vrnilo lani K 57.037 04, letosK 73.032 06, toraj več za K 15.99502. Na obrestih od posojil so plačali zadružniki prvo pol leta lani K 7.52148, letos K 11.567 33, toraj več za K4.04585. Zadružnikov je vstopilo na novo v istem času lani 46, ki so plačali na vstopninah 92 K, glavnih deležev 800 K, opravilnih deležev 12 K; letos pa jih je vstopilo 69, ki so vplačali na vstopninah 120 K, glavnih deležev 820 K, opravilnih deležev 40 K; tedaj letos več 14 zadružnikov, 28 K vstopnin, 20 K glavnih deležev in 28 K opravilnih deležev. Stavbenega kredita in posojil se je dalo prvega pol leta lani.K 116.15842, letos pa K 140.236'75, toraj več za K 24.105*33. V tokočem računu se lani ni nič izplačalo, letos pa K 59.293.19. Rezervni zaklad znaša ;okroglo 12000 K, torej več, kakor pri vsaki drugi štajerski klerikalni in marsikateri drugi posojilnici. Zadruga ima med vložniki razpo-sojenih 122 hišnih hranilnih nabiralnikov, ki imajo namen navajati ljudstvo k varčnosti. Ta namen se je dosedaj v veliki meri dosegel. Ni podcenjevati tudi dela „ Lastnega doma" v celjski okolici, in sicer v onem delu te občine, ki je zaradi tamkaj se nahajajoči!) tovaru, najbolj izpostavljen ponemčevanjn in je toraj nevarnost, da se občinstvo svoji narodnosti odtuji. „Lastni dom" je pripomogel slovenskim uradnikom in delavcem, da imajo lastne hišice tako, da ostane okoliška zemlja v slovenskih rokah. Odločno je obsojati vsako ruvanje proti temu narodnemu zavodu, ki vstrajno deluje za korist in napredek Slovenstva v Celju in Okolici. Stavbena in kreditna zadruga se je ustanovila iz življenske potrebe ljudstva, vrši svojo nalogo vestno in mirno samo iz stališča narodne koristi, ne odjeda drugim zavodom celjskim, ki nimajo tega namena kakor Lastni dom, nobenega zaslužka in njim gotovo ne dela konkurence. Poslovanje zadruge, je zelo solidno in popolnoma sigurno in lepa bodočnost zadruge je vzlicvsem napadom narodnih škodljivcev popolnoma zagotovljena. Je kaselsko rajneto še priporočati? Svoječasno se je temu jabolku pela velika slava. Priporočalo se je celo kot najpriporočljiveje izmed najboljših in tudi v štajerskem normalnem sortimentu mu je še danes odkazano odlično mesto. Nikakor nismo toliko samoglavni da bi kratili temu jabolku zasluženo slavo. Res je, da drevo v drevesnici dobro uspeva, da je zadovoljno z malone vsakoršno lego in tudi z ostrejim podnebjem. Tajiti se ne da, da drevo silno bogato rodi; veje se mu dostikrat lomijo od prebilnega bremena. Toda drugo vprašanje je, kakšen je sad! In tu moramo, vsaj kolikor se opiramo na lastne izkušnje, priznati, da kaselska rajneta glede kvalitete sadja ne zasluži splošnega priporočila V, vlažnih legah sad neznansko rad gnije in ne dozori po želji, v suhih legah pa ostane grintav in droben. Tudi je drevo zelo podvrženo strupeni rosi. Najbolje to drevo pač uspeva v obcestnih nasadih. Ali četudi je sad navidezno lep, vendar traja neskončno dolgo, preden se „na ležišču" omedi, da je za vžitek. Pa še tedaj zaostaja glede okusa daleč za našimi manj hvaljenimi, pa mnogo hvaležnejšimi vrstami. Jabolka pa ostane v mesu navadno usnjata, suha, kaj rada pa se v srambi zgubanči in ostane celo nevžitna. Ali bi torej ne kazalo, v naših lepih, za vpešno sadjarstvo tako ugodnih nasadih saditi hvaležneje vrste, na pr. v slabših legah nepre-kosljivi bobovec in šampanjko, v boljših legah naš slavnoznani mošancelj in prežlahtno kanado-rajneto, razmnožbo morda že itak preveč razširjene kasel-bke rajnete pa omejiti. Vsekako bi bilo dobro, da bi izkušeni sadjarji javno izrekli svoje mnenje da bi se dognala resnica o tem pri nas tako zelo razširjenem sadu. O uporabi biča pri konju. Že mnogo Učenjakov — med njimi celo Aristotel — se je bavilo z vprašanjem živalske duše. V zadnjem času je konj nekega večjega gospodarja na Nemškem vzbujal splošno pozornost znanstvenikov, ker se je zdelo, da je naravnost umetnik v računanju. Preiskovali so konja natančno in dognali, da ima konj skrajno poteuciifcno zmožnost zaznavanja za minimalne, nena-menjene in nezavestne kretnje vpraše-valca. Vpraševalec je moral zahtevani rezultat vedno najprej sam vedeti iu krepko nanj misliti, predno ga je mo- gel konj naznačiti s stopom (korakom); rešitev je torej bila odvisna od vprašalca in ne od konja. — Kakor je te dobre lastnosti oziroma uspeha živali vzrok človek, tako je kriv tudi slabih lastnosti konj ne žival, ampak človek. Le pusti ga samo parkrat brez kazni se obnašati nedostojno, mu preide to v navado, ki se včasi pozneje sploh ne da iztrebitj^Take slabe lastnosti treba v kali uničiti, in v to svrho je treba — biča. So n. pr. konji, ki pri jedi vedno grizejo svoje sosede, pri čemur včasi nastanejo pravcati pretepi v staji. Ako dobi konj, kakor hitro se to opazi, takoj z bičem pošteno „porcijo", se bo navadno za dalje časa tega odvadil. A tudi v mnogih drugih slučajih je potreben bič. A vedno treba postopati previdno. Žival mora vedeti, zakaj je kaznovana. Svariti pa je pred prevečkratnim kaznovanjem, ker postane konj sicer neobčutljiv in na udarce sploh več ne reagira. Mnogokrat postane celo hudoben in zahrbten./— Lahki udarci z bičem, ki bi naj konja prisilili v hitrejši tempo, so vedno na mestu. — Splošno je dobro konja — mislimo tukaj samo na konja v gospodarski uporabi — privaditi na hitro hojo že od mladosti. Konj, ki je sicer od narave temperamenten, se kmalu privadi počasne hoje, če pride v roke flegma-tičnemu gospodarju, ki ga rabi vedno za počasno hojo. — Nasprotno se pa flegmatični konj že po par udarcih z bičem privadi hitrejše hoje. Za konja v gospodarstvu je pa hitri tempo v gotovi meri velike važnosti. Če .,e kak voz pretežka naložen, preide uporaba biča pač navadno v uničenje živali. Nepokvarjen konj stori ravno pri težkih vožnjah svojo dolžnost v polni meri. Če ie pa njegova storilna sposobnost prekoračena, je neusmiljeno tolčenje konja popolnomo nesmotreno. Konj pri tem postane nemiren, vleče neredno, in navadno se zgodi še kakšna nesreča. Gotovo je v takem slučaju najbolje, če se takoj vzame pri-prež. Dasi se mučenje živali po postavi strogo kaznuje, vendar ostane nešteto slučajev brez kazni, ko se naravnost surovo stavi na konje zahteve, ki jih ti ne morejo izpolniti. Stvar in dolžnost gospodarjev je, da pri hlapcih tako postopanje zabranijo in če vidijo ponovitev takih slučajev, naj magari mučiteljem živali samim dajejo bič — na poskušnjo. — Če se s konjem od mladosti pozorno in previdno ravna in se ga ne privadi slabih lastnosti, bo treba rabiti pri njem bič samo v navadni uporabi in ne kot — mučilno sredstvo. Konj mora reagirati na najlažji udarec. K temu ga pa privadi le zmerna uporaba biča. Neki Francoz je hotel pred leti najti poseben »konjski jevik" ali volapuk, ki bi naj nadomestil — bič. Razpisal je tndi nagrado za kočijaža, ki bi mu pripeljal konja, ki bi vsako stvar naredil samo na besedo — brez biča. Ne vem, če si je do danes kdo nagrado zaslužil. Taki poskusi bodo pač ostali poskusi. Konj, ki je že za nezavestne kretnje tako občutljiv, bo seveda na namenoma izvršene kretnje s pomočjo uzde itd. tembolj reagiral. Vsekakor najboljše izhaja s konjem oni, ki privadi konja na razne besede, na zmerno uporabo biča — in tuintam na kako pohvalo v karšnikoli obliki. Po „D. P. L." Prenovi jen je ozkih ogonor v široke. (Po lastnih izknšnjah zapisal Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Res veselo je, da se je začelo tuintam daniti pri naših spodnje štajerskih kmetih, oziroma pri mlajših posestnikih. Začeli so gledati po strani ozke malovredne ogone s štirimi brazdami, ter napravljati iz njih takozvane široke sloge ali postati. Kaj pa so pravzaprav ozki ogoni s štirimi brazdami ? Na to bode vsak modrejši kmetovalec lahko odgovoril, da so taki ogoni potrata zemlje na njivah, ker polovico njive se porabi za razgone, v katerih ne priraste čisto nič, po dveh brazdah, ki ležita zraven razgona. raste malo, in v sredini takega ogona, kjer se nahaja cela zemlja, ne more zopet rasti kaj prida. Ako pa nastopi mala suša, trpijo hudo rastline na ozkih ogonih. Vse drugače pa je na širokih, kjer je vsa zemlja enakomerno sprerezana in je v enakem kulturnem stanju, ter tudi enakomerno rodi. Res je, da je oranje in obdelovanje na širokih ogonih počasnejše, nasprotno pa tudi skoraj enkrat toliko priraste na taki njivi, kakor pa na njivi z ozkimi ogoni. Ako se pa na takih širokih po-st&tih sadi in seje v ravnih črtah fižol, krompir, koruza itd. se lahko obdeluje z živino in sicer z lahkimi trudom s priprostimi stroji, ki so nalaišč za to pripravljeni in ki jih zna vsiak vaški kovač izdelovati. Morda poreče kdo, da ni mogoče takega širokega ogona enakomerno posejati z roko.. To je živa resnica. Pa kaj za to? Lahko se seje s širokim sejalnim strojem (Drill-Breitsamaschine); pri taki setvi se veliko semena prihrani itd. O tej setvi pišem po lastnih izkušnjah v eni prihodnjih številk „Nar. Lista." Napraviti iz ozkih ogonoiv široke je čisto priprosto, lahko in hiitro delo Njiva se razdeli tako, da se vzame po šest do deset takih ozkih ogonov za en široki ogon. (To je odvisno od tega, kako široke kdo hoče imeti.) Potem se potegne zemlja iz ogona v razgon, pa le samo toliko da je razgon poln. Tako delo ti lahko opravijo* otroki. Kjer misliš imeti razgon, se ga pa pusti. Ko je to zgotovljeno, se počez povlači in se začne od začetka njive orati. Ko je oranje dogotovljeno, imaš vso zemljo v enakem kulturnem stanju. Nekteri pa, kakor sem videl, zorjejo ogone po dva in dva skupaj in ko pride zopet na oranje, storijo isto. Potem pa imajo tako široke razgone da jih morajo zametavati: To ni dobro, ker je prvič veliko dela in drugič pa zemlja ni enaka. močno ugriznil in odložil zopet kost ter se lotil rajši mrzle svinjske gnjati, Ves čas mu je občinstvo ploskalo in marsikateremu lumpu je bilo zelo žal, da mu ni prej prišla ista misel. Pav-luša se je najedel, potegnil z mize beli prt ter si obrisal usta in roke, nato pa nagnil vrč vina in požiral dolgo, dolgo. Malo je še pobrskal po dortah in slaščicah, trčil ob steklenico žlahtnega žganja, podnhal in mlasknil z jezikom ter potegnil iz nje dva požir-ka. Nato se je obrnil k strmečemu občinstvu, pljunil oblastno na tla in dal znamenje zijajočima godcema, naj zaigrata poskočno polko. Godca sta ubogala in Pavluša je namignil debeli materi županji, da je zdaj pri volji malo z njo zaplesati. Mati županja se je režala ves čas na glas zanimivemu lumpu in si je štela v čast, da si je izbral ravno njo za prvi ples. Neznani tujec je bil gotovo imeniten gospod, vsaj odličen gledališki igralec z Dunaja ali Berlina ali kaj takega, ker navaden meščan ne more tako naravno posnemati barab v vedenju in kretanju. Razcapani lump je udarjal pri plesu z blatnimi črevlji po tleh, da je kar odmevalo, in sukal pri tem mater županjo in suval z njo v skupine ljudi, ki se jima niso utegnili ogibati. Ko je doplesal, je stopil k županu Guzlu ter mu odvezal meni nič tebi nič zlato verižico z uro ter si pripel ob telovnik. Guzl se je neizmerno smejal vedoč, da je to le dovtip in da dobi po zabavi svojo uro zopet nazaj. Svetovalec Purcl, ki je nosil praznično obleko, je moral sleči svojo lepo suknjo ter jo zamenjati za Pav-luševo raztrgano. V suknji je bila slučajno listnica z bankovci, kar je Pavluša takoj začutil. Bankovce je mirno preštel ter jih vtaknil zopet smehljaje v žep. »Dovolj!" je zaklical gospod Guzl. »Gospoda dovolite, da porabim ta tre-notek in oddam častno ceno našega večera najboljšemu lumpu.. Menim, da smo vsi ene misli, komu se naj izroči častni dar." »Vsi! vsi!" Župan se je stegnil in snel visečo mošnjo s težkimi srebrnjaki ter jo izročil najboljšemu lumpu-Pavluši. Vsi so pričakovali, da bo sedaj povedal tujec svoje ime in svoj stan ter da bo izročil uro in suknjo lastnikoma, Pavluša pa je menil najbrž uganjati svoje burke še naprej, ker je gospodu županu le molče prikimal ter stopil k nekemu možu, ki je stal za drugimi ljudmi pri meseni mizi celo sam. Bil je Šterc, ki je bil porabil slavnostni trenotek zase in si napolnil vse žepe s pečenimi piščanci, ko ni nihče pazil nanj. Pavluša ga je bil videl in bi mu bil sicer privoščil kako pišče, toda vendar se je hudoval na njegovo nepoštenost, zato je zagrabil skledo mastne omake in jo izlil po Šterčevih žepih rekoč: »Ne hudujte se, prijatelj, pišče bi se vam do jutra v žepu celo posušilo. Dovolite, da vam prilijem nekoliko omake." Preplašeni Šterc se ni utegnil umakniti in je začel metati piščance iz žepov, da se osnaži. Marberžani in njihovi gostje pa so planili po njem in ga tepli in suvali ter kričali nad njim: »Kaj, ti bi nam rad kradel pi- ščance? Ti pokveka tatinska! HJdri ga! Butni ga!" Ko se je polegel nekoliko hrup in se je pobral osramočeni Šterc, ni bilo neznanega gosta nikjer več. Pregledali so vso dvorano in klicali po Marber-gu, tujca pa ni bilo. Z njim je zginila županova zlata ura in Purclovia suknja z listnico, z njim 100 srebrnjakov, katere si je bil pošteno zaslužil. Kakor so se bili do polnoči dobro zabavali in smejali, tako so se po polnoči debelo gledali in jokali. Bilo je konec mar-berškega plesa. Drugo jutro so se gostje tiho odpravljali iz Marberga, župan pa je še vedno čakal in čakal tujega plesalca in svoje ure. Po desetih dneh je prinesel poštar gospodu Guzlu razglednico iz Zagreba s čudnimi besedami: »Marberžane, med katerimi sem prebil na svojem potovanju s Koroškega dve veseli urici, pozdravljam prisrčno. Udani Pavluša." Drag zelo priporočljiv način pa je, da se od ozkega ogona odreže od vsake strani po ena brazda. Ostali dve pa se z motiko razkopljeta in iz-mečeta. To tndi lahko otroci storijo. Kjer pa je za razgon namenjeno, se razgon pusti odprt. Potem se povlači počez, da se zemlja zdrobi in splanira. Najboljši čas za to je zdaj, ko se na-pravljajo prahe za jesensko setev. Dragi stanovski tovariš! Ako storiš tako, bodeš imel vso njivo v enakem kulturnem stanju in vse rastline ti bodejo enako rastle, če si le seme sčistil s trijernim strojem za sortiranje (Sortier-Trieur-Maschine) in ne ž navadnim trijerjem. O tem sem popolnoma prepričan. V Vičancih. 1. avgusta 1909. Pogojno pravico do dveletne vojaške službe imajo učenci kmetijskih šol, ki dovrše šolo z dobrim uspehom. Če zadoste prvi dve leti vojaškim dolžnostim brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz vojaške službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podlagi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. mal. srpana 1895 št. 4643 prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Neplodovitost krav. Živinorejec Kolterburg opisuje v časopisu „Deutsche landwirtschaftliche Viehzucbt" svoje postopanje zoper neplodovitost krav. Vzame se navadne kvasnice, (ponekod drožice imenovane), kakor se jih dobi pri vsakem peku, se jih premeša z vodo, pusti čez noč v topli sobi stati; Zjutraj se spravi to v spolovilo krave tako, da je to s kvasnicami čisto prevlečeno. .To se naj stori takoj, ko te opazi, da se krava goni. Drugo jutro se z mlačno vodb izpere in se pelja kravo takoj k biku. Uspeh je baje velik in je že mnogo živinorejcev ta način s srečo poskusilo. z Ali živali mislijo t Pod tem naslovom je prijavil indijski podmaršal Tyrell poučen članek v časopisu „Spe-ctator". Tyrell je imel opico, pred ka tero je postavil ob neki priliki zrcalo, da bi opazoval, kako se bo žival obnašala proti svoji podobi. Opica je »' seveda mislila, da vidi svojo tovarišico in je skočila za zrcalo, da jo prime; potem pa se je vrnila in se postavila zopet pred zrcalo in nfekolikokrat po novila sKok za zrcalo. Končno je pa uvidela, da je njen trud zastonj in je prišla na pravo misel. Trdno zroč v ircalo, je nategnila počasi in tajno tvojo roko za zrcalo ter pazila, če bi osegla tam svojo tovarišico. Ves čas i spustila očesa z zrcala. — Nekoč i sedel podmaršal na verandi in čital; )ica je bila privezana k stebru na •atki verižici. V tem je prišel vojak nekim obvestilom in se je postavil Ed generalom po vojaško. Opico je zo zanimala vojakova puška in jo je s šala takoj doseči. A verižica je bila pkratka. Opica pa si je pomagala. Zabila je palico, ki je slonela blizu nj in je potrkala radovedno ob puško kopito in je odložila zopet palico z dovoljnim obrazom. Po toči poškodovani vinogradi in sairnjaki. O nesreči, katera je silno zača 24. p. m. deloma ormoški in ptuy okraj, naj omenim sledeče: Če-rav; imajo ljudje z vredbo poškodovan hramov, polj, travnikov in s prišlo krme itd. čezmerno opraviti, naj pozabijo v tem obupnem času na sje, z velikim trudom in stroški nasa;e vinograde ter sadovnjake. Akorno je letošnja letina v nekaterih kih popolnoma uničena, moramo vendaskrbeti, da omenjene nasade kakorajhitreje in kolikor mogoče v stari i spravimo. To se bo pa samo tedaj jrečilo, če se bodo vsa dela, katera* vsled te nesreče potrebna, o prav času in zvesto izvršila, kar so do tes samo nekateri posestniki storili. V vinogradih je takojšnje škropljie potrebno, z 1% tekočino, prirejeniz galice in apna, da vsaj ostalo je in zdaj rastoče mladike ohranimTo škropljenje se naj v dobi kakih l>ni 1 do 2 krat ponovi. Ka zen tega naj zemlja, ki jo je nevihta zbi zrahlja (skopije) in na zemlji lee trsje poravna. Poškodovano sad drevje je tudi treba natanko z tajeno tekočino poškropiti ter natrt(ejevje gladko odrezati in rane s ton katranom (Theer) namazati. Mt> zelo poškodovano drevje, katero im^a eni strani čisto olup-ljeno skor, bo treba izkopati, in z drugimi drevesci nadomestiti. Manj poškodovanemu drevju, ki ima še gladko skorjo, se naj namaže deblo in močnejše veje z zmesjo, narejeno iz ilovice in kravjeka, da se suše obvaruje. Vinogradi niso tako močno poškodovani, da bi jih morali prerigolati in nove trte saditi. — O nadaljnem potrebnem opravilu v poškodovanih sadovnjakih in o rezi trt se bode pravočasno poročale. A. Pirstinger. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. 7 urednikovih zapovedi za dopisnike. 1. Poročaj o vsakem dogodku hitro1 in pošlji dopis takoj. 2. Piši kratko, štedi s časom za sebe in za — urednika. Načelo ti naj bo: dejstva — in nič praznega besedičenja. 3. Bodi jasen, ne piši s svinčnikom, ampak s črnilom in čitljivo, posebno imena in številke; delaj kratke stavke! 4. Ne piši v poročilih „včeraj", „danes", Jutri" itd., ampak napiši vedno datum. 5. Ne popravljaj besed; napačno besedo prečrtaj in napiši nad njo ali poleg nje pravilno. 6. Ne piši nikdar na obe strani lista. Če je kak daljši dopis, ga je včasi treba v tiskarni dati dvema stavcema in se mora list razdeliti; če pa je popisan na obeh straneh, je to nemogoče. 7. Pripiši vedno svoje ime in bivališče; to je le za uredništvo in ne izve tega nihče; dopisi Drez podpisa se ne sprejemajo. Poučni Koti«*. Klerikalno siromaštvo. Kristus ni imel, kam Di glavo položil, njegovi nasledniki pa plavajo v bogastvu. — Cerkveno imetje v čeških deželah brez lovskih revirjev, ki znašajo včasi več kot veleposestva, dalje brez pivovarn, žganjarn, opekarn, mlinov itd. znaša: Na češkem: praška nadškofija avguštinski red . benediktinski „ . cistercijanski „ . križevniški posestev ha . . 54 24.420 . . 8 15.130 . . 16 48.890 . . 19 48.560 . . 16 26.939 premonstratenški red . . 14 114.490 maltanški red..... 22 36.039 dominikanski red ... 9 5.352 malteški red.....3 3.013 terezijanski plem. zavod 3 31.504 svetangelski „ „ 10 16.319 kapitelj Sv. Vida ... 32 58.664 proštija tega kapitlja . . 10 6.210 kraljevograški škof . . 3 13.930 kapitelj . . 2 4.177 višešehradski „ . . 8 9.07K „ proštija . . 1 2.449 kapitelj staroboleslavski 3 4.020 litomerška škofija ... 5 4.034 krumlovski prelat ... 2 3.964 razni . . ,.....11 13.655 Na Moravskem: olomuški nadškof . . .26 179.842 „ kapitelj ... 10 45.792 avguštinski red .... 6 6.515 benediktinski „ .... 4 10.967 cistercijanski „ .... 3 10.967 red nemških vitezov . . 8 51.699 križovniški red .... 3 5.793 premonstratenski red . . 7 10.910 red „Maria Schul" ... 11 37.113 brnska škofija in kapitelj 6 6.136 razni redovi......10 13.302 Na Šleskem: posestev „in revirjev nadškofija vratislavska . 21 180.262 red nemških vitezov . . 26 87.958 red malteški...... 9 6.896 Pripomnimo, da smo na Češkem in Moravskem izpustili celo vrsto ^manjših" veleposestnikov cerkve. Ti imajo skupno 548 posestev (poleg tiso-čev gozdnih revirjev, opekarn, pivovarn itd) z 1 milj. 287.748 ha. — Ko bi se bili njih predniki ravnali po Kristusovih naukih, živeli ubožno in razdelili svoje premoženje med uboge, da bi recimo vsaka družina dobila 30 ha, bi se naselilo lahko čez 40.000 družin z nad 200.000 ljudmi. Kmetski tolmač. Imuniteta. Mnogokrat čitaš, dragi prijatelj, po časnikih besedo imuniteta, imunitetni odsek itd., posebno v poročilih o državnem zboru. Potrebno je torej, da vsaj približno znaš, kaj te besede pomenijo, da si znaš vsaj nekaj misliti, ko dotična poroč la čitaš. Beseda i m u-n i t e t a izhaja od latinske im munitas in je sestavljena od besedic in in muhus. Latinska besedica in pomeni sama za sebe po naše v, če je pa združena s kako drugo besedo pomeni ne. Ravno tako tukaj. Namesto da bi pomenili obe besedi skupaj v službi, pa pomenita baš nasprotno človeka, ki nima nikake javne službe. To je en pomen. V drugem pomenu pa znači človeka, ki je prost davka v krvi in denarju; v tretjem pomenu zopet pa človeka, ki ni dolžen odgovarjati sod-niji za svoje besede in dejanja. Govoriti hočemo tukaj samo o tistih srečnih ljudeh, ki spadajo v tretjo vrsto, t. j. ki niso sodniji odgovorni ne za besede, ne za dejanja. Kdo so ti srečni ljudje in kako daleč sega njihova neodgovornost? To so poslanci, dokler so v službi. Pravico do tega imajo od tistega časa, ko so za poslance izvoljeni, pa dotlej, dokler njihova leta ne potečejo. Evo nekoliko razjasnjenja. Veš, dragi prijatelj. da narodni zastopniki ali poslanci zastopajo bodisi v deželnem bodisi v državnem zboru svoje volilce, z drugimi besedami, oni so dobili „m a n-daf' ali nalog od svojih volilaev, da v njihovem imenu v državnem ali deželnem zboru govore. V tej svoji službi oni mnogokrat v obrambi narodovih pravic izgovarjajo tudi take besede, zaradi katerih bi se jih lahko djalo pred sodnijo in bi se jih sigurno obsodilo. Ali če bi se poslance moglo zaradi vsake njihove neprave besede v drž. ali dež. zboru tožiti pred sodnijo, bi ne mogli vršiti uspešno svojih poslanskih dolžnosti, ne bi mogli, kakor je to potrebno, braniti narodovih pravic. Zato je v postavi odrejeno, da se poslanca ne sme pozvati pred sodnijo zaradi besed in dejanj v drž. ali dež. zboru. To se pravi, poslanca ščiti ali varuje imuniteta. Poslanec pa ima še večjo pravico: tudi za besedo in dejanje, ki jih izgovori ali stori izven državnega ali deželnega zbora, ga ne sme sodnija zasledovati brez dovoljenja ostalih poslancev t. j. brez dovoljenja državnega ali deželnega zbora. Če bi n. pr. tebe, prijatelj, kak poslanec razžalil ali sploh kaj s teboj imel, in bi ga ti hotel tožiti, bi morala prej sodnija šele prositi državni zbor (če je državni poslanec) odnosno deželni zbor (če je deželni poslanec), da ga izroči sodniji. V državnem zboru (kakor tudi v deželnem) pretresa stvar najprej poseben odsek (imunitetni odsek), ki stavi potem, ko je dodobra pretresel, ali je zahteva sodnije upravičena ali ne, zbornici predlog, ali se poslanca izroči ali ne. Če zbornica sklene: da, sme sodnija poslanca zasledovati. Seveda zbornica to v redkih slučajih sklene. Vendar se more poslanca tudi obsoditi za dejanja in besede, ki jih je zakrivil izven zbornice, takrat ko je prenehal biti poslanec, že zadeva med temi zastarala. Kakor veš, se poslanec voli vsakih 6 let, ali pa tudi večkrat, če' cesar državni ali deželni zbor, predno doba 6 let poteče, razpusti. Kakor hitro je zbornica razpuščena, neha imuniteta poslanca in on je zopet navadni državljan kakor ti. Pomni torej: poslanec je neodgovoren sodniji samo za besede in dejanja, izgovorjene in storjene v državnem (odnosno deželnem) zboru. In sedaj še moram zgornjo trditev, da poslančeva imuniteta traja od izvo litve pa dokler je poslanec v tem poklicu, nekoliko popraviti. Postava namreč pravi, da ta imuniteta varuje poslanca „v času zasedanja", torej od takrat, ko cesar skliče zasedanje državnega ali deželnega zbora pa do takrat, ko se zasedanje zaključi. Nekoliko pojasnila: Kakor že omenjeno, je recimo vsak državni (in tudi deželni) poslanec izvoljen na 6 let. V tej dobi 6 let ima državni zbor več zasedanj, recimo pomladno zasedanje od marca do julija, jesensko od septembra do konca decembra. Pomladno zasedanje se včasi o Veliki Noči pretrga in se odgodi za več tednov ter se nadaljuje zopet n. pr. od srede maja do konca julija. Takrat se zasedanje zaključi. Če je zasedanje samo odgodeno, uživa poslanec tudi izven državnega zbora imuniteto. Če se pa zasedanje zaključi, pa poslanec imnniteto izgubi, t. j. sodnija ga lahko zasleduje brez dovoljenja državnega zbora. Tako je n. pr. vsled obstrukcije bilo zadnje zasedanje 10. julija t. L zaključeno in so poslanci s tem izgubili tudi imuniteco. Upam, dragi prijatelj, da boš iz zadnjih vrst vsaj nekoliko malo pojma dobil o tem, kaj je to imuniteta poslancev. Pozdrav! P. P. 3z političnega sVeta. Na Švedskem je izbruhnila splošna stavka (štrajk) vseh delavcev skoro v vseh podjetjih. Vzrok, ker delodajalci niti najmanj nočejo slišati o kakem zvišanju delavskih mezd. Promet je skoro popolnoma ustavljen. Vlada skuša posredovati. Bosansko - hercegovlnski deželni zbor se snide baje šele aprila prihodnje leto. Volitve v dež. zbor bi se namreč imele vršiti na podlagi prihodnjega ljudskega štetja, ki bo pa šele decembra mesca. Divjanje Nemcev proti Čehom na Nižjem -Avstrijskem, posebno na Dunaju, postala čedalje bolj besno. — Zadnjo nedeljo so imeli Čehi v Sime-ringu na Dunaju neko slavnost, Nemci so izdali parolo, da mora vse, kar je nemško, tja. „Dunaj je nemški in mora ostati nemški!" vpijejo. In res so prišle cele trume nemških barab, da je trebalo blizu 1000 policajev in orožnikov, da so Nemce ukrotili. Kaj ko bi se začelo na tak način postopati v onih slovenskih krajih, kjer so Nemci v manjšini, nasproti tem ?! Kako bi Nemci vpili o slovenskem divjaštvu!! Črna Gora. 14. avg. 1910. bo 50 let, kar je bil proglašen Nikola za črnogorskega kneza. Baje se misli ob tej priliki Črnogoro proglasiti za — kraljestvo. Špansko. Po celi državi je upor udušen. Klerikalni časopisi so pisali, da so uporniki zažigali žive nune in o drugih enakih grozodejstvih. Vse to so laži. 0 spremembi pri vladi poročajo nekateri listi. Posamezni ministri pa izjavljaio, da za zdaj ni nobenega povoda o kaki spremembi govoriti. Pogajanja zaradi rednega delovanja državnega zbora v jesenskem zasedanju se v kratkem pričnejo. Načelnik poljskega kluba je povabil vse načelnike posameznih skupin na posvetovanje 17. tm. Govorilo se bo o političnem položaju in o zbližanju strank. — Slovani, združeni v rSlovanski Jednoti", bodo tudi še tekom tega meseca imeli posvetovanje. Zaradi Krete grozi še vedno izbruhniti vojska med Turčijo in Grško. Na Turškem bolj bojeviti krogi zahtevajo takojšnjo napoved vojske Grški. Z mrzlično naglico se delajo na Turškem vojne priprave. Po celem Turškem se je proglasil bojkot proti vsemu grškemu blagu. Grške ladje ne smejo več v turška pristanišča. Turčija je poslala grški vladi pismo, v katerem zahteva, da se odstranijo s Krete grški častniki in grška zastava. Grški listi pravijo, da je ta zahteva neizpolniva. Grška vlada pa se je obrnila na velesile, da posredujejo, Vendar je zadnji čas razpoloženje za mirno rešitev razpora na obeh straneh prevladalo, tako da je nevarnost za vojno že precej zmanjšana. Beležk«. n Posojilnica r Mariboru podeli za šol. leto 1909/10 obiskovalcu slov. kmet. šole v Št. Jurju ob j. žel. podporo v znesku K 240. — Opremljene prošnje sprejemajo se do 31. avgusta 1909 s pripomnjo, da pridejo v poštev samo prošnjiki slovenske narodnosti iz političnega pkraja Maribor. u Slovenci v Ameriki so osnovali veliko podružnico Ciril-Metodove družbe v Newyorku; ta podružnica je začasno za vse ameriške Slovence. — Lepo znamenje, da v amerikanskih Slovencih še ni zamrla slovenska zavest in ljubezen do domovine. a Upravništvo spodnještajerske jubilejske ustanove v Celju razpisuje rok za podelitev podpor za šolsko leto 1909/10 za slovenske dijake in učence. Prošnjam morajo biti priložena: 1. do-movnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalo i led. Nekolkovane prošnje vložiti je do 1. septembra 1909 pri upravniš-tvu spodnještajerske jubilejske ustanove v roke gosp. Lovro Baš-a, c. kr. notarja v Celju. a Južnoštaj erska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor iz ustanov cesarja Franca Jožefa I. za slovenske dijake in učence katerekoli šoli ali učnega zavoda, ki so pristojni v okrajih Šoštanj, Gornjigrad, Vransko, Sevnica ali Šmarje pri Jelšah do dne 25. avgusta 1909. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam morajo biti priložena: 1. domovnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. — (Na prošnjike iz drugih kot tu navedenih petih sodnih okrajev se ne sme ozirati.) — Nekolkovane prošnje naj se vlože pri Južnoštajerski hranilnici v Celju. v Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija sledeči promet: I. Prejemki: 1. redni dohodki: a) prispevki iz nabiralnikov K 276671, b) prispevki podružnic: Kranjsuo 2805 K 06 v, Štajersko 1423 K 56 v, Koroško 152 K, Primorsko 1016 K 34 v, skupaj 5396 K 96 v; c) prispevki časopisov 985 K 01 v, d) razni prispevki, dohodki iz prodaje družbenega blaga itd. itd. 8581 K 24 v, skupaj 17.729 K 92 v. 2. Izredni dohodki: Ciril-Metodov obrambni skled 5915 K, torej skupaj 23.644 K 92 v. II. Izdatki: Redni stroški 9067 K 93 v. p Ptujski „Štajerc" — podružnica »Sudmarke". Največje svoje hinavstvo kaže »Štajerc" s tem, da pravi, da je za »narodni mir." — »Štajerc" je namreč za tak »narodni mir", da sme Nemec vse storiti, Slovenec pa ničesar. Ko so dne 13. septembra lanskega leta ptujski nemški divjaki mirne Slovence pretepali, je bilo to »Štajercu" prav, ko so mariborski Nemci pobili vsem Slovencem v Mari-riboru šipe, je bilo to »Štajercu" tudi prav, ko so pa ljubljanski Slovenci vrnili Nemcem šilo za ognjilo in jim pobili nekaj šip, imenoval je »Štajerc" Slovence roparje in divjake. Ko so Nemci v Mariboru, Celju in Ptuju trgali in mazali slovenske napise, je bilo to »Štajercu" prav, ko so pa v Ljubljani Slovenci Nemcem isto storili, se je pa »Štajerc" napihnil kakor žaba. Ako gre Slovenec k nemškemu trgovcu kupovat, potem je seveda pameten mož-naprednjak, gorje pa njemu, ako bi šel kupovat k Slovencu, potem je seveda slovenski prvak ali slovenski hujskač. Ako Slovenec nosi v mestu slovenske znake ali pa kliče »živijo," ga zaprejo in »Štajerc" hvali tako policijo, ako pa Nemci po okolici razsajajo in »hajlajo", je pa to po »Štajerčevem" mnenju prav, — ker Nemcu je vse dovoljeno — Slovencu pa ničesar. Ako da Nemec Slovencu enozaušnico, moral bi Slovenec mu pomoliti še drugo stran. To je tisti toliko hvalisani »narodni mir", za katerega se razgreva »Štajerc," to je tisti »narodni mir", ki naj spravi zadnjega Slovenca v grob. To je tisti »narodni mir", za katerega dela tudi »siidmarka" s tem, fda nas preganja iz naše rodne slovenske zemlje. Slovenec, ki ne vidi in ne spozna te vsenemške gonje pod zaščito nemške „siidmarke" in privandranih ptujskih nemškutarjev s pomočjo »Štajerca", je slep in se mu ne more pomagati. z V Ciril - Metodovo družbo se zaganja peščica besnih štajerskih duhovniških politikov po »Straži". Ker ljudje, ki goljufajoslovensko javnost s tem, da pod krinko »obmejnih Slovencev" nabirajo za svoje umazano časopisje in za svojo politično organizacijo, niso vredni nadaljne polemike, zato tudi na tiste napade ne odgovarjamo. Dejstva itak sama govore dovolj jasno za Ciril-Metodovo družbo. u Mlad mornar. Piše se nam: Gosp. Adolf Čižmek, ki je letos dovršil tretji razred na Novomeški gimnaziji, je vsprejet kot aspirant v c. in k-mornarico, da se izšola in izuči v strojarstvu c. in k. mornarice. Mladi, komaj 15 letni deček izvolil si je vojaški poklic v nežni mladosti, ne oziraje se na nevarnosti, ki so znane na morski gladini mornarjem. Mornar, ki se poda na širno morje, si je lahko vsak čas svest, da gre smrti nasproti in da svojcev več ne vidi. Vse to ni odvrnilo mladeniča od namena. Tebi, vrli dečko, ne samo Tvoji sošolci in prijatelji, marveč tudi drugi Tvoji znanci, ob Tvojem odhodu 9. sept. t. L, ko bodeš zapuščal svoje drage stariše, brate in sestrico, iz celega srca kličemo: Bog Te ohrani v daljnih krajih; ostani nam zvest rojak in Slovenec, tudi če prideš daleč med tuji svet. o Slovenci in Slovenke, osobito pa narodna društva, C. M. podružnice, akademiki, politične organizacije! — Bliža se čas, ko se bodo zopet lovili otroci za razne nemške ljudske šole na Spodnjem Štajerskem. Vsa sredstva bodo uporabili nasprotniki: pregovarjanje, obljube, grožnje, silo. Sužnjev se dandanes ne sme več kupovati, pač pa slovensko deco ... Opominjamo vas, Slovenci, pravočasno, mislite na proti-akcijo! o Imenovanje v politični službi. Mariborski okrajni glavar Marij grof Attems je imenovan za dvornega svetnike pri tržaški namestniji. Govori se, da pride na njegovo mesto celjski okr. glavar baron Miiller, v Celje pa bode prestavljen ptujski glavar Weiss pl. Schleussenburg. Kaj je s Ciril-Metodovo družbo na Štajerskem1! Iz poročjla glavnega tajnika g. dr. Žerjava na skupščini družbe v Jesenicah posnemamo: Veselo se razvija podružnišivo na Štajerskem. Samo v 1. 1909 smo jih ustanovili 12, 5 pa jih je oživelo. Kakor svež veter gre po zeleni Štajerski. Naše delovanje se je najbolj kazalo v dravski dolini od Spodnjega Dravograda navzdol. Vsako prošnjo smo ugodno rešili. V posameznosti se spuščati ne morem, vendar porabim priliko, da naprosim krajevne činitelje, naj prošnje, kadar jih pošljejo, opremijo s prav podrobnimi podatki. Kolikokrat se je že družbi pripetilo, da je hipoma rešila prošnjo za kak velik šolski donesek, a se isti prosilci, ki so v prvem navdušenju pešali, potem se umikali in niso hoteli delovati pri izvršitvi projekta. Tako n. pr. se je nekoč nek krajevni odbor pod vodstvom Frana Žebota iz Št. Ilja silno zavzel za ustanovitev neke važne šole, a ko je družba takoj rešila prošnjo, ni bilo o nadalj-nem sodelovanju ne govora. — Torej vsake take zadeve prosimo, da se resno in vztrajno oprime, ne le za hip. (No, kaj pa porečete, vi »od zore do mraka delavni" Žebot??) a Romanje v Marijino Celje. Vkljub neizrekljivi revščini, ki je zavladala vsled toče, suše in drugih ujm na Spodnjem Štajerju, tira vendar naša duhovščina na tisoče ljudi na Zgornji Štajer, da bodo bogatili tujce in še povrh pripravili lep dobiček znani »krščanski" socij. zvezi za hujskanje in beganje kmečkega ljudstva. Imeli 'smo že te dni priliko povedati, da duhovščina po večini nima srca za bado naših ljudi; kajti, kdor se ob splošni revščini gosti kakor dež. posl. Ozmec in kdor krade kmečkim ženicam denar iz žepov, ta ni ljudski prijatelj! Ali bi ne bilo bolje, ako bi se ves ta denar zbral in poslal v ormoški okraj ali uboge Haloze v pomoč ubogim posestnikom in viničarjem? Pa potem seveda duhovniki ne bi ničesar dobili — zatorej raje nič! Tako se pri nas dela za sveto — bisago. v Cesar je potrdil ustanovitev deželne deške in dekliške meščanske šole v Fiirsten feldu. Ker bodemo imeli sedaj Slovenci v Gradcu tako izborno de-želnozborsko zastopstvo, upamo, da dobimo tudi mi kmalu kako deželno meščansko šolo. u Glavna skupščina Ciril-Metodove družbe na Jesenicah je jako lepo uspela. V prihodnji številki prinesemo nekoliko obširnejše poročilo, ker nam danes primanjkuje prostora. u »Gospodarsko obrambno društvo" Branibor. Ob priliki skupščine Ciril-Metodove družbe na Jesenicah se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev gospodarskega obrambnega — društva kot protiutež nemški »Siidmark". To društvo bi naj delovalo — sporedno s Ciril-Metodovo družbo, ki dela na šolskem polju — na gospodarskem polju. Iz Štajerske sta v pripravljalnem odboru dr. Vekoslav Kukovec in Miloš Štibler. Celjski okraj. c Sokolska slavnost v Št. Jurju ob juž. žel. obeta biti velika, kakor kaže zanimanje in boarat spored. Šentjurski odsek telovadnega društva Celjski Sokol priredi dne 22. avgasta ti. svojo prvo javno telovadbo s primerno narodno veselico. Sodelu'ejo vsa bratska društva v celjski župi in tudi druga bratska društva izven celjske župe so obljubila sodelovanje. — Sprejem na kolodvoru od severa ob 12. in 20 m, od juga ob 4. uri popoldne; skupni pohod po trgu, do veseličnega prostora. Ob 5. uri javna telovadba, pri telovadbi svira celjska narodna godba. — Po javni telovadbi ljudska veselica z zanimivim sporedom; srečolov, ribji lov, ples, kavarna, prodaja razglednic, cvetlic itd. — In kaj se še bode vršilo, tega Vam še danes ne smemo izdati, pridite in boste vse videli. — Naj ne zamudi nikdo se udeležiti te slavnosti v prijaznem narodnem trgu Št. Jurju, za vsakega bode preskrbljeno, mladi se bodo lahko sukali, drugi srečo iskali pri srečolovu, kateri ima zelo krasne dobitke, tudi za ribiče je priskrbljen velik ribnik, za žejne in lačne bodo pa skrbele naše vrle dame. — 22. avgnsta torej vsi v prijazni narodni Št. Jurij na veliko Sokolsko slavnost. — Na svidenje! c Jesenske veselice. Prostovoljno gasilno društvo na Gomilskem, jemlje si čast, vsa sosedna gasilna in druga društva vljudno prositi, da si blagovolijo svoje eventualno nameravane jesenske veselice tako razdeliti, da bi se ne vršile na dan 5. septembra ti., ker namerava zgornje draštvo, tega dne večjo veselico prirediti, ker že dve leti ni nikakršnih veselic prirej al6. Iz Škofjevasi. Ata Čepi so na lovu za piscem zadnjega Vašega poročila o »romanju". Pravijo, da bi radi dali magari 20 K, če bi ga le pogruntali. Sumničijo gg. Mahneta iz Trnovelj in Premšaka iz Škofjevasi. Ata Čepi, nikar se ne mučite! Nobeden od teh dveh ni bil (Potrjujemo! Uredn.), ampak pisal sem to jaz, popotnik, ki sem slučajno šel skozi Škofjovas. 20 K si pa le prihranite. Še bodo prav prišle. — Tudi ata Okorn so prav neumni, ko take stvari počenjajo. Zadnjič so »ljub-čeka" svoje hčerke Stožirja našli pri Canku, ga okljfutali in ga vrgli na tla. Ia zdaj jih fantova mati toži zaradi lahke telesne poškodbe. — Ata, ata Okorn, stari postajamo, kdaj nas bo srečala pamet?!? Popotnik. z Iz Dramelj. Vsled neprevidnosti je zgrabila mlatilnica posestnikovemu sinu Petru Dajčmanu desno roko in mu jo zdrobila. Siromaka so odpeljali v celjsko bolnišnico. v Duhovniška nestrpnost. Minulo nedeljo bi se imela otvoriti ljudska knjižnica »Prosvete" na Slivnici pri Celju z večjo veselico, pri kateri bi sodelovali tudi šentjurski sokoli. Slivniški kaplan Blaž Dvoršak, kateri jje bil zaradi neopravičenega obrekovanja in pso-vanja naprednjakov že sodnijjsko preganjan in kaznovan, je pa še z nekim klerikalcem poslal v soboto zvečer nad 70 besed dolgo brzojavko na celjsko okrajno glavarstvo, v kateri se je nalagal, da razsaja legar v Slivnici tako, da je v javnem interesu, ako se slavnost prepove. (Zakaj pa tudi ne zbiranje ljudi v Cerkvi? Op. st.) Celjsko gla/arstvo ni nasedlo tej laži, pač pa so kaplan in njegovi zvesti agitirari cel dopoldan po Slivnici, da je slavnost prepovedana itd., samo da bi obisku n<-veselici, ki je imala čisto nepolitičei značaj, škodovali. Ljudi je potem re malo prišlo. — Neglede tega, da i taka sredstva sama obsojajo in kaže vso moralo in resnico ljubnost naše d-hovščine o ptavi luči, je treba opo? riti klerikalce, naj ne napenjajo strie do skrajnosti! Proti takemu fantaJ-skemu postopanju bodemo tudi napA-njaki napeli vse moči — za poslece nismo odgovorni. d Strela je vžgala 10. t™, oti večera staro hišo gosp. župana Jrt. Vrečka v Arclinu pri Vojniku. "$iši so stanovali neki ubogi najemmikka-terim pa so vojuiški požarni braii»vci in nekateri drugi ljudje rešili *ino borne imovine. G. Vrečko ima^ode okrog poldrag tisoč kroa. Gasile je pripaljala tudi celjska požarna itmba. d Umrl je pri Hrastniku Mih. Urbajs, 84 let star. Pokojnik? oče vrlega pristaša »Nar. str." g>- Iv. Urbajsa. Naše sožalje! o Iz Šmarja pri Jelš? Dne 4. avg. t. 1. je bil obsojen I Verk, klerikalni mladenič iz Št. stra na Medvedjem selu zaradi obovanja obč. tajnika g. Amanda Gerja v Šmarju pri Jslšah na 3 drzapora. Kriv ma je tega župnik Gilšek z Medvedjega sela, ki je zapil fanta, da se je ponudil kot pričv dokaz resnice žaljivega članka v • Gosp." izza časa volitev. Zaradi isa članka je namreč župnik Gomilšav kazenski preiskavi pred porottfodnijo v Maribora. — Zopet jedenpleg že v »Nar. Daevn." objavljeniobsodb je bila obsojena še cela vrsfc-oroščevih in Vrstovškovih priganja ua dež. \ -zborske volitve. Pač jasen dokaz, s kako nepoštenimi in kaznivimi sredstvi so zmagali klerikalci pri deželnozborskih volitvah na Štajerskem! o Veselica r Prekopi, ki jo je priredil 1. avgusta t. 1. pripravljalni odbor »Ljudske knjižnice", je v vsakem oziru prav lepo uspela in lahko rečemo, da tako lepe prireditve še ni bilo v Prekopi. Slavnostni govornik pravnik Lev Brunčko je govoril o pomenu izobrazbe; z vznesenim govorom je na mah osvojil srca Prekopljanov ter jih navdušil za lepo idejo Ljudske knjižnice. V znamenju izobrazbe v znamenju ljudskih knjižnic bodete zmagali — te zlate besede so se gotovo vsakemu vtisnile globoko v srce. Zbor prekopeljskih fantov in deklet, ki je prvič nastopil, je izvajal pevske točke s sigurnostjo in preciznostjo, ki je človek pri enakih zborih na deželi ni navajen; mladi pevci in pevke so pokazali, kaj se da v kratkem času doseči z marljivimi vajami ter so želi zasluženo priznanje; uspeh, ki so ga dosegli, naj jim bo v vspodbudo, da začeto delo prav tako pridno nadaljujejo. Nekaj novega za Prekopo sta bili dramatični igri „Kmet pri fotografa" in „Pri puščavniku", v katerih so nastopali domači fantje in dekleta ter se izkazali tudi kot dobri diletanti; zlasti kmet in fotograf sta se kretala na odru kot bi bila rojena na deskah ter vzbujala s svojima maskama in izborno igro cele salve smeha. Med petjem in zvoki trboveljske godbe je le prehitro potekel čas. Udeležba je bila povoljna, posebno z Vranskega so bile narodne rodbine številno zastopane, tudi „Vi-lašev" je prišlo lepo število. c Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Gornjigrad vabi vse p. n. člane na društveni občni zbor, kateri se vrši dne 15. avgusta t' 1. točno ob 4. uri popoldne v pisarni okrajnega zastopa v Gornjemgradu s sledečim sporedom: t) Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev dveh preglednikov računov. 5) Nadomestne volitve v odbor. 6) Slučajnosti. o Škoda po toči je po nekaterih krajih celjske okolice precej velika. Osobito velja to za Svetino, Sv. Lovrenc nad Prožinom, Teharje in Tr-novlje. Zatorej ponavljamo svojo zahtevo, da da celjsko okr. glavarstvo nemudoma oceniti škodo sporazumno z župani in posestniki, da se odpišejo vsaj davki. o Cesar je potrdil postavo o spremembah za vodovodni red mesta Celje od 3. dec. 1908. o Občinske volitve v Vojniku so se vršile minul petek. Kakor znano, se Slovenci niso udeležili volitev. Izvoljeni so sami Nemci in nemškutarji. V 1. razr. Stallnor, Jaki, Košutnik in Po-tišer, v 2. Henn, Rataj, Zottl in Klein-sehrodt; \ 3. dr. Brežnik, Tratnik, Kociper in Eller. — Zares lepa vrsta »pristnih" germanov! o Y Hrastniku ustanove nekateri nemškutarji odsek celj. »Turnvereina". Če bode tako deloval kakor celjski, bode sicer stočil kakšen nemškutar precej piva — v ostalem pa se Slovencem tega nedolžnega nemškutar-skega športa ne bode treba bati. o Pomaknjen je v 8. čin. razred g. prof. Anton Jošt v Celju. o Za „Ljudsko knjižnico v Prekopi" so darovali: gosp. nadučitelj S. Meglič 86 knjig. g. učitelj £ Jakše; 42 veleposestnik g. Lav 4Pat 10 in g°sP-učitelj R. Vrabl 10 knjig, za kar se jim izreka prisrčna zahvala. Pripravljalni odbor. a Za občinske volitve v Braslov-čak so sklenili naprednjaki in klerikalci kompromis. a Iz Trbovelj. Starosto Trbovelj-čanov g. Franca Kallana, posestnika in člana raznih društev v Trbovljah smo 3. t. m. spremili k večnemu počitku. Mnogobrojna udeležba pri po- grebu je bila dokaz, kako priljubljen je bil nepozabni rajnki. Do zadnjega dihljaja je bil vedno dovtipen, navdajal ga je vedno star, značilen trbovski humor. Ponosen vedno na svoj rojstni kraj, se ni dal nikdar nobenemu ugnati v kozji rog. Rojen je bil leta 1835., torej je dočakal starost 74 let. Služil je leta 1858, 59 pri vojakih v Veroni in Milanu in se je udeležil dveh krvavih bitk. Doma je vestno služil rojstni občini več let kot župan in blizu 40 let kot obč. odbornik ter prvi svetovalec, kakor tudi kot načelnik kiaj-nega šol. sveta itd. Ob 50 letnici cesarjevega jubileja je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Bil je častni član našega gasilnega društva in častni načelnik veteranskega društva. Mož je bil posebnež, kar se tiče reda, najsibode v katerikoli reči in vzor gospodarja. Njegovih zdravih dovtipov in starih trbovskih anekdot se bode vsak Trbovčan spominjal do konca svojega življenja. Res original skozinskoz. S starim Kallanom smo položili v grob tudi stare Trbovlje. Bodi mu večen spomin in lahka naša slovenska žemljica! a Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Št. Pavlu se je vršil v nedeljo. 1. avgusta. Predsednik pripravljalnega odbora g. nadučitelj Vidic je podal pregled dosedanjega delovanja, ki je rodilo že lepe uspehe, kar je ravno zasluga neumorne gospice Olge Zanierjeve in g. Vidica. Potovalni učitelj C.-M. družbe g. Ivan Prekoršek je govoril na to o narodno-obrambnem delu ter kazal zlasti na naloge, ki čakajo mlado podružnico. — Podružnici so pristopili takoj 4 ustanovniki, 22 rednih in 18 podpornih članov, — štela pa bo podružnica gotovo nad 60 članov. Novemu odboru želimo mnogo uspeha. o Utopljenka. Dne 4. t. m. so potegnili pri Hrastniku iz Save žensko truplo, ki je bilo že precej razpadeno. Konštatirali so, da je utopljenka identična s 60 letno Marijo Tomšič, pristojno v Vače pri Litiji, katera je 6. julija t. 1. skočila v Litiji z mostu v Savo. Truplo so ^pokopali na Dolu. d Slovenski obrtniki in celjsko oskrbovalno vsprejetišče. Na celjskem rotovžu imamo oskrbovalno vsprejetišče, katero oskrbuje iz deželnih sredstev celjska policija, ki pa se niti tukaj ne more vzdržati svoje nemške prenapetosti in sovražnosti proti Slovencem. Pred kratkim je šel nek slov. mizarski mojster iz Gaberja vprašat, če je morda na potovanju skozi Celje kak mizarski pomočnik Policaji so rekli, da ne, ko je pa šel pomočnikov vprašat, je pa takoj dobil jednega.. Tudi od drugih mojstrov ču-jemo enake pritožbe. Nastane vprašanje, ima-li celjska policija pravico tako pristransko in krivično postopati v zavodu, ki je vzdrževan z deželnimi sredstvi? Prosimo naznanila še več slučajev, da bodemo Ambrožiču na poklicanem mestu pošteno stopili na prste! z Tatvina. Prav skopi posestnici Franci Pintar v Grižah je neki uzmo-vič med nedeljsko jutranjo mašo ukradel 100 K, ki jih je imela skrite doma v postelji. z V Grižah se vrše v torek 17. t. m. ob 2. uri popoldne občinske volitve. Treba je v III. razredu izvoliti dva odbornika. Kakor znano, so klerikalci rekurirali zoper občinske volitve, ker jih je silno presenetilo, da so zmagali naprednjaki v III. razredu z lepo večino in da je njih poslušni župan popolnoma sfrčal iz odbora. Razveljavljen je bil mandat le enega odbornika zaradi premalega števila glasov, drugi napredni odbornik pa je med tem časom umrl. Klerikalci so si že postavili na zaupnem shodu svojega kandidata: bivšega župana A. Šulerja in živinskega barantavca Podkaleta, za katera že pridno delajo po znani zvezarski navadi. Naprednjaki tudi to pot ne bodo držali rok križem. Pri taki disciplini, kakoršna je bila pri zadnjih občinskih volitvah v jeseni, gotovo tudi zdaj zmagajo. Pridno na delo! 51oVenjcgra$Hi oKraj. z Iz Šoštanja. Ko so pred 3 leti zmagali naši nemškutarji pri volitvah v občinski zastop, so se takoj začeli hvaliti, kako izborno- gospodarijo in koliko da imajo denarja v obč. blagajni. Kričali so, da je bila poprej blagajna prazna; pisali so« po vseh nemških listih o slovenski „Sauwirtschaft", menda radi tega, da se je popravilo nekaj vodnjakov, posulo nekaj občinskih cest ter popravilo in napravilo dokaj občno koristnih stvari; umevno je torej, da v občinski blagajni niso ležali tisočaki in je vladni komisar prevzel samo nekaj sto kron. Sedanji občinski odbor pa ni storil prav ničesar; še cestnih jarkov ni pustil osna-žiti, kamo-li, da bi nasul kako cesto! Davkoplačevalci smo že mislili, da morajo ležati tisočaki v blagajni, ker nemški odbor tako varčuje, četudi na napačen način. Pa temu žalibog ni tako! Dobili smo naenkrat 2 redarja v krasni uniformi in s svitlimi sabljami, dočim je poprej eden zadostoval; začelo se je nebroj tožb, ne vemo ali na sklep nemške večine ali na lastno pest županovo. To je požrlo vse dohodke — in sedaj, ko poteka poslovna doba od-borova, tarnajo in kričijo, odkod bode mogoče vse dolgove plačati in da bo treba občinske doklade zvišati! Povrh tega pa pride še zadnji sklep občinskega odbora, da se ima 1. redarju v slučaju odpustitve izplačati 10, 2. red. 5 tisoč kron! a Iz Šoštanja. (H a n s (p 1.) Woschnagg na delu za našo trško občino.) Poročali smo že svoj čas da se je sprejelo na predlog župana Woschnagga 2 Žida kot domačina za to, da bodeta ob priliki obč. Plitev volilca za nemško stranko. Kaj vse se v našem občinskem odboru sprejme, kaže sledeče: župan je predlagal, naj se izplača iz obč. premoženja 1. redarju, ako se ga odpusti, 10 tisoč, 2. redarju pa 5 tisoč kron. Kaj ta nečuveni predlog in na županov migljaj sklep pomeni, o tem smo si pač na jasnem, g. Woschnagg! Sicer pa se pri nas v trgu počas^ širi nezadovoljnost: čevljarfi so jezni, ker jim je VVoschnagg obljubil ob deželnozborskih volitvah čevljarsko tovarno, katera se bode zidala na dan svetega nikoli; čevljarji delajo sedaj kislejše in daljše obraze kot so najlepše kumare! Tudi tisti, ki so mislili dobiti košček občinskega gozda, se sedaj na tihem jezijo, ker so zvedeli, da se isti gozd ne sme prodati. Nemci (!) pa zabavljajo na Woschnagga zaradi znane sokolske zadeve, katera ne obeta dobrega konca. Wpschnagg nam je rfienda letos prav zato priredil toliko hajlov-skih slavnosti, da bi nekoliko na sveže pobarval svoje nemštvo. Ko bode kaj novega, pa vam zopet pišemo, g. urednik! - v Kdo se udeležuje »mladeni-ških shodov? Mi smo že včasi odgovorili na to vprašanje, da pretepači in nahujskani fanj;je. To nam je sedaj tudi na zelo jasen način potrdila »Straža" List poroča, da so se mladeniškega shoda na Homcu pri Slovenjgradcu iz radovednosti udeležili tudi nekateri naprednjaki in dostavlja : ,,Č e bi s e g a-nili, šli bi hitro po griču navzdol, pa ne po nogah, temveč po glavi." Če častita »Straža" ne čuti, da je s tem dala najslabše spričevalo udeležencem zborovanja in govornikom (duhovnik dr. Hohnjec, dr. Verstovšek in Pišek), ji ne moremo po- magati. Omenjeni stavek kaže vso surovost in hujskanje klerikalnih »izobraževalcev" v polni luči. Ali vas ni sram, gospodje ? v Iz Šoštanja. Lesna delavca Ve-ternik in Javoršek sta v gozdu podirala drevje. Nažagala sta med drugimi tudi mogočno smreko po polovice in sta potem sedla, da bi se malo spočila. Naenkrat potegne veter in podere na-žagano drevo, katero je [padlo na Ja-voršeka in mu je glavo skoraj popolnoma zmečkalo. Javoršek je kmalu na to umrl. v Iz Šoštanja. Počasi se bližajo občinske volitve in zato se že trudi naš župan Woschnagg-Vošnjak, kako bi spravil neprijetne mu slovenske davkoplačevalce iz občine, posebno one,z višjimi odmerami davka v sosednje občine (slučaj Zalar). Svojim uslužbencem pa narekuje neresnične plače od jednega do sedemtisočev, da se ustvarijo vsled tega novi davkoplačevalci za umetno izdrževanje nemštva v Šoštanju. Ali nismo s takim postopanjem mi drugi občani, ki plačujemo hišni, zemljiškim obrtni davek, prikrajšani na naših pravicah? Kajti na tak način bodo samo Woschnagg-Vošnjakovi sužnji gospodarili v naši občini! Pri sebi postopa seveda Hans drugače. Ko mu je tovarna pogorela, je prosil za odpis davka, ki se mu je za dobo jednega leta dovolil, dasi je tovarna komaj za dobo jednega meseca stala; kako škodo pomeni enoletno prikrajšanje obč. doklad iz tako velikega podjetja za občino, to lahko vsak sam uvidi. Treba je, da bodemo o nemškem gospodarstvu v trški občini Šoštanj še natanko razpravljali. v Najlepši odgovorna klerikalni mladeniški shod na Holmcu pri Slov. Gradcu so dali tamošnji napredni rodoljubi s tem, da se jih je isti dan zavezalo 7 plačati „C. in M. družbi" za obrambni sklad po 200 K, torej skupaj znesek po 1400 K in to posebno radi tega ker so se klerikalci s svojim mla-deniškim shodom imenitno blamirali. Pišek in Verstovšek se bodeta v kratkem času mogla prepričati, da ljudstvo v slovenjgraškem okraju ni take zaslepljeno, da bi verjelo klerikalnim ne. umnostim. MariborsHi oHraj. m ,,Izpod hočkega Pohorja." Poroča se nam, da nekateri dolže g. Radovana Mejovšeka v Reki kot pisca naših dopisov izpod hočkega Pohorja. Izjavljamo s tem, da nam on ni poslal niti enega teh dopisov. m Gornje Hoče. Naš Koller je imel 24. jul. lep dan, 25. jul. pa še lepši. 24. jul. so mu napravili hočki fajerberkarji bakljado. »Slavnostni govor" je imel Stanitzzz in povzdigoval Kollerja v 9. nebesa, češ da je štram-tajč možak. Tudi nadučitelj Moder iz Hoč mu je čestital k 20-letnici, kar je pri fajerberu. Hočki župan Werdnigg mu je krepko stisnil roko in „oko se mu je porosilo." Nazadnje mu je fa-jerber zaklicala: Koller heul! — 25. jul. pa se je blagoslavljala kapelica, ki jo je dal sezidati Koller in tako pokazal svoje »versko prepričanje." z Nepotrebno natolcevanje. »Slovenec" je priobčil v sobotni številki uvodnik, ki še precej natančno slika narodnostne razmere okrog*Št. Kungote in Št. Ilja. Čuden pa je v tem članku oni del, ki govori o tamošnjem slovenskem prebivalstvu: Povedati je namreč treba, da kaže tukaj domači element splošno neko včasih ogavno prijaznost, ki se od priliznjenosti in neodkrito-srčnosti prav nič ne razločuje." Morebiti velja to za posamezne nemškutarje in odličnejše klerikalce, ki so se tega navadili od slabih duhovnikov, ljudstva kot takega pa se ne sme tako splošno natolcevati, posebno, ako se mu hoče pomagati. Pripomniti pa je treba, da je za te kraje žalibože državni poslanec glasoviti Janez Rošker iz Wagnitza, ki z?, ogrožene kraje ne gane niti z mezincem v političnem in gospodarskem ozirn. Pridružil se mu je še dr. Korošec, ki sicer oblastno kriči za obmejne Slovence po — Kranjskem, v mariborski okolici pa ni o njegovem delu ne duha ne sluha. o Ustanovni občni zbor Slovenskega dramatičnega društva v Mariboru se vrši v soboto 14. avgusta ob 8. uri zvečer v Narodnem domu.— Za obilo udeležbo prosi pripravljalni odbor. m Spodnje Hoče. Dne 1. avgusta se je tukaj obhajala 20-letnica nem-čurske požarne brambe, po domače »Fajerber". Njen poveljnik je znani ponemčeni gostilničar Stanitzzz, ki ob vsaki priliki kaže, da je pravi nemški bratec. Trobili in bobnali so cel teden v Mariboržanki in vabili mestjane in fa-rane hočke na to vsenemško veselico. Seve so bila vabila tudi v nemškem jeziku in s tem je bilo dovolj dokazano, da Slovenci sploh nimajo nič pri veselici iskati. V zabavo so imeli različne reči n. pr. „jux" pošto in ribji lov, menda za svoje dolgove. Istega dne je prišlo mnogo Mariboržanov z vlakom, pa niso šli k svojemu nemškemu bratcu, ampak v Slivnico. — Rekli so: nočemo se pustiti žuliti in guliti. In tako je imel paue Stanitzzz 'malo ljudstva in to še tem bolj, ker tudi domačinov ni bilo toliko, kakor je pričakoval. No, no, pane Stanitzzz, za veliko besed nekaj smeti. Čujte, slovenski kmetje in mladeniči, kaj je ta gostilničar sam rekel nekoč: Ih bil kei bindišer sein, beil ale bindiše sind lumpeu. (Jaz nočem biti bindišar, ker so vsi bindišarji lumpi.) Ho, ali šte čuli? — A slovenski denarci,pane Stanitzzz? — Opazovalec. o Ponarejen petdesetkronski bankovec je zopet srečno zmenjal v neki mariborski trgovini neznan storilec. Zato je treba na te bankovce paziti. Bankovci so zelo dobro ponarejeni, samo nekoliko manjši in beseda »serija" je malo zabrisana. d Vode silno primanjkuje v Kamniti pri Mariboru. Vsi studenci in potoki so suhi. Vodo morajo voziti in prinašati iz Drave. PtnisKi oftaj. v Nezaupnica g. dr. Ploju. Župnik Ozmec je dobro vedel, da med poljanskimi kmeti za svojo nezaupnico dr. Ploju ne dobi večine, zato sta se političen in mladeniški shod ob enem sklicala. Shoda sta bila res ločena, niso pa bili ločeni kmetje-volilci od nezrelih mlečnozobih mladeničev — kateri slednji so se vsi vdeležili tudi političnega shoda seveda in glasovali za nezaupnico Ploju, za katerega niti vedeli niso, da je državni poslanec. o Podporno in bolniško blagajno za mojstre si nameravajo ustanoviti ptujski nemški obrtniki. p Velika Nedelja. V preteklem tednu je sprožil dobro misel naš rojak gosp. Robert Košar, učitelj pri sv. Bolfenku pri Središču. Zedinili so se farani pri sv. Bolfenku in so nabrali veliko milih darov za po grozni toči poškodovane prebivalce. Pripeljali so v nedeljo 8. avgusta t. 1. po rani sveti maši prav veliki, težko naloženi voz k Vel. Nedelji, murke, grah, fižole, buče, krompir, čebulo, peteržilj, zelje, salato, žito in koruzo. Robert Košar je delil te dare po vrsti nam velikonedeljskim ponesrečencem. Kaj takega še ni bilo nikoli videti pri Veliki Nedelji. Res žalosten, a obenem vesel je bil ta slučaj, za to pa se je tudi marsikatero oko solzilo. Kaj se tudi ne bi, ako človek premisli to grozno nesrečo in revščino, in pa da je prišlo kmetsko ljudstvo do spoznanja, da tudi hbogi kmet lahko svojemu tovarišu-trpinu v bedi pomore. To je prava krščanska ljubezen, kajti kdor v sili pozna prijatelja in žrtvuje za njega, ta je pravi prijatelj. Želimo iz dna naših src, da bi dobili Bolfenčani v tem oziru posnemovalce. Izrekamo pa jim tudi pri tem najprisrčnejšo zahvalo za prejete dobrote in prosimo Boga, naj jih varuje take grozne nezgode. Bog Vam povrni tisočkrat Vašo dobroto! a Umrl je v Ptuju 30. jul. 14 letni gimnazijski učenec Gorazd Vabič. N. v m. p.! a Nenavadna prikazen. Od Velike Nedelje poročajo: Po zadnji toči smo občutili iz studencev, mlak in potokov močan smrad po žveplu. Živina ni hotela piti te vode. Zadnje dni se je ta popolnoma pobarvala, ribe so poginile in živina boleha. a Toča je pobila tndi Haloze! 3. avg. zvečer ob 6. uri je šla silna toča v zavrčki in barbarski okolici. Ledeno zrnje je padalo v velikih množinah celih 10 minut in napravilo po vinogradih ogromno škodo. K suši še toča — ubogi Haložani! Zahtevamo, da se deželna in državna pomožna akcija razširi tudi na Haloze. a Umrl je na potu središki posestnik Jakob Tkalec. Vozil je petanj-sko vodo in ga je pri tem zadela kap. a Nemški pretepač obsojen. Iz Ptuja se nam poroča: O. Deutschbauer je meseca maja dejansko napadel slov. trg. totrudnika in kričal: »Slovenskega psa lahko vsak ustreli, ne da bi bil za to kaznovan." Za ta kulturen in nemških spodnještaj. poturic vreden izrek kakor tudi za napad na Krefta je bil Deutschbaufer obsojen na 2 dni zapora. Zasebn. ob-tožitelja je zastopal dr. Ferd. Lašič, — Mi pravimo, da bi se-tafea surovost morala strogo in elžsem-plarično kaznovati. Kajti taki izreki dražijo celi narod k odpora in kdo bode odgovoren za posledice, ki morajo enkrat priti? p Od Sv. Barbare v Halozah. Naš »župnik in veleposestnik" Janez Vogrin besni. Besni od jeze. ker se mu ni posrečilo spraviti pri sedajnih volitvah naše barbarske fare v svoj klerikalni jarem in posebno, ker se mu ni posrečilo, dobiti krajnega šolskega sveta t svojo oblast. Župnik je zagrizen in častihlepen. Pri neki seji krajnega šolskega sveta je vdaril Ob mizo v šolski sobi rekoč, da mora tekom enega leta ves »liberalizem" iz fare izginiti ter da ne bo prišel v šolsko pisarno, dokler se bo tam čital »Nar. List" in »Slov. Narod". Z vso silo je delal na to, da bi dobil krajni šolski svet pod svojo komando in bi tem ložje pometal z učiteljstvom, ki mu je največji trn v peti, ter da bi razpolagal s šolskimi prostori po svoji volji, namreč v uporabo mežnarju in orga-nistu. Ker pa je večina udov napredna, si je vzel dva na muho, da ju »spreobrne." Radi njegove sitnosti sta mu ta dva morda navidezno kaj obljubila, a ko je prišlo do resnice, sta mu pokazala hrbet, vsled česar je župnik popolnoma propadel in krajni šolski svet je zopet v naprednih rokah. Vsled tega ta strašna župnikova jeza. V tej jezi je napisal obema pisma, ki glede surovosti, podlosti in predrznosti nimata primere. Samo en stavek iz enega pisma: »Glejte, da ne bova skupaj prišla, sicer Vas zdelam kakor psička na cesti!" Tako govori katoliški duhovnik proti svojemu faranu. Kaj pa poreče škof v Mariboru? Pa seveda, on se svojih duhovnikov boji, saj so pod zaščito vsemogočnega dr. Korošca. — Naš ljubi »veleposestnik" Vogrin bi kakor rečeno, tudi vse občine svoje fare rad dobil V klerikalne kremplje. In naša fara šteje 5 občin in 2 delni. Vedno je hodil možak okrog in agitiral, kaplan Rabnza je nosil listke, na katerih so bili zapisani črni kandidati II. in III. razreda. A ne pomaga vse skupaj nič. Dve občini, kjer je najbolj upal na gotovo zmago, sta že v naprednih rokah. Skoro gotovo bo tako tudi v ostalih. In to peče, to grize, odtod ti izbruhi ošabnosti in nadutosti. — Mirovali smo doslej, a zdaj bomo večkrat posvetili v temne kote delovanja našega »veleposestnika," poleg tega tudi župnika Janeza Vogrina. — Na svidenje! a Za župana na Vnrbergu je zopet izvoljen g. Anton Preložnik, pristaš kmečke zveze. p Iz Ormoža. (Zahvala.) Podpisani, po toči prizadeti in z živili obdarovani občani se potom svojih občinskih predstojnikov iskreno zahvaljujemo vsem Št. Bolfenčanom na Kogu za pomoč, katero s« nam izkazali s tem, da so nam dne 8. avgusta 1909. pripeljali pred ormoško šolo velik voz razne zelenjave in živil. Posebna hvala tudi Št. bolfenskemu učitelju-velepo-sestniku g. Košarju, ki je to pomoč sprožil in Št. bolfenskemu županu g. Borku, ki je živila pripeljal. Bog plati! — Ivan Keček župan na Hardeku, Fr. Masten župan v Pušincih, Novak župan v Litmerku. Od Velike Nedelje. (Zahvala): Z zelenjavo obdarovani Velikonedelj-čani se po svojih gg. županih iskreno zahvaljujemo Bolfenčanom za pomoč. Bog plati! Župani: Heržič Blaž, Henrik Irgolič, Florijan Kuharič, Skerlec Franc, obč. odbornik. £jntomer$ki okraj. ; d Nenavadna nesreča. 3. t. mes. ob 10. uri zvečer je treščilo v viniča-rijo g. mlinarja Perka v Ivanjskem vrhu. Otroci so pobegnili iz hiše in izpustili živino, kajti lesena bajtica je bila v trenutku v plamenu in je zgorela do tal. Zjutraj so našli na mestu, kjer je stala materina postelja, kupček kosti. Mati, ki je bila v drugem stanu, je torej zgorela. Oče je v Gradcu, kjer dela zidai ski. Od zapuščenih otrok šteje najstarejša 19 let, najmlajši še le 10 mescev. a Sodnik Weingerl mora biti zelo nacijonalna in pa tudi zelo — zabavna glava. Na svoji odhodnici iz Ljutomera je v svetih besedah navdušenja govoril o ljutomerskem nemštvn in želel, naj Ljutomer ostane tako — nemški kakor je. Glede tega nemštva bode gotovo Weingerl z nami vred istega mnenja; pa kaj človek vsega ne stori za zabavo v dobri družbi? Ptujčani pa se veselite, da dobite tako — nepristranskega nemškega sodnika! ftrežiiki okraj. b Kapele. Ker mi ni bilo mogoče, posloviti se od vseh prijateljev in znancev osebno, storim to tem potom, poslavljajoč se od vseh v duhu. Kratka doba enega leta in toliko odkritih prijateljev in znancev. Tu je doma gostoljubnost. Neznanec, kaj še znanec, ki ga pripelje pot mimo vinskega hrama, ne bo nikdar odšel, da ne bi bil povabljen na kupico vina. Ni je kmalu občine, kjer bi se toliko čitalo in v katero bi prihajalo toliko raznovrstnih časnikov. Staro in mlado bere in starčki do 80 let se kosajo v tem z mladeniči. Zato so tudi starši naklonjeni šoli, želeč, da se njih otroci še bolj izobrazijo kot je bilo njim samim mogoče. In ni mogoče, da bi taka občina v omiki in napredku zaostajala za drugimi. — Visoko nad drugimi se razprezajo Kapele, vedno svež zrak pa bistri glave Kapelčanov. Ostanejo mi vedno v lepem spominu. — Fran Vadnal. b Podsreda. Blagoslovljena je hiša nekega tukajšnjega klerikalca, ki je volil Piška, in kateremu je hčerkica, baje tretjerednica in seveda nedolžna stvarca, tekom 12 mescev porodila 3 nezakonske otroke. Tušem naj pogleda »Gospodarjev" dopisnik, ki sanjari o nravnosti. Adam in Eva sta morala bežati iz raja zaradi enega jabolka, klerikalec pa sme snesti tudi tri, če je v »kat. izobraževalnem (!!) društvu." Da, da! In Marijine devičice vabijo fante v oštarije ter plačujejo za-nje. Hm, hm! b Iz Podsrede. Razni Štusi, Pod-pečani in enaki bratci so mislili, da bodo vse Podsredčane, ki so v veliki večini odločno naprednega mišljenja, in kmete v okolici vjeli v svoje mreže, ko so ustanovili neko »kat. izobr. društvo." Naš g. Bartolvmej Podpečan je isto »oživel"; pravila v potrdilo je bil poslal že lani kaplan Kolenc. G. Podpečan je sicer zvabil v svoje nazadnjaško društvo par Marijinih devic, vse hčerke našega ex-župana Štusa in nekaj tretjerednikov. Žrtvoval je v ta namen par litrOv vina! Toda, če prav ima gosp. Podpečan nebo in pekel na razpolago, ne more beležiti nikakih uspehov. Mi svetujemo g. kaplanu, naj bo krotek in ponižen, kajti njegovo delovanje v podsredi ne bo donašalo onih sadov, ki jih pričakuje. — Ob priliki kaj več! »Veritas." Vestnik nar. napredne mladine. u Zveza narodno-naprerovi seji se je nabralo K 3'80. u Za sklad mladinske organizacije je nabrala 2 K 70 vin. gdč. Rozika Teichmeister v gostillni gosp. Adam Kincl v Št. Jurju ob juž. žel. Marljivi gdčni prisrčna hvala ter želimo mnogo posnemovalcev. Darove sprejema začasno tovariš Andlrej Oset Št. Jurij ob juž. žel. KoVicc iz slogih Krajrt. Pokvarjenost na Hrvatskem. Klerikalno rHrvatstvo" je nedavno temu zapisalo ta-le vzklik: »Raje Raucha tri leta na banski stolici nego koalicijo <(t. j. parlamentarno vlado) tri mesece". Zakaj ? To naj pojasni poleg neštetih drugih sledeči dogodek: Lani je Rauchov intimus in vinski brat monsignor Stje-pan Horvat, župnik v Št. Jurju pri Ludbregu, postal kanonik. Seveda je imel Rauch mnogo brige, predno je * odstranil vse zapreke. A zdaj pride drugo poglavje. »Službeni List" od 31. julija t. 1. je prinesel vest, da je umi-rovljena učiteljica S. v Št. Jurju. Mnogi učitelji so razmišljali, kaj pomeni,- da se je učiteljico, krepko in zdravo, po 18 letih učiteljevanja upokojilo. E, pa čujte: Gospod kanonik si je zaželel, da bi bila tudi S. pri njem v Zagrebu, morda celo, da bi svojo hčerkico, ki jo je imel z njo, lažje vzgajal, in šel je k Rauchu in ga prosil, da mu — »pomore". In zgodilo se je — in mlada učiteljica v p. je prišla v Zagreb in se nastanila v krasnem stanovanju, da v miru preživi svoje mlade dni. O ti ganljiva očetovska skrb, — ko bi ne bila na račun Hrvatske!! z L. Plantanov mandat. Nar.-napredna stranka kandidira v dolenjskih mestih na mesto dosedanjega poslanca L. Plantana, ki je svoj mandat odložil, odvetnika v Novem mestu dr. Šegulo. z Kočevski razbojniki pred sodiščem. Zaradi znanega nastopa koče-varskih kumpanov Janeschiitza, Wein-schrota in Diirnfelda v slovenski trgovini g. Pevca, kjer so razbijali in spravljali celo človeško življenje v nevarnost, so bili pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojeni:. Janeschiitz na 8, Durrfeld na 6 in Weinschrot na 5 mesecev težke ječe. V primeri z ljubljanskimi obsodbami mile kazni. A zanimivo je, da jih je sodišče vsled od zagovornika vloženega priziva pustilo iz zapora proti kavciji 400, 300 in 200 kron. V Ljubljani je moral Slovenec, obtožen zaradi veliko manjšega prestopka, položiti več tisoč kron kavcije. Da, da, naše pravosodje! z Volilni imeniki za deželnozborske volitve na Goriškem so od 9 t. m. razpoloženi. o Občinske volitve v Zagorju so, kakor poroča »Rd. Pr.", vsled pritožbe klerikalcev in liberalcev razveljavljene. z Pridna dekla. V Št. Vidu ob Gl. je opazila gostilničarka pri Schuber-nigu, da ji vedno zmanjkuje denar. Nekega dne pa opazi pri dekli, ki ji je popolnoma zaupala, hranilno knjižico na 2660 kron, ki jih je ta vložila v raznih zneskih od marca do julija 1.1. Deklo so zaprli. z Tržaška namestnija je izdala na vse občine ukaz, da imajo dajati takozvanim »tičarjem" čim manj dovoljenj za ptičji lov. Tičarji so ponekod že uničili vse ptice. v Grozna toča v ljubljanski okolici. Ljubljansko okolico je obiskala 3. t. m. grozna toča. Padala [so ledena zrna do debelosti kokošjega jajca. Setve in poljski pridelki so uničeni, mnoga okna razbita, strehe poškodovane. Najbolj so zadete Domžale, Št. Vid in Medvode. Strela je zažgala tudi več poslopij o \ goriški okolici in Furlaniji grozdje mjčno črni, gnije in odpada. Vinogradniki se boje, če bo bolezen napredovala, slabe letine. o Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine na Goriškem ima doslej 61 podružnic z 3200 člani in 9450 glav zavarovane goveje živine za 2 milj. 200.800 K. Zavod je doslej izplačal odškodnino v 91 slučajih nezgod v znesku 19.000 K. Iz teh številk je razvidno, da zavod lepo napreduje ter da ljudstvo čimbolj spoznava njegovo važnost. v Dopolnilne volitve v Trstu za državnozborski mandat bivšega soc. demokrata Pagnini, ki je mandat odložil, se vrši 14. novembra t. 1., event. ožja volitev 21. nov. z Strašen požar jo uničil posestniku Tomcu v Stranski vasi v Belo-krajini vsa gospodarska poslopja. Škode ima nad 20.000 kron in ni zavarovan. Kmetje, zavarujte se! Razne noVosti. u Kača sesala kravo. Čuden slučaj pripoveduje kmet John Besset iz Georgetovua v Ameriki. Imel je kravo, ki mu je dan za dnem dajala dosti mleka. A nekoč zapazi, da je bila, ko jo je prignal s paše, že izmolžena. To se je ponavljalo vsak dan skozi ves teden. To se mu je zdelo čudno, zato sklene paziti na lopova. Zažene kravo na pašo, se skrije za velik kamen in čaka. Pa prileze velika črna kača, se ovije kravi okoli noge in jo sesa. Krava mirno stoji. Ko se je kača na-sesala, se odvije in leze nazaj v grmovje. Tedaj pa skoči kmet, vzame kamen in ubije kačo. A glejte! Krava je bila zaradi tega tako divja, da je hotela kmeta nasaditi na rogove, in je kmet moral zbežati. z Materinska ljubezen pri pticah. V SchOnbergu pri Magdeburgu je začela goreti hiša, pod katero streho je imela neka ptica gnezdo z mladiči. Ko je začela goreti streha, je mati obupno kričeč letala okoli gnezda, nazadnje pa zletela vanj in s perotmi ščitila mladiče — ter seveda z njimi vred zgorela. z Medvedi so se pojavili na Vele-bitu. Napadajo ovce in govedo. V Seli-nah je medved raztrgal kravo in ranil dve telici. z Zanimive številke. Piva se je na-varilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj nad 20 milijonov hI, 340.000 hI manj nego 1. 1907. Kot vzrok tega nazadovanja se imenuje dobra vinska in sadna letina ter pivni bojkot v alpskih in čeških deželah. Poročilo tobačne režije za 1. 1908 pa je hujše, ker pravi, da se je porabilo za 6% več tobaka, ko prejšnje leto, ali pa, da se je potrošilo za 14 milijonov kron več za tabak ko leta 1907. 261 milijonov kron je šlo v dim. a Zadnji rok za zamenjanje starih desetgoldinarskih bankovcev z datumom 1. maja 1880 je do 31. avgusta t. 1. Ti bankovci se pa morejo le zamenjati pri glavnem zavodu avstro - ogrske banke in- pri njenih podružnicah. o Italjansko divjaštvo. Ko so mi-nolo nedeljo priredili šibeniški Sokoli izlet na Rab in izstopili v Zadru s parnika, jim je tam kakih 70 laških pobalinov priredilo demonstracijo. Ko so se ti pobalini vračali v mesto, je stopil iz brivnice sodni avskultant Maso včič, in dasi se ne vtika v politiko, so ga laški pobalini - akademiki pri belem dnevu na ulici napadli in strašno prebili. Ima 4 težke in 20 lahkih ran. To hudodelstvo se je moglo zgoditi na javni ulici o belem dnevu, ne da bi se bila policija ganila. In tako se obnašajo laški akademiki! o Pijani davkar. V Delnicah na Hrvaškem je minulo nedeljo davkar Runjanin v pijanosti streljal brez vsakega povoda v uradu na svojega pristava. Runjanina so zaprli. o Poskušeni beg Abdul Hamida. Eks-sultan Abdul Hamid se nič kaj dobro ne počuti v svojem zaporu v Solunu, zato poskuša, ne bi li na pripraven način in ob pravem času zbežal iz vile Alatine. Naenkrat je odpustil dve svoje ženi, baje zaradi tega, ker so se zmiraj prepirale in mu nagajale. Ko so pa stražarji preiskali te »prepirljive" ženske, so našli pri njih pisma na različne osebe, ki bi naj pomagale sultanu iz zapora. Za tokrat mu je torej spodletelo. o Ujet oderuh. V Belemgradu so zaprli večkratnega milijonarja Jefto Kuzmanoviča, kateri je posojal kmetom denar in pobiral od njih take obresti, da so po dvakrat presegale posojeno svoto. Sedaj ga je prijelo sodišče. o Madžarsko nasilje. Madžarski naučni minister grof Apponyi je izdal naredbo, da bode moral od 1. septembra naprej vsak rumunski katehet, ki poučuje kršč. nauk na drž. šolah, poučevati v madžarskem jeziku. Duhovnikom, ki tega ne bodo storili, bo odvzeta kongrua. Škofi so izdali na duhovnike poziv, da ne smejo izvršiti naredbe. Rumunsko časopisje agitira zelo živahno proti naredbi in poživlja škofe, da ne smejo odnehati. o Mož s petimi ženami. Ogrska policija zasleduje nekega trg. potnika Geberta, ki ima v 5 različnih krajih na Ogrskem stanovanja in povsod po eno ženo. S štirimi ima otroke. Ge-bert je izginil. Loterijske številke. Gradec, 7. avgusta 1909: 85, 37, 38. 66, 76. Dunaj. „ » „ 44. 40, 72, 78. 54. Listnica uredništva. Podsreda: Kolikor le moremo, vidite, da priobčimo. A — ,.ultra posse nemo tenetur" — to sami veste. Le poročajte še, pa kratko! Zdravi! ? Gtostilno s koncesijo se prevzame takoj v večjem kraju, na trgu ali tik farne cerkve, ali pa v kraju, ki bi bil tudi potreben brivec. Ponudbe na F. Majerle, Št. Jurij ob ' v južni železnici. 73 3-2 Proda se zaradi preselitve lep vrt, 10 minut od mesta Celje, z vso zelenjavo vred, po primerni ceni: Zraven so tudi vinske brajde, velika greda z nasajenim krompirjem in fižolom. Poleg vrta dobi se lepo stanovanje: soba, kuhinja in jedilna shramba. Natančnejša pojasnila pri uprav-ništvu tega lista. 195 Sprejmem takoj ali s I. septembrom trgouskega sotrudnika ki je izurjen v prodaji mešanega blaga ter tudi porabljiv kot poslovodja. — Ponudbe naj se pošiljajo na trgovino Adalbert Globocnik, Žalec. Naprodaj ima kreditna in stavbena zadruga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gaberju 25 lepih stavbišč. Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit. Išče se izurjen trgovski poslovodja za" trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. Trgovina se da tndi v najem ali pa pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri g. M. Šumer, trgovki v Poljčanah. Lepa hiša, v sredi trga, tik nove šole, pripravna za manjšo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drugo obrt, se iz proste roke proda. Pojasnila daje posestnica Marija Napotnik, St. Jur , ob južni železnici. 71 3-3 -—f : Čevlji S Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri IVAN BERNA, Gosposka ulica št. 6 v Celju. Mladenič 19 let star, ki obvlada popolnoma slovenščino v besedi in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo (sedaj dopisnik raznih listov, odločen pristaš »Narodne stranke") želi v odvetniški ali drugi pisarni kake primerne službe hot pisarniški začetnik enventuelno tudi v drugi stroki. Ker ima silno veselje do učenja, mu je najljubše mesto, kjer bi si še kaj priučil. Vstopi lahko takoj, ev. 1. sept. 1.1. — Cenj. dopisi se naj blag. nasloviti: Josip Planine jun., Podsreda, Štaj., ozir. pod šifro »Pisar" na »Nar. list" v Celju. Malo novo hišo (2 mali stanovanji v pritličju, 2 čedni podstrešni sobi, vrt), ravnokar zgrajeno na mojih stavbiščih v Zavodni takoj prodam. Tinko Kukovec, SS3WS Pristni HranjsKi lanenooljnatž jjjjj^ Oljnate barVc V posodicah po V2| 1 Kg KaKor tndi V Večjih posodah. fasadne barVe za hiše, po Vzorcih. SliM Vzorci in papir za Vzorce. m pristni anglešKi za VozoVe, za pohištva in za pode. SteKlarsKi Klej (Hit) priznano in stroKoVno preizkušeno najboljši. Karbolinej prVe Vrste. jMaVec (gips) za podobarje in za staVbe. Čopiči domačega izdela za zidarje in za VsaKo obrt priporoča fldolf y attpttnann V Ijubljani. ?rVa HranjsHa tovarna oljnatih barV, firnežeV, laKoV in steHlarsHega Kleja. mr Zahtevajte ceniKe! -m ________________ Darujte zii Hor. sfelod! Podpisani naznanjam vsem somišljenikom, da sem prevzel gostilno v najem od g. Perschon v Bistrici pri Mariboru v kateri bom točil najboljša pišečka in bizeljska vina, bela in rdeča po nizki ceni; dobila se bodo tudi topla iu mrzla jedila vsaki čas. Za mnogo-brojni obisk prosita vse somišljenike, posebno- pa prijatelje dobre in rujne pišečke in bizeljske kapljice, ter se priporočata Anton in Mavija Urek gostilna Perschon v Bistrici pri Mariboru. Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Miha Sernc, Ruše. ! Odvetnik dr. Ivan Fepmevc il==s=sq>3jg>5l====sii;s5^== si usoja naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju, v hiši zdravnika gospoda dr. B. Štuheca, Poštna ulica št. 19. rr^r^r^r: ^ 1 --»iftsi— H aaaiž [I Največja in najcenejša izbei? in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnme. Pav AN f P™dno si knpite aro, ru*ul • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla-J tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike* katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. aw Rafael Salmič 9 52—30 v Celju, »Narodni dom1. fV Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih stre je v, posebno mlatilnice čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah. Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi. Velespoštovaje: Trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje Lii==nts====il==u -ii=iiJi Najboljše mlatilnice za rabo na roke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje. Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko. Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno „ „ 40 „ Savinsko platno „ „ 44 „ Vojaško platno „ „ 46 „ Domestik-platno „ „ 48 „ Gorsko platno „ „ 60 „ Istrija-tkanina „ „ 54 „ Holandska tkanina „ „ 60 „ Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko. Naprodaj je po ceni posestvo s 3 hišami zraven premogokopa na jako ugodnem prostoru. Hiše so pripravne za vsako obrt, najbolj pa za prodajalno žganja in vinotoč. Pogoji ugodni. Natančneje pri Andreju Oplotniku v Zabuikovci, pošta Griže. 184 2 1 in Gostilna posestvo 1 uro od Maribora na okrajni cesti, se takoj proda. Posestvo obstoji iz gostilne, gospod, poslopja, travnik s sadonosnikom, vrti, brajde in njive. Pogoji ugodni. — Več se izve pri g. Ivanu lferasu, hišni pos. v Mariboru, Gerichtshofgasse št. 17. M tar. ^ Kdor je osivel, izgleda star. Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so : 1. Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarvsa takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone. 2. Vitkov „Nucin", stekleničica eno krono. Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija Fr. Vitel! 8 Go., Proga II. Zahte Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse droge zavrnite! Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^^r^c^: trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferjevo pralno milo iz milarne 28 51-20 Hudinji pri Celju — pošta Celje. Poštne hran. račnn št. 54.366. -— Telefon št. 48. - n LASTNI DOM Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 ©©© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © Najboljša prilika za sigurno šfedenje je plodonosno nalaganfe gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. 11 ©o registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, takoi da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na meDice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raraL © © © © © glavnice in c'«resti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t, pet od sto (5%)