Imerati se »prejemajo in vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, n n n ii ^ f, 1® n ii ii ii ® ii Pri večkratnem tiskanji se oena primerno imanjša. Rokopisi •e ne vračajo, uefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na BUrem trgu b. št. 16. Politim lisi za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 .. — ,, na četrt leU . . 2 „ 60 V administraciji velja: Z* celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta za četrt leta * i, „ 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljau velja 60 kr. več na leto, VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto. Hrvatje in mi. „'Velik je dan, ki ga danes obhaja ves hrvaški narod". Tako je pričel prvi rektor hrvaškega vseučilišča svoj govor pri otvor-jenji tega zavoda. In res! Velik je bil ta dan, velik v soci-jalnem, velik v političnem pomenu. Koliko poniževanja, koliko zatiranja, trpljenja, pa tudi koliko prizadevanja rešiti se iz rok tujstva, koliko žrtev naroda in posameznih najboljših sinov njegovih leži za tem dnevom 1 Koliko časa je trpelo, predno se je ljudstvo, bujeno po možeh za blagor naroda in napredek njegov v vsakem obziru vnetih, jelo zavedati, se dvigati in spoznavati blage namene buditeljev svojih! Dolgo časa še potem, ko so Nemci in drugi narodi Evrope, vživaje dobrote miru, zamogli duševno se izobraževati, so še Hrvatje kot trdnjava proti ljutemu Turku morali neprenehoma stati na straži zoper sovražnika vsake omike. In vendar so, da-si na ta način zelo zaostali za drugimi narodi, stopali — oproščeni vedne straže na meji civilizacije — tako hitro za njimi, da so prehiteli nas Slovence in skoro došli druge narode, dasiravno jim vlada ogerska ni bila nikakor prijazna in je zatirala, kolikor je mogla, narodni živelj v njih. Kar so dosegli Hrvatje, so dosegli sami po sebi, z lastnim trudom, brez vsake vna-nje podpore. Zato pa smejo po vsi pravici ponosni biti na svoje vseučilišče. Lastno vseučilišče je velika narodna moč. Ono hrani, oživlja iu vtrjuje narodno zavest, ta pa je že politična moč in pomaga narodu najprej do samostalnosti, neodvisnosti od drugih narodov. Narodna zavest je podrla ogersko moč na Hrvaškem, pomagala Hrvatom do narodnih pravic, jeziku njihovemu do gospodarstva v šoli in uradniji, in tako je zaprta pot tujcem v šole in uradnije, po kterih se, kakor znano, narodnost najbolj zatirati da. In ker imajo Hrvatje zdaj narodno vseučilišče, ni se jim bati, da bi se jim v šole in vradnije vrinil tuj duh, kajti iz domačega zavoda bodo prihajali profesorji, vradniki, odvetniki itd. gotovo polni narodne zavednosti. Tako so potujčevanju na Hrvaškem za zmiraj vrata zaprta. Kako lep izgled je nam Slovencem tje čez Sotlo k bratom Hrvatom! Kar oni imajo, vidimo mi še daleč, komaj dosega še naše oko. Vendar ne zavidajmo jih, marveč nastopimo hitro pot, po kteri so Hrvatje prišli do tega, kar zdaj imajo. Ta pot je najprvo zbujenje narodne zavesti, ves narod naš mora čutiti, da je narod slovenski, mora ponosen biti na svojo narodnost, da, narodnost mu mora biti - memo vere — najdražja stvar, biser, kterega ne sme prodati za nobeno ceno. Da pa narod pride do spoznanja tega, treba ga je buditi iz spanja, da si zmane oči, otrese malo-malomarnost in politično lenobo ter jam*' čutiti sramoto tujega bremena. Prva pot do tega je gojenje domačega jezika. Z jezikom vred pride navadno tudi drug duh v človeka, tuj jezik sčasoma zbriše ali vsaj oslabi domače čutstvo. Hrvatje s konca v tem obziru niso bili na boljem ko mi, tudi pri njih se je šopirilo nemčurstvo in madjar-stvo, po vladi podpirano; ali Hrvatje so stopili na noge, jeli so zahtevati od tujcev in domačih znanstvo hrvaškega jezika, sicer niso občevali ž njimi. Njihov princip je bil: „Če bom jaz kaj potreboval od koga, ki ne zna mojega jezika, se bom naučil njegovega; zato pa tudi zahtevam od vsakega, ki k meni pride po kaj, da se meni z menoj v mojem jeziku". Ta princip je bil dober, hrvaški jezik je prišel do čedalje veče veljave in dandanes ima po vsi deželi neomejeno veljavo. Kako pa je pri nas? Vsakdanja skušnja nas uči, da ne le tujci in nemškutarji, marveč šolani Slovenci večidel nemški govore, in da nemški jezik še zmiraj kolikor toliko kot znamenje više izobraženosti velja. Dalje se pri nas nahaja povsod neka gotovo neopravičena kurtoazija ali vljudnost do takih, ki ne znajo ali pa nočejo znati našega jezika. Če se n. pr. družba desetih, dvanajstih med sabo pogovarja slovenski, pa pride Nemec ali nemškutar med nje, brž