GLASILO PREDILNICE LITIJA OBVEŠČEVALEC ■- £-:* ■ V- LETO III. LITIJA, 1962 ST. 3 DELAVSKI SVET JE POTRDIL ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1961 Na predlog TJ O je delavski svet na zasedanju 23. 2. 1962 potrdil zaključni račun za leto 1961. Na istem zasedanju je potrdil zaključni račun menze in Počitniškega doma. Že v prejšnji številki smo objavili nekaj najvažnejših podatkov iz poslovanja v Preteklem letu, v tej številki pa priobčujemo še nekaj drugih podatkov, predvsem razpravo, ki je osvetlila sicer suhoparne številke zaključnega računa. V razpravi so bila predvsem osvetljena vprašanja v zvezi z nižjim celotnim dohodkom in dohodkom Podjetja v primerjavi z letom 1960. Cene preje se od leta 1960 niso menjale, zato lahko realno primerjamo obe leti in ugotovimo, da je celotni dohodek v letu 1961 približno za 200 milijonov nižji. Zato je seveda nižji tudi dohodek. Na nižji dohodek pa je vplivala tudi cena surovinam in povišana vrednost dolarja za ca. 18®/o. Poleg rednega proračunskega prispevka je v letošnjem letu uveden nov prispevek in sicer prispevek od izrednega dohodka, kateri je posebno Prizadel naše podjetje, ki je sicer visoko produktivno ha eni strani, na drugi pa ima izredno iztrošen strojni park in tako nizko ocenjena osnovna sredstva, ki služijo kot osnova, poleg delovne sile, za izračun lega prispevka. V letošnjem letu sta bila združena sklad osnovnih in sklad obratnih sredstev v poslovni sklad, od katerega podjetje plačuje 6®/o obresti v zvezni investicijski sklad. Do povečanja materialnih stroškov je prišlo tudi zaradi tega, ker se nam je začetni sklad obratnih sredstev in dodatni kredit za obratna sredstva spremenil v dolgoročno posojilo, katerega moramo odplačati v 25 letih z obrestmi. Ker smo morali plačevati surovine vnaprej, smo najeli še dodatni kredit za obratna sredstva. Na drugi strani pa je ugotovljeno, da so sc znižali tisti materialni stroški, na katere lahko podjetje samo vpliva, v primerjavi z letom 1960 za 9,5 milijona. Družba je v celoti dobila v letu 1961 za 5,9 °/« več sredstev kot v preteklem letu, zlasti ker so se povečale obresti in krediti za trajne in občasne potrebe. Poleg tega je bila uvedena nova obveznost 0,5 Vi splošni prometni davek. Čeprav nismo dosegli proizvodnje leta 1960, je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno in smo kljub nekaterim težavam prišli do dobrih rezultatov, predvsem kar se tiče sredstev čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in sklade podjetja. V letošnjem letu pa, ko končujemo rekonstrukcijo predvsem starih SACM in povečujemo kapacitete za 10 novih prstančnih strojev, lahko z velikim optimizmom pričakujemo, da bomo zastavljene naloge v letu 1962 izvršili uspešno. V naslednjih grafičnih prikazih posredujemo strukturo celotnega dohodka in dohodka v primerjavi z letom 1960: Indeks 1960/61 Celotni dohodek 94,0 — Porabljeni material 102,6 — Investicijsko vzdrževanje 66,5 — Ostali materialni stroški 70,5 Člani DS poslušajo poročilo o zaključnem računu za leto 1961 RAZDELITEV CELOTNEGA DCUOHLL 1900 1061 i»afrjftlni «tr. ■fttTjalnl &tr. oat*H BtroAki ostali utroAkl dohodok Materialni stroški skupaj 100,8 Amortizacija 101,2 — Del za družbo 159,8 — Del za podjetje 80,5 