vkrene vse na nemško samo zavoljo enega! Če tako delamo, potem se ne smemo čuditi, če kak zagrizen Nemec zaničevaje naš jezik pravi: ,,Že dvajset let sem na Slovenskem in ne znam niti besedice slovenske, pa mi to pri moji kupčiji še ni nikdar na pot hodiloPrevelika vljudnost je v tem obziru škodljiva celemu narodu, z njo se daje potuha nam sovražnemu tujstvu in pospešuje domače renegatstvo. In ljudstvo, ki vse to vidi in sliši, kteremu se zdi, da je tisti na viši stopinji, ki istek, Zadnja večerja od Leonarda da Vinci. (Po V. Apoloniju posl. J. Gomborov.) (Dalje.) II. Ni li Andrea Verracchio mladega Leonarda da Vinci precenil, ker ga je imenoval mojstra v slikanji, kaže zgodovina umetnosti. Leonardo ni bil mojster le v slikanji, ampak pridobil si je slavo v stavbarstvu, muziki in mehaniki. Ne mislimo pripovedovati, kako je napeljal vodo iz Adde v Milano in iz Arna od Pize v Elorenco, kako je vstrojil 200 milj dolgi vodotok od Mortesane v doline chiaven-ske in v Veltlin, tudi ne, kako je po svojem mehaničnem talentu izdelal leva, ki je maje-stetično korakal, z repom majal, oči obračal in na določenih toriščih se na tla vrgel, prsi odprl ter pokazal francoski grb; le kot slikarja ga hočemo občudovati zlasti na tem, kar je bil izdelal v Milanu. V Elorencu je tekla Leonardova zibelka; a to lepo mesto je bilo njegovemu živemu duhu že pretesno, ker jo je poznal vso z vsemi umotvori in znamenitostmi; njegov duh je poželel nove hrane, zato ga je gnalo v staro Milano: prijazno povabilo vojvode Lu-dovika Sforza s priimkom „il Moro" bilo mu je prav ugodno. Sijajni sprejem, kterega mu je Ludovik pripravil, odkritosrčna prijaznost, s ktero ga je vojvoda pozdravil in blaga naklonjenost, ktero mu je skazoval — vse to je ugajalo Leonardu na vojvodovem dvoru, zlasti ker so tudi dvorniki svojega gospoda posnemali v prijaznosti do odličnega umetnika, a nekteri ga celo prekosili. Leonardo je tukaj našel srečo in slavo in pridobil si prijaznost in ljubezen Ludovikovo; in ta prijaznost ali naklonjenost vojvode do njega je rastla od dne do dne, kakor je njegovo vrednost spoznaval. Vsaka nova podoba umetnikova je Ludovika navdušila, pa tudi obudila v njem željo, vedno več enakih umotvorov iz Leonardove roke videti. Kako se je toraj vojvoda čudil, da je nasproti svoji želji vedno redkeje kako novo podobo videl. Leonardu se je moralo nekaj pri-goditi. Včasih ga ni bilo videti cele dni na dvoru; hodil je po samotnih krajih ali se je zaprl v svojo sobe. Bitje, ki je Leonarda motilo in njegovo življenje grenilo, bil je Teofilo, vojvodov svetovalec in prijatelj. Kedar je Leonardo zagledal kje šetati suho podobo z mrševimi lasmi in lokavim smehom, zdelo se mu je, kakor da bi ga kača pičila. Sicer je Leonardo ta sumljivi čut proti Teofilu premagoval, ker je tudi Teofilo proti njemu bil silno prijazen, vendar iz srca si ni mogel izpoditi te neprijaznosti in zle slutnje do njega. Ta čut je bil tako močan, da se je kazal tudi v njegovih delih. Kedar je sedel pri slikarski deski, postavila se mu je pred oči mršava glava kot strašilo, in potem mu je roka omagovala, kolena so se mu tresla, pot mu je stopil na čelo in ni mu bilo mogoče dalje risati. V takih trenutkih se je večkrat prigodilo, da je Leonardo ves nevoljen in jezen raztrgal in pokončal podobo, ktere je vojvoda že dolgo nestrpljivo čakal. Nekoliko časa je Ludovik prikrival ne-voljo, da mora vedno le kose mojstrovih podob gledati, a dolgo tega ni mogel prenašati. Morebiti ga je tudi Teofilo proti Leonardu šuntal, kajti rekel je: „Zakaj imam slikarja na svojem dvoru, pa nimam veselja na njego- nemški kramlja, se steza tudi po nemščini in jame zaničevati svoj jezik, s tem pa pride popolnoma ob narodno zavest. Ako toraj hočemo kdaj doiti brate Hrvate, nastopimo za zdaj to prvo pot za njimi, namreč: iztrebljenje tujega čutstva med nami in sicer po tem, da skušamo najprvo pridobiti svojemu jeziku tisto veljavo, ktero za«i'i*i. Kakor Hrvatje prisilimo tudi mi tujcc, ki pri nas kruha iščejo, in domače renegate do tega, da bodo jeli spoznavati, da jim je pri nas naš jezik potreben, da brez njega ne morejo shajati. Največ se doseže v tem obziru v privatnem občevanji. Kdor kaj kupuje, če tudi pri Nemcu, ki ne zna slovenski, naj govori le slovenski, ravno tako v družbi, v pisarnicah itd. Če se bo tako delalo par let, potem bo malokdo kje, ki ne bo znal slovenski, kdor se pa ne bo naučil, bo moral iti tje, od koder je prišel. Ta pot je tudi najboljše sredstvo zoper ponemčevanje šol; kajti če bo mladina zunaj šole vedno le materni jezik govorila, se po-nemčevalna mladika, ki se ji v šoli cepi, ne bo tako lahko prijela. Med tem, ko se v privatnem življenji na ta način razširja naš jezik, naj skrbe učenjaki, pisatelji itd. za to, da ga tirajo do čedalje više popolnosti, naj spisujejo učne in šolske knjige, da nam ne bo mogel kak Dežman po-smehovaje se očitati, da nimamo niti knjig za slovenske šole. Tako utegnemo tudi mi priti do tega, česar nam je živa potreba, namreč do slovenskega vseučilišča. Politični pregled. V Ljubljani 30. oktbr. Avstrijske dežele. HiMlKCfni odsek državnega zbora je v seji 28. sept., ktere sta se vdeležila tudi notranji in denarni minister, skoro brez spre-menke sprejel vladini predlog. Dalmatinski narodni stranki je vlada storila veliko ljubav, da je prestavila voditelja lahonske stranke, glasovitega Lapenuo, za konzula v Aleksandrijo. Bržkone se je to zgodilo pozahtevanju cesarskega namestnika Ro-diča, ki bi se bil sicer namestništvu odpovedal. ]*a Osrrskcm se jim glede denarnih zadev še veliko hujši godi kakor pri nas. Iz poročila denarnega ministra je razvidno, da jim bode za prihodnje leto primanjkovalo 27 milijonov goldinarjev. Potrebovalo se bode namreč 250,302, 896 gld., dohodki pa znašajo le 222, 816, 918 gld. Da bi se ta pomanjkljej poravnal, je minister predlagal, da se vsi dosedanji davki povikšajo za 5 odstotkov; drugo upa pridobiti s povikšanjem takse in nekterih vrst cigar in z novim davkom na lepotijske reči (Luxussteuer). Pa vse te nove denarne postave ne bodo odpravile zadreg ogerske dežele, ampak jo spravile še v večjo nevarnost Vnanje države. I*ruskc novine poročajo, da je bil grof Arnim 28. t. m. iz ječe izpuščen. Grof hudo boleha in se misli neki čez zimo podati v Nizzo. Kavcija ktero bode njegova rodbina zanj morala vložiti, znaša neki 100.000 tolarjev. Zadnji čas je bil, da so grofa Arnima izpustili. Zapor je bil za njega tako strašen, da je čedalje bolj bolehal in Bismark bi bil ob vso veljavo, če bi bil grof v ječi umrl. Prav neprijetno je tudi to, da Arnimov naslednik v Izvirni dopisi. Iz štajarsk<»jta, 27. oktobra. V kranjskem deželnem zboru ste imeli letos živahno debato o učiteljski plači; pri nas smo to reč že poprej rešili. Pri vas dobivajo učitelji po 400 do 500 gld. na leto; pri nas po 5 do 7 sto; in če bodo razmere bolj vgodne, se jim bode plača še povekšala, pri vas kakor pri nas. Dovolite mi pri tej priliki nekoliko prostora, da pojasnim dohodke duhovnikov. Kakor učitelji, imajo pri nas tudi duhovniki prosto stanovanje (od kterega pa se vendar davek plačuje), župniki imajo nekoliko zemljišča, česar učitelji nimajo; slednjič dobiva duhoven, kakor učitelj, nekaj gotovega v denarju ali blagu. Ker zemljišče v gosposkih rokah navadno toliko stane, kolikor nese, ga slobodno opustim; meni vsaj še ni znan eden župnik, kteremu bi ekonomija kaj nesla. Poglavitne dohodke duhovnika moram tedaj iskati v njegovi renti. Kako visoka pa je ta? Večina župnikov dobiva v denarjih na leto od 3 do 600 gld. Nektere fare imajo višjo re- UCIIIIJULUU J C IUU1 l/V, UU ui mu . ----- . - ... 1 I Parizu, knez Hohenlohe, je skušal pred svo- Sitev, celo čez 1000 gld., pa teh je zelo zelo jimi volilci v Culmbachu zagovarjati Bismarka, malo. Veliko pa je župnikov, ki še ne dob.jo . . ....... . ■ _ o. . •__q n!> Knlikn da na moreio davkov hudo pa dolžiti in natolcevati grofa Arnima. ]\ra Francoskem je zmešnjava čedalje veča in vsak pamenten človek previdi, da sedanje razmere se ne morejo vzdržati. Thiers je vendar le previdel, da je potrebno zavrniti natolcevanje, da je laško vlado hujskal zoper Mac Mahona. V dotičnem pismu je poln prijaznosti in sladkosti do laške vlade; če bi pa imel višjo oblast v rokah, bi proti njej tiste strune napel kakor nekdaj, ko je stal na čelu francoske republike. ]>a Angleškem so v Londonu 27 t. m. imeli nekak verski zbor, kterega se je vdeležilo tudi več angleških duhovnikov. Govoril je neki Meyrick, ki je priporočal, da naj se Anglikanci združijo s starokatoličani Dollingerjevimi in da naj v ta namen vsi goreče molijo. Pa vse to ne bo nič pomagalo in starokatoličanstvo bode tako žalostno poginilo kakor druge krivovere, ki so se še vse mo-gočniše šopirile in razširjale 3 sto na leto. Koliko da pa morejo davkov plačevati, tega nočem omeniti. Kaplani nimajo v denarjih nič, ampak njihovi dohodki ležijo v bernji (biri), naj si že bo pšenična ali ovsena ali vinska ali kakošna druga. Kjer ni hrana prosta, dobiva kaplan za hrano 200 gld. Bernja je razne vrednosti: poznam kaplane, ki dobivajo komaj 10, 12 vaganov žita; drugi zopet naberejo do 50, 60 vaganov. Isto je pri vinu: v sicer bogatem Šentjurji se dobi komaj 1 polovnjak, na Bizeljskem po 10 in še več. Pri biri se mora še opomniti, da visoko stane in da je od leta do leta slabeja; tudi je navadno tam malo kruha, kjer je veliko vina iu vice versa. Pa vzemimo si eno najboljših kaplanij s 50 vagani žita in nekoliko veder vina. Eno k drugemu po 5 gld. računjeno in deduetis deducendis dobimo kakih 300 gld.; kaplanija s tremi sto gld. je pa že izvrstna; tudi takih ni veliko; po večini znaša kaplanska bernja po 120 do 200 gld. vih delih svojo dušo pasti; od zdaj mi mora delati, kar in kakor jaz hočem". S temi besedami je stopil vojvoda s Teo-filom v Leonardovo delavnico. „Mojster", nadaljuje potem, „rad bi spet enkrat videl kako podobo iz vaše roke; zato vam ukazujem, da zdaj mene naslikate. Samo se razume, da moje podobe ne boste pokončali." Preplašen vstane Leonardo s stola in začuden gleda vojvodo, ga je li slišal prav; a ko zagleda dvornika zraven njega, ve, da ga uho ni motilo, zakaj zviti smeh na Teofilovih ustnicah se je spremenil v hudobno kremženje. Mojster ni mogel besede spregovoriti, zdelo se mu je, da je to njegova smrtna obsodba, če bo moral slikati odurnost samo. Mršavi lasje, steklene oči, bledo raztrgano obličje, rudeče brke, bradavica na vratu voj-vodovem — vse to se je mešalo v čudni zmesi pred umetnikovimi očmi. Kaj mu je storiti? Bi li naj njegov čopič požlahtnil razuzdane gube na vojvodovem obrazu? Bi li naj z ometom hinavstva zakril odurnost ter lepoto narisal, kjer je božji prst narisal ostudnost? Tedaj bi pa sam postal kak brezzuačajen hinavec; tedaj bi Leonardo zadnje besede svo- jega učitelja nezvesto prelomil in svojo sveto umetnost oskrunil. — Ali naj vojvodo zvesto naslika, kakoršen je? Tedaj mu je pa gotovo I plačilo za njegov trud — vojvodova jeza. — Strašna osoda! Kako bi se odločil? „Andrea, Andrea!" zdihoval je Leonardo spominjaje se zadnjih besed svojega mojstra, „pomagaj svojemu učencu v njegovi preveliki stiski!" Zastonj, Andrea ga ni slišal. »Svojega gospoda moram ubogati", pravi sam pri sebi, ,,moram ga slikati in hočem ga tako naslikati, kakoršen je, če me potem tudi sovaraži". Leonardo vzame v roke čopič in paleto in začne risati — zvesto po natori. Le enkrat še je moral vojvodo videti, da je mojster podobo dovršil. Jutri bo dovršena, in mojster bil je mož-beseda. Leonardo si jo je na steno obesil, da bi jo še enkrat ogledal — vsaka črta, vsaka pika je podobna vojvodi. Umetnik se prestraši te podobe in glasno zavpije: „Kaj je to? — Karikatura človeške podobe, pod ktero naj bi na veke stalo ime Leonarda da Vinci? — To podobo bi naj svetu izročil? — Ne, nikoli ne —" Z naglim skokom brcne z nogo podobo, da se je raztrgala na kose. „Aj, aj!" zasliši se glas za Leonardom. »Imate ravno imenitno opravilo, tedaj vas ne smem motiti" — samo basiliskove oči in mr-šavo glavo Teofilovo, ki je naglo odhajal, še je videl. Teofilo je bil prišel vprašat, ali že sme vojvoda priti gledat svojo podobo — ter je bil priča ravno omenjenega prizora. Da Teofilovo poročilo o tem prizoru za-nj ne bo ugodno, vedel je Leonardo, saj je sam spoznal, ko se malo zave, da ni prav storil in da še sebi o tem ne more dati računa, kako ga bo vojvodi. „Kaka besnost me je popadla?" zdihuje sam pri sebi. „Kaj sem naredil? Svojega gospoda sem razžalil — hudo razžalil, dasiravno mi je tako prijazen in dobrotljiv. Osramotil sem svojega dobrotnika, ker sem njegovo podobo raztrgal. Gorje meni zavoljo te nehva-ležnosti." Potem je po podu ležeče kose zbral ter se namenil naravnost k vojvodi, da bi očitno svojo krivico pred njim spoznal. (Dalje prih.) Tedaj duhoven, ki je študiral celo gimnazijo in 4letno akademijo, ima kot kaplan 200 gld. in kot župnik 400 gld. letne plače, da vzamem srednje število. In učitelj dobiva mirno in gladko svojih 500 ali 600 gld. V mojem okraji zamorem navesti celo kopo duhovnov, ki nimajo toliko letne plače-- učitelj je baron proti njim — kakor žandarji ali diurnisti. Poznam celo duhovnika v pokoju, kije služil čez 30 let, pa ima ravno toliko penzije, kakor strežaj, ki je davkarijo pometal. Pri vsem tem pa se ne sme prezreti, da ee pri vseh dobrodeljnih, narodnih, političnih, literarnih namenih in početjih v prvi vrsti potrka na dunovska vrata. Stranskih dohodkov tukaj nisem omenil ne pri duhovnih in ne pri učiteljih. Ne tajim, da znašajo v nekih krajih prav ti dohodki lepo število, znam pa tudi za dekanijo, kjer duhoven razun bernje skoraj nič ne dobi. Pri teh grozno žalostnih materijalnih raz merah se moram le čuditi potrpežljivosti naših gospodov, le redko kedaj se pošlje v javnost beseda o tej zadevi. Meni pa se dozdeva, da bi bilo na pravem mestu, posamezne slučaje razglasiti; na bi svet zvedel, kako se plačuje trudapolni tudi za državo prevažni duhovski stan. Če je pa pri nas v vedno zeleni bogati Štajarski tako slabo, kaj še le po Koroškem ali Istrskem? \si Dunaji. 27. oktobra. (Pokopališča sploh in na Dunaju posebej). V britkostih in težavah zemskega potovanja ne najdeš bol, tolažilnega nauka, kakor je nauk sv. katoliške cerkve o neumrjočnosti človeške duše, o več nem življenju po smrti; kadar nam bleda smrt odtrga od ljubečega srca drage stariše, mile brate in sestre, ne dobiš zopet boljega leka za krvaveče srce, kakor je nauk sv. katoliške cerkve o občestvu svetnikov in o vstajenju mesa Naj brije ledena burja stisk in nadlog, pogled k Očetu nas okrepi, vsaj potujemo, čaka nas prava, srečneja domovina tam v zlatih nebesih, tam se bomo zopet videli s svojimi ljubimi, tam se sklenili, da se nikdar več ne ločimo! Zato pa sedaj živimo po sveti volji Očetovi, da nas potem spozna za svoje otroke — molimo za ranjce, da bodo prej sprejeti v večni dom, in bodo zopet tam za nas Boga prosili! Kako mili, kako prisrčni so ti nauki! Kat. cerkev nam jih tudi djansko, v živih podobah pred oči stavi: v cerkvenem pogrebu, na blagoslovljenem pokopališču. Nesejo k pogrebu mrtvega, v solzah ga spremljajo domači, za-grebajo ga v blagoslovljeno zemljo, kot seme prihodnjega vstajenja; na grobu se moli, vsadi se nanj križ, znamenje vere in upanja: vse, vse obuja in oznanjuje vero sv. cerkve, da mrtvi vendar še živi, da vez med njim in nami ni pretrgana, da si v molitvi pomagamo in se po vstajenju zopet vidimo. Ni čuda toraj, da so katoličani od nekdaj imeli pokopališča za svet kraj, za kraj naj-nježnejih, najtolažljivših čutil, ktere je cerkev vsikdar s svojimi obredi budila, oživljala, ter v njih izraževala svoje in vernih prepričanje. Ni pa tudi čuda, da katoliškega srca, če ima le še količkaj vere v sebi, nobena reč bolj ne speče, kakor žaljenje teh čutov. Brezvercu ali plitvemu racijonalistu ni nič svetega, sveta čutila drugih so mu neumna, zato se predrzne po svoji moči jih dušiti, ali vsaj vsak zunanji izraz zaprečiti. Od tod izvira poskušnja pokopališčem odvzeti verski značaj, pa indiferentizem, kterega nosi v svojem srcu, zasaditi na ta kraj njež-nih čutov. Proč z verskimi pokopališči, eno samo naj se naredi za vse, katoličane, protestante, jude, Turke, samomorce itd., cerkvenega blagoslova ni treba, trupla naj se zaša-rijo in naj zgnjijejo! Tako si je tudi mislil dunajski liberalni občinski svet. Pisal sem že lani, da dela zunaj mesta novo centralno pokopališče za vse brez razločka. Pokopavati bi se bilo imelo začeti že o novem letu, pa liberalnim mestnim očetom se je račun zmešal, razna verska spoznanja so se jela ustavljati; najprej judje, ker imajo časnike in denar, zato imajo moč, kteri so se mestni očetje uklonili in „aus Rucksicht der religiosen Gefiihle" so jim prodali zadostni kos pokopališča; naj omenim pri tej priliki, da v Pragi je še v sredu mesta pokopališče samo zarad — judov. Tudi Grkom in protestantom so očetje dovolili pokop na lastnih pokopališčih — a sedaj so se hoteli nad kato ičane spraviti, češ, s temi potrpežljivimi ovcami storimo kar hočemo in kar zaukazaliso: s prvim novembrom se na stara pokopališča ne sme nikdo več zagrebsti, ampak samo na novo, smejo se tje tudi trupla ranjcih prenesti v teku 10 let, posestvo starih pokopališč je mestno, a ne cerkveno. Dunajski katoličani so res potrpežljivi drugi se šopirijo po ulicah, po časnikih, kriče in razgrajajo povsod, da bi človek mislil, na Dunaju je katoliško življenje že zmrlo. A ni zmrlo, še živi po družinah in stanovih, visokih in nizkih in hvala vsak dan bolj predrznim in nesramnim napadom od nasprotne strani, katoliško življenje zmiraj bolj raste, in stopa na očitni oder. Tu se katoličani spoznavajo, vidijo, koliko število jih je, pogum in zavednost jim raste. Kakor netilna iskra je med nje padla za poved ljubeznjivih mestnih očetov zastran pokopališč. Zbirajo se po raznih kaziuab, kakor bliski padajo žareče besede iz ust govornikov, kteri osvetljujejo in šibajo liberalno početje. Kardinal, duhovni in verni, bodi si iz najviših družin, ali obrtnijskih rodoviu, ali pa nizkega revnega stanu; vsi so enega srca, enega duha, veže jih borba za isto versko prepričanje To gibanje je mestne očete nekoliko prestrašilo; brž so se zbrali in v svoji neizrekljivi modrosti sklenili, naj se blagoslovljenje pokopališča dovoli in sicer naj se skupno blagoslovi po zastopnikih vseh verskih spoznanj. Lahko si mislite, da je ta prečudni sklep katoličane še bolj žalil in razdražil: katoličani nismo komedijanti! Zato šumi po mestu mec vsemi krogi, tudi med tacimi, ki se niso pre, dosti brigali za verska vprašanja. Še liberalni časniki se norčujejo iz mestnih očetov — se ve, ne iz prepričanja, vsaj oni v svoj „Kou lessionslos" hočejo vse vtopiti, ampak prisiljeni po javnem mnenju, ktero je tako močno in — da se čitateljein ne zamerijo, kacega naročnika ne zgube, morajo svojo doslednost zatajiti in tako rekoč v mestnih očetih sami sebe smešiti. Velikansk shod je bil v tem oziru sinoči, kterega je sklical „der kath.-patriotische Volks-verein fiir Niederosterreich" za mestni okraj Landstrass. Možje in gospe so bile povabljene, sošli so se v Dreherjevih prostorih. Velikanska dvorana je bila kar natlačena, gotovo nad 3000 ljudi. Ne veste, kako se tukaj človeku srce širi vbrezmernem Dunaju, kjer se šopiri puh" liberalizem v vsi javnosti, se zbere tolika mno žica prepričanih katoličanov samo iz enega okraja! Zraven so izvrstni govorniki živahno zdaj resno, zdaj šaljivo in zbudljivo premodre ukaze bičali, ter branili čutstvo in pravice kat. cerkve. Dokazali so govorniki, da cerkveni pogreb zahteva blagoslovljeno pokopališče ; osmešili so res premodro zapoved skupnega blagoslov-ienja; mestnih očetov možgani morajo biti čudno vravnani, še pozabili so določiti, ali naj bi kat. dekan, staro-kat. duhoven, protestantov-ski pridigar, judovski rabinar, turški drviš etc. vsi vkup blagoslovili, ali kako bi se vrstili. Spodobno se je pokazala nespamet tako zvanih „Schachtgriiberjev." Tukaj imajo namreč bogatini svoj« rakve, drogi si morajo svoje grobe c u p i t i, kteri so prerevni, za tiste so „Schacht-griiber," to je: izkopfje se široka in globoka jama, prineseni mrliči se zapored vanjo zme-Sejo, kakih 20—30 in potem se zagrebe. Pomislite, prinesejo postavim mater, za ktero pla-,ajo otroei, k njej vržejo samoniorca, zraven denejo protestanta zasmehovajočega molitve atolikov, nanj pokopljejo v dvoboju ubitega tedaj izobčenega, zraven Turka etc. — za Boga kaj more versko čutsvo bolj žaliti! in take grobe naj bi še cerkev blagoslovila r vsaj so e „ein konfessionsloser Friedhof im kleinen." Zato so se v shodu ostro zoper tako počenjanje izgovorili in zahtevajo (ne prosijo, vsaj se je pokopališče z njihovimi denarji kupilo, zato zahtevajo): Svoj oddelek, križ na sredi in kapelico, da bodo mogli nemoteni moliti in za umrle kako sveto mašo darovati. Ako jim mestni očetje želje ne spolnijo, šli bodo potrkat na očetovo srce vladarjevo, in če bi še to ne pomagalo — ne, na tako pokopališče in tako se po nobeni ceni ne dajo pokopati, tako naj se mkopujejo stegnjene živali, opice, ne pa katoličani! — pstem hočejo na vsak način nabrati denar za novo lastno pokopališče. — Slovenci smo sreSni, da takih borb še nimamo — lahko bote te dni nemoteni molili na grobovih svojih dragih; molite ne le za umrle svoje, molite še posebno za mrtve na duši, kteri so bili sicer krščeni, pa jim luč sv. vere ugasuje, ali jim je že popolno ugasnila, da bi se jih Bog usmilil! Domače novice. Ljubljana, 31. oktobra. (Potrjena postava).' Nj. Veličanstvo je potrdilo postavo, sklenjeno v deželnem zboru kranjskem, po kteri se ima na Kranjskem, iz-vzemši mesto Ljubljano, naložiti 8% deželne priklade na direktne davke za leto 1874, in sicer za povrnitev denarja, kterega je posoje-vala dežela za šolske namene. (Hranilnični vodja Janežič) je dobil naslov „cesarski svetovalec". Vendar 1 (Za dolenjsko železnico) nameravajo tlolenj-ka mesta in veče občine poslati peticije do obeh državnih zborov. Te petacije bodo po-vdarjale posebno to, da bi bilo zidanje železnice najboljša pomoč zoper revščino, ki vso dolenjsko stran tare. Kakor smo mi že omenili, ni ministerstvo nič kaj pri volji lotiti se te železnice. Ko bi imeli Dolenjci v državnem zboru boljše zastopnike, kakor sta Dežman in Hočevar, bi utegnile peticije morda vendar-le kaj vspeha imeti, ali Dežman je že v deželnem zboru dosti očitno pokazal, koliko mu je mar za blagor svojih volilcev, ko jim še kmetijske šole ni privoščil, Hočevar pa skoro ves čas zborovanja sedi - doma za pečjo. Ta dva poslanca Dolenjcem še nista nič pridobila, pa jim tudi ne bota, to je gotovo. Če bi bili mi količkaj nagajivi, bi pač lahko rekli Dolenjcem: „Kakor ste° si postlali, tako zdaj spite." Toda tega nas Bog varuj, da bi jim to privoščili, marveč mi-lujemo jih in jim kličemo: rKadar bodo zopet volitve, glejte, koga volite, da se pozneje ne bote kesali!" (Slovensko učiteljsko društvo) je volilo predsednika gospoda Fr. Stegnarja, njegovega namestnika gospoda Tomšiča in blagajnika gosp. Močnika in knjižničarja gosp. Grkmana. Od-6topivšemu predsedniku gosp. Praprotniku se je izrekla zahvala za njegovo vspešno delovanje. (Dr. Schaffer za svoje volilce.) Ko je bil v državnem zboru stavljen predlog za zboljšanje plače penzijonistom, se je tudi dr. Schaffer oglasil in govoril za predlog. Dr. Schaffer je toraj hvaležen svojim volilcem, uradnikom, ki bodo slednjič tudi penzijonisti postali in penzijonistom, kajti ko bi teh dveh sort volilcev y Ljubljani ne bilo, bi pač dr. Schaffer ne sedel v državni zbornici in ne živel na Dunaji na državne stroške. Volilcev njegovih, kteri bi morda ne bili tako zadovoljni s povišanjem te plače, ki teče kolikor toliko iz njihovih žepov, je pa v Ljubljani res tako malo, da se mu ni treba na-nje ozirati. Dokler ima uradnike in penzijoniste za sabo, že tudi brez onih stoji na dosti trdnih nogah. v (Živinski sejmi) so zavoljo živinske kuge zdaj tudi v Ljubljani, njeni okolici in vrhniškem okraju prepovedani. Razne reči. — Za predsednika zadnje porot-niške sesije v Novem mestu je imenovan deželne nadsodnije predsednik gosp. Heinricher, za njegovega namestnika pa gosp. dr. Vojska. — Detomor. V Pragi je živel neki Ridek, prej služabnik pri železnici, pozneje pa proč dan, s svojo ženo in 10 mesecev starim otrokom v veliki revščini, ker ni mogel nikakoršne službe več dobiti. Te dni je poslal nekega jutra svojo ženo s pismom na železnico in ko je odšla, je v svoji obupnosti zadavil otroka ter ga obesil na kljuko pri vratih, potem pa pobegnil z namenom tudi samega sebe vsmrtiti. Žena, pridši domu in vide, kaj se je zgodilo, skoro znori. Moža je policija brž jela iskati, a predno ga je dobila, se ji je sam izročil in povedal, da je otroka le zato umoril, ker se mu je smilil in si on ni upal več preživiti rodovine. — Zverinska mati. Te dni je v Gradcu dekla, ki je imela 3 mesece starega nezakonskega otroka, sprla se z njegovim očetom, nekim hlapcem, ki, nehote se prepirati ž njo, je hitro od nje šel. Na to pa zverinska mati zgrabi svojega otroka za noge, teče za hlapcem in mahne z otrokom kakor s kakim kolom po njem. Otrok je potem naglo umrl. nečloveško mater pa je prijela sodnija. — O dunajskem pokopališču je bilo slišati, da mestni odbor, ker so si judje, protestantje in grki odbrali svoje prostore, „dovoli", da smejo katoličani po svoji šegi svoje pokopališče blagosloviti. Dunajski mestni odbor meni, da je lastnik pokopališča, kar pa ni res, ker lastnik so prebivalci dunajski, s kterih denarji se je pokopališče kupilo. Mestni očetje tedaj v tej reči nimajo opraviti samo s škofijskim ordinajatom, ampak z dunajskim katoliškim ljudstvom, ktero se je že cesarju Jožefu II. v verskih rečeh hudo ustavljalo. — O viharji, ki je pripravil več sto ljudi ob življenje in imetje, prinesel je parnik ,,Vasco de Gama," ki je prijadral 11. sept. k sv. Frančišku v Kaliforniji, to-le vest: Vrtinec (syfon), ki je 29. avgusta razsajal po južnem delu japanskega cesarstva, bil je tako močen, da ptujci enacega ne pomnejo. Parnik ,.Pink on Gulu" in nemška barka „IIamburg" sta se razbila ob pečinah nangasaških. Vračajoča se ladija „Stonewall" in sto drugih japanskih čolnov se je potopilo. Nad 200 ljudi je prišlo samo v Naugasaki ob življenje. Iliše so podrte in novo poslopje guvernerskega vrada leži v razvalinah. Ravno ta strašna osoda je zadela tudi mesta Kobe in Sagoken; 500 hiš je podrtih, 100 ljudi pobitih. „Čeh." — Jagode cveto in zore na Šenturški gori na Gorenjskem. — Revček. Neka stara gospa je brala o imenitnem odvetniku amerikanskem spis, v kterem je bil imenovan oče odvetniškega stanu. „Revček!" je rekla z globokim zdihljejem. „ka-košne otroke zapušča!'* — Zmota. Gospod profesor si ukaže prinesti telečje pečenke. Natakar mu je prinese, profesor pa, ki se je bil ravno zamaknil v igranje šaha pri sosedni mizi, ne zapazi, kako kužek njegov poskoči na stol in pojč pečenko. Čez četrt ure po končanji igre zapazi še le prazni krožnik, ter poklicavši natakarja mu veleva: „Danes mi tako diši, prinesi še enkrat pečenke, pa malo več, ko poprej, saj ni bilo nič, da bi si lakoto potolažil." Telegram ..Slovenca". Iz Vipave 30. okt. Preskušnja v vino-rejski šoli izvrstna. Dr. Costa čestital vrlima učiteljema in slavnemu ministerstvu telegrafično sporočil. Poslovljeiiie. Ker mi zavoljo bolehnosti ni bilo moč dosti obhoditi, naj se poslovim pri svojem odhodu prav priserčno po tej poti s svojimi blagimi prijatli, zlasti s čč. duhovni v okolici domače in sosednje Goriške škofije. V Šturji 27. oktobra 1874. Ilragutin Klina r. Listnica opravništva. Č. g. Fr. H., kapi. v SI. B.: Vse v redu, po vaših željah že pred dopisom. Č. g. Fr. M., vik. v V.: Vse prejeli za celo leto. C. g. J. K., kapi. v T.: Poslano prejeli ter je za letos vse poravnano. Č. g. Gr. J,, kapi. v Z.: Vašega dopisa ne razumemo. Želite li dva iztisa pod Vašim imenom ? Zakaj za pol leta? Za-se 6te imeli žc pred vse plačano. G. J. K. v II. B.: Poslano prejeli ter zara-čunili ne za ,,tretje četrtletje", kakor pišete, ampak za zadnje, ker je s tem vse plačano. Č. g. P. L. v M. : Nasproti pa Vam nismo poslanega zaračunili za četrto četrtletje, kakor pišete, ampak za tretje, ker do zdaj smo naročnino le za pol leta prejeli. Tedaj ne zamerite, da prosimo še za četrt leta. če je zmota pri nas, radi odjenjamo. Umrli so: 28. okt. Marija Ahec, dninarjeva hči, 9 1., za vnetjem vratu. — Janez Slabšek, rudarski kopač, 53 1., za oslabljem. — Janez Plevnik, mag. delavca otrok, 3 1., za vnetjem vratu. Eksekutivne dražbe. 4. novem. P. Prus-ovo iz Radovice (1206 gl.) v Metliki. — 3. Mat. Pevč-evo iz Močvirja (800 gl.) v Krškem. — 1. Marko Petrič-evo iz Bojanje vasi (1112 v Metliki. — 1. Jož. Mandelc-evo iz Zagoric (3508 gl.) v Radolici. — 3. Jur. Ponik-var-jevo iz Velikih Oblok v Ložu. — 1. Jernej Zotler-jevo iz Senožeč (1709 gl.) v Senožečah. — 1. Fr. Vilar-jeve iz Podob (17 60 gl.) v Ložu.— 5. novem. 3. J. Hrast-ovo (246 6 gl.) v Za-tičini. — 3. Lukcž Černu tevo iz Struhljevega v Ložu. — Teleuniflrn«. ilenuriie eenr 30. oktobra. Papirna renta 69.75. — Srebrna renta 73.80. — 18601etno državno posojilo 108.26. — Bankine akcije 974 — Kreditne akcije 230. — . — London 109 85. — Srebro 104.60.— Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 8.84. Tržna cena preteklega tedna: M e r n i k Mesta: 9 'S ■ >30 0. >N « « a ® S >o ■ 2 > o Turšice ® T3 Prosa 8 >3 u £ v Ljubljani 2 60 1.79 1.45 1.00 1.35 1.45 1.40 1.80 v Kranji 2.55 1.70 — 1.00 — — 1.40 — v Loki 2,80 1.85 — 1.10 — 2.60 2.10 — v Novomestu 2.40 2.35 2.00 0.95 2.45 — 2.10 2.26 v Sodražci 3 10 — 1-80 1.00 2.40 — 1.80 — v Mariboru 2.40 1.80 1.80 1.40 1.85 1 70 1.90 — v Ptuju 2.25 1.75 1.50 1.00 1.50 1 10 1.60 - r Celji 2 50 2 00 1.40 1.15 1.75 1.60 1.60 — v Celovcn 2.45 2.15 1.60 t.00 2.00 — — v Trstu 2.60 1.80 1 60 1.10 2.00 — — — v Zagrebu 2.45 1.75 t 25 0.95 2.16 — _ — v Siseku — — — — — — _ — v Varaždinu 2.20 1.50 1.20 0.95 1 60 1.15 1.20 — ua Dunaju 2 65 2.10 1.56 1.20 210 — — — v Peštu 2 65 1.80 1.50 1,05 2.25 — — — v Pragi 2.75 2 35 1.90 1 50 — — — — v Gradcu 2.70 2.00 — 1.16 2.20 — — — 'c 3 OD Z s Reči Ljublji e o E © Z Kranji IS o J ■ TS O cc ■O i s Celju Ptnju > > J- > > > ► Masla funt 0.52 0.45 _ 0.50 0 50 — — — Špeha „ 0.50 0.42 — — 0.48 0 44 0.46 0.3 S Leče mernik 2.90 — — — — — — Krompirja „ 0.85 1.00 — 1.00 1.00 1.00 1.00 0 80 Fižola „ 2.90 — — — 2.30 — — — Sena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 — 1.80 1.00 2.00 Sem. detelja „ Prešiči cent 21.0 — Guvedinefunt 0.30 0.26 — — — 0.28 0.28 0.28 Teletine ,, 0.32 0.30 — — — 0 32 0.30 0.30 Jajc za 10 kr. 4 6 — 5 6 — — — Jurij Dornik-ova zaloga olja r Trtttu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4-39) »VO-^V** V¥¥¥V»V»»VW¥V»WWy' Najlepši, najcenejši iz železa vliti spominj k i (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, jizgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozla-' čeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so —' -kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski .množini in različnosti ter po najnižji že ti dno dolo-' čeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. % železa vlite' podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. M. l*obiscli-u. .mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije' na Dunaji (\Vien, \\iiliiinicstrasMe \r. 7 in njegovi zalogi k rižev mul der Kclimrlz) nasproti vhodu pokopališča in se pošiljajo na vse krajo. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo za-jiteva, brez odloga pošljejo. (9-34)