Poslovni stroški 147,1 Dohodek _ 70,1 Prispevek iz dohodka 30,9 Bruto osebni dohodki 102,6 — Neto osebni dohodki 99,4 Skupni rezervni sklad 117,6 Investicijski skladi 163,2 Skladi podjetja 114,8 Sredstva podjetja 56,4 Sredstva družbe 105,8 V zgornji tabeli je prikazan odnos stroškov v primerjavi z letom 1960. Razdelitev douodla cfeabni dohodki oklftdl podjotja prloporkl dražbi oaobni dohodki ■kladi podjotja priaparki dj-užbi VK K. PK NK Poročilo dopolnjujemo s prikazom gibanja delovne sile v letih 1957 do 1961. Gibanje po kvalifikacijah: Leto VK K PK NK Skupaj 1957 3,7 54,0 34,1 8,2 100 1958 3,9 51,6 35,8 8,7 100 1959 4,5 53,5 33,8 8,2 100 1960 5,2 58,8 28,8 7,2 100 1961 5,5 60,5 27,8 6,2 100 Gibanje po organizacijski strukturi: Leto Izdelava Obr. režija Uprav, režija Skupaj 1957 75,9 16,9 7,2 100 1958 68,6 23,5 7,9 100 1959 66,1 27,8 6,1 100 1960 65,5 28,3 6,2 100 1961 64,5 28,7 6,8 100 izdalava režija 1957 obr. upr. 1958 ------------------------------ 1959 ------------------------------ 1960 ------------------------------ lg61 --------------------------------- ---------------- 0 20 c 40 60 80 100 Poglobljeno družbeno-ekonomsko znanje pogoj za uspešnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja Iz dneva v dan se srečujemo s celo vrsto gospodarskih problemov in poskušamo jih rešiti čim uspešnejše ter »ekonomično«. Mnogo lažje pa se bomo lotili posameznega »gordijskega vozla«, če ga bomo znali presekati. Gre torej za določeno poznavanje vsega našega družbenega in gospodarskega sistema. Sele potem bo lahko tudi decentralizirano delavsko upravljanje prišlo prav do izraza. Takrat bo lahko vsak proizvajalec nastopal kot enakopravni proizvajalec, če bo imel pred seboj jasen cilj, zakaj dela in kako je vrednoteno njegovo delo. Zato mora spoznavati osnovne ekonomske zakone, ki delujejo tudi v socialističnem blagovnem gospodarstvu, mimo česar pa ne moremo iti. Ne moremo mimo glavnega regulatorja tržišča: ponudba in povpraševanje, prav tako je važno vprašanje kvaliteta, cena, proizvodov itd. Povsem na nepravem mestu je miselnost proizvajalcev, da se njihovo prizadevanje usmerja samo na nekaj kvadratnih metrov delovnega mesta, ne vidi pa potrebo, da bi spoznaval in usmerjal gospodarstvo vsake posamezne delovne skupnosti in na koncu vsega podjetje. Zapiranje v ozek krog ni nikakršna garancija za večje uspehe vsega podjetja. Včasih slišimo trditve, da je delavsko samoupravljanje v nekem podjetju na začetku svojega razvoja. Ugotovimo lahko tudi to, da izhajajo take »resnice« samo iz takih krogov, ki jim delavsko samoupravljanje ni poznano. Razumljivo je, da je v takem razgibanem sistemu, kot je naš, treba nenehno slediti vsemu razvoju in se ob njem usposabljati, gospodariti. Povzetek iz letnega poročila o komercialnem poslovanju Pretežno večino bombaža smo nabavili s posredovanjem Direkcije za surovine (uvoznik Jugotekstil-Impex, Ljubljana), manjše količine pa tudi s pomočjo Centrotextila, Beograd in preko »-Textila« Zagreb. Nekaj manj od 100 ton pa smo nabavili tudi domačega (makedonskega) bombaža. Pomembne težave je tu predstavljal na novo uveljavljeni sistem finansiranja (s predplačili), ki je vezal sredstva za razmeroma dolgo dobo. Poleg tega je predstavljala težavo tudi neenakomerna dinamika dobav, ki je povzročila desortiranost. K temu pride še bistvena podražitev bombaža med letom (sprememba tečaja dolarja itd.) Stanično vlakno je bilo nabavljeno skoraj vse iz Ložnice. Tudi pri tem je prišlo med letom do podražitve. V najbolj kritičnem času (maj-junij) so izpadle — zaradi remonta v tovarni dobavitelja — tudi dobave tega vlakna. Prodano je bilo skupno 3 668,8 ton preje, torej 98,5 %> od tistega, kar je predvideval zvezni družbeni plan. Zadržek, ki je to povzročil, ni bil toliko v objektivnih (proizvodnih) razlogih, kolikor v subjektivnih razlogih — t. j. občasni ali stalni plačilni nezmožnosti mnogih kupcev. Od te preje je šlo: 76,2 °/o v veliko industrijo (padec napram 1960) 20,8 °/o v srednjo industrijo (porast!) 2,2% v malo industrijo (ostalo približno enako) 0,8% ostalim podjetjem (trgovina in obrt) Pritisk samega povpraševanja je še vedno trajal bolj ali manj skozi vse leto — le plačilna nezmožnost kupcev je bila večkrat zavora za prodajo. Teritorialna razdelitev te prodane preje je bila takale: LR Slovenija .... 72,6 % (porast napram 1960) LR Hrvatska .... 9,2 % (porast napram 1960) LR Srbija.............8,0 % (padec napram 1960) LR Makedonija ... 1,5 % (padec napram 1960) LR BiH ....................8,7 % (padec napram 1960) Opažamo torej postopni teritorialni premik od jugovzhoda proti severozahodu. Od vse prodane preje je bilo: Čiste bombažne.................................88,5 % čiste cel sijajne..............................0,3 % čiste cel mat (bom. t.)........................6,6% čiste cel mat (vol. t.)........................4,6% Odpadkov je bilo prodanih skupno 516,3 tone, v vrednosti 36,2 mil. din, kar predstavlja napram letu 1960 padec. Cevk je bilo prodanih skupno nekaj čez 7 ton, v skupni vrednosti nekaj čez 2 mil. din — torej predstavlja to napram letu 1960 kar občuten padec. Uslug je bilo izvršenih skupno v vrednosti okroglo 14,5 mil. din. Od tega proizvodnih uslug (mezdno delo, posebno vitje, previ- janje ipd.)......................................18,3 % delavniških uslug................................10,0 % transportnih uslug.............................1,8% ostalih raznih uslug.............................69,9 % V celoti ocenjeno poslovanje v letu 1961 seveda ne kaže ravno takih vrhunskih rezultatov, kot v predhodnem letu, vendar tudi prilike niso več bile tako idealne in so se pred podjetje postavile razne težave, s katerimi se je pač moralo boriti z večjim ali manjšim uspehom. Zato se lahko sumarno oceni tudi poslovanje v letu 1961 pozitivno. Baumgartner L. Osebni dohodki v februarju Obračunana masa osebnih dohodkov pri februarski proizvodnji 277 809,2 kg enojne preje, 27 165,9 sukane preje in 32 565 kg stročnic znaša 27 207 376 dinarjev. Urna povprečja v netto zneskih februar so naslednja: (januar za primerjavo) celo podjetje 137,84 (137,32) predilnica 127,38 (122,15) predi ce 123,78 (121,32) maksimalni 459,90 (495,29) minimalni 71,20 (87,04) Pri netto zneskih ni prispevek. odbit dopolnilni proračunski (januar za pri- Odnosi: februar merjavo) minimalni: maksimalni 1 : 6,46 (1 : 5,69) povprečni : minimalni 1 : 0,52 (1 :0,63) povprečni : maksimalni 1 :3,34 (1 :3,61) Povprečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 24 112 din, torej so nižji kot januarski za 13,5 % kar je razumljivo, če primerjamo proizvodnjo obeh mesecev. Rezervni sklad ni potrošen v celoti in se prenese za naslednje mesece. Težko si je seveda predstavljati, da bi povprečen proizvajalec recimo poznal vse predpise, zakone, določbe. Ne gre za to. Ustvariti si je treba n. pr. najbolj osnovno sliko delitve dohodka — torej vedeti je treba, kam in po kakih ključih gre tisti dohodek, ki ga je vsak posameznik ustvaril. Najbrž ni vseeno kako nekdo gospodari z našim denarjem. Naletimo še na nekatere druge probleme v samem vsebinskem izvajanju delavskega samoupravljanja. Mislim pri tem na ne Poznavanje družbeno-ekonomske terminologije in nje-noga smisla. Nikakor ne moremo, da jih ne bi razumeli, pustiti v nemar izraze kot n. pr. ekonomika, rentabilnost, produktivnost, decentralizacija sredstev |td. V sistemu gospodarjenja so nujno pogojeni tudi ti 'zrazi. če na primer hočemo prikazovati uspeh posameznika, delovne skupnosti in vsega kolektiva. Da bi odklonili vsaj nekaj vrzeli, ki so v tem ne-znanju, se moramo lotiti organiziranega družbenoekonomskega izobraževanja. Pri tem naj bi odigrali Pomembno vlogo sindikalna podružnica, organizacija ZK in izobraževalni center. Najbrž ne bi bilo napak, če bi vsaj del kolektiva pobliže seznanili n. pr. z organizacijo podjetja z vlogo sindikalne podružnice v podjetju, z decentralizacijo delavskega samoupravljanja, z mestom podjetja v komunalnem sistemu. Nikakor pa ne moremo v izobraževanju izpustiti nekaj temeljnih ekonomskih in družbenih problemov. Proizvajalcem mora biti jasno, kako se ustvarja osebni dohodek, kakšni so materialni odnosi med posameznimi delovnimi skupnostmi, kakšni so odnosi med skupnostmi in podjetjem ter končno med podjetjem in družbo. Zaključimo lahko, da ni dovolj, če nam družbeni pi-edpisi omogočajo, da stalno krepimo tako imenovano materialno osnovo, tej osnovi moramo dati tudi družbeno vsebino, ki mora biti odraz želja, ciljev in vsega napredka naše družbe. To bomo dosegli s čedalje globljim družbenim znanjem, ko bomo lahko razumeli vsa dogajanja okrog nas in bomo sposobni dobro gospodariti ter si izboljševati družbeni in osebni standard. Jože Dernovšek Obiskala sem zdravstveno posvetovalnico V petek dne 9. 3. 1962 sem obiskala zdravstveno posvetovalnico. Verjetno sem se med prvimi poslužila ugodnosti, ki nam jo sedaj nudi podjetje in reči moram, da sem se zadovoljna vrnila domov, saj sem zvedela marsikaj, kar me je zanimalo glede mojih otrok. Dr. Dolančeva me je prijazno sprejela. Pogovarjali sva se sami in v času razgovora naju ni motil nihče od tam zaposlenega osebja. Zanimalo me je naslednje: Moj otrok je glistav, zato sem prosila zdravnico, da mi o tem pove nekaj več. Zdravnica mi je pojasnila, da je predvsem treba vedeti, da glistavost ni nikakršna sramota, kot mislijo nekatere matere, kajti okoli 90°/o vseh prebivalcev v Sloveniji ima neko vrsto črevesnih zajedavcev. Znaki obolenja so zelo različni. Otroci nimajo apetita, večkrat tožijo za bolečino v trebuhu, imajo črne kolobarje okrog oči, včasih dobe celo manjše temperature. Zelo redko pa zaradi glistavosti teže obolijo, čeprav nekatere matere menijo, da so gliste lahko vzrok tudi raznim težjim obolenjem. Gliste se zaredijo v črevesju iz jajčec, ki jih zavžijemo bodisi s premalo očiščenim sadjem, zelenjavo ali drugo hrano, ali pa se okužimo z nečistimi rokami. Izločajo se z blatom in kakor hitro si ne umivamo dovolj redno rok po potrebi je okužba tu. S podajanjem rok in podobnim se prenašajo tudi na ostale člane družine in okolico. Na ta način se prenašajo predvsem velike gliste. Pri drugi vrsti, tako imenovanih nitkastih glistah, pa je okužba nekoliko drugačna. Samica zleze ponoči iz črevesa in odloži jajčeca v bližini zadnjega črevesa in spolovila. To povzroča pri otroku srbenje, praska se, jajčeca ostanejo na prstih, katera prenaša otrok v usta in se ponovno okuži. Tudi pri teh vrstah glist je predvsem treba paziti na osebno higieno. Priporočljivo je, da otrok ponoči nosi tesne hlačke, da ne more z rokami do bližine zadnjega črevesa. Pri zdravljenju se je treba točno ravnati po Zdravnikovih navodilih. Zdravila naj se jemljejo po navodilih, kajti le tako se uničijo vsi zajedavci, ki so trenutno v črevesju. Najvažnejša pa je seveda osebna higiena, da ne pride do ponovne okužbe. Zdravijo naj se istočasno vsi člani družine, ker se sicer zajedavci kmalu spet pojavijo tudi pri tistih, ki so se že zdravili. Slišala sem, da je tudi do nas prispela gripa. Ker sem jo sama že večkrat prebolela me je zanimalo, kako do obolenja pride. Potrjen program stanovanjske gradnje v letu 1962 DS jc potrdil program stanovanjske gradnje in sicer: Gradnjo stanovanjskega bloka sestoječega iz 4 dvosobnih in 4 enosobnih stanovanj ter 12 garsonicr. Potreba po gradnji garsonicr se je kazala že dalj časa predvsem, ker v sedanjem dekliškem domu stanuje več tovarišic v eni sobi in celo z otroci, kar vsekakor slabo vpliva na razpoloženje in medsebojne odnose stanovalk. Z dograditvijo tega bloka, ki jc predvidena v letu 1963 bi vsaj delno rešili sedanje stanje. Nadalje je DS odobril nakup še enega stanovanja in namenil 2 000 000 din individualnim graditeljem kot posojilo. Skupno jc namenil za udeležbo pri najemanju kreditov za zidanje bloka, za nakup stanovanja in za posojila Stanovanjskemu skladu za dajanje posojil individualnim graditeljem 22 000 000 din. GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KUSEJI TISKARNE »-JOŽE MOSKRIO V LJUBLJANI Na to vprašanje mi je zdravnica odgovorila takole: To je aktualno vprašanje, ker se je gripa pojavila tudi pri nas. Število obolenj je trenutno v porastu. Obolenja prenašajo drobni mikroorganizmi — virusi. Teh razločujemo več vrst in zaradi tega tudi znaki obolenj niso pri vseh obolelih enaki. Okužimo se s kapljično infekcijo, to se pravi, da pri govorjenju, kihanju, kašljanju in podobno, trosimo okrog sebe kapljice sline, v kateri so povzročitelji. Na ta način se okužba zelo hitro širi. Znaki obolenja: Pri obolelih v kratkem Času temperatura naraste tudi do 40°. Počutijo se utrujene. Imajo bolečine v vsem telesu, zlasti v glavi, rokah in nogah. Priporočljivo je takoj poiskati zdravniško pomoč. Oboleli naj gre takoj v posteljo, kajti s tem, da ostane na delovnem mestu, naredi več škode kot koristi, ker okuži svoje sodelavce. L. R. Člani Zveze borcev so opravili izpile Podjetje je na podlagi akcije Glavnega odbora* Zveze borcev NOV organiziralo tečaje za kvalificirane in visokokvalificirane delavce tekstilne stroke. S tečaji smo pričeli v mesecu decembru, izpiti pa so bili 1. marca letos. Pred Okrajno komisijo so uspešno opravili izpite: za visoko kvalificirane delavce Belec Ivan, vodja sukalnice Cirar Ivan, podmojster predpredilnice Juvan Marjan, laborant Kos Franc, mojster predilnice Peterca Brane, vodja kontrolne službe Razpotnik Rudolf, mojster predilnice Semec Viktor, mojster predilnice Zibert Franc, vodja izmene v čistilnici Zibert Slavko, mojster predilnice za kvalificirane delavce pa: Belec Krista, vodja izmene v vlagalnici Černe Marija, posluževalka mikalnikov Klančar Krista, predica Kos Justa, valjčkar-jermenar Krafogel Pavel, vodja izmene v čistilnici Kumar Gabrijela, vodja izmene v vlagalnici Mlakar Lojzka, vlagalka preje Spat Ivanka, laborant Vidmar Fani, predica Bizjak B. PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Sindikalna podružnica podjetja je na Dan žena pripravila v podjetju skromno pogostitev za vse zaposlene žene. V nedeljo dne H. 3. 1962 pa je v sodelovanju z litijsko osemletko in Glasbeno šolo izvedla proslavo v Sindikalni dvorani na Stavbah. Ženam je ob njihovem prazniku spregovoril nekaj besed in jim čestital predsednik sindikalne podružnice. Nato je harmonikarski zbor Glasbene šole zaigral pesem Radovana Gobca: Lepo jc v naši domovini biti mlad in Avsenikov valček. Učenci osemletke so izvedli komedijo »-Šest muš-kctirjev-M. Med odmori so nastopali posamezni učenci Glasbene šole. Žene so se proslave v lepem številu udeležile. Sindikalna podružnica in uprava podjetja se ob tej priliki nastopajočim zahvaljujeta za vložen trud in sodelovanje. L. R. Hitro posredovanje naših gasilcev Na opozorilo pomočnika direktorja tov. Senice dne 19. 2. 1962 je vratar tov. Trentelj obvestil postajo Ljudske milice, da gorijo drvarnice ob pritlični stanovanjski hiši. Ob 15.55 je alarmirala o požaru litijska požarna sirena. Gorele so drvarnice ob pritlični stanovanjski hiši, katera stoji tik ob železnici in je oddaljena od Podjetja ca. 40 metrov. V soglasju z vodjo splošnega sektorja tov. Anko-Pom in poveljnikom gasilskega društva tov. Lesjakom, je ob 16. uri intervenirala gasilska desetina iz Podjetja, katero so sestavljali: L Tišler Franc — dežurni gasilec 2. Mandelj Karel — delavnice 3. Bassi Greste — delavnice 4. Pintar Edi — delavnice 5. Pivec Anton — delavnice 6. Cirar Janez — delavnice 7. Čebin Ivan — delavnice 8. Bizjak Franc — zidarska skupina 9. Tišler Bogomir — prišel od doma 10. Vahnič Vinko — prišel od doma lil, Elzner Zvone — čistilnica 12. Gorenc Miha — čistilnica Pri reševanju pohištva iz ogrožene hiše so sodelovali tudi ostali člani kolektiva: Kralj Andrej, “izjak Branko, Novak Franc in ostali, ki so prihiteli na znak sirene od doma. Potek gašenja: Gasilski napad je bil izvršen od Save. Motorka le delovala brezhibno in je desetina prejela vodo Prej ko v treh minutah. Ena skupina je gasila goreče drvarnice, druga skupina pa stanovanjsko zgradbo. SKRITE REZERVE Na sestanku mojstrov predsednikov in vodij delovnih skupnosti ter predstavnikov organizacij v Podjetju dne 9. 3. 1962, so razpravljali med drugim tudi o delitvi osebnih dohodkov in o negativnih vpli-vlh, ki ovirajo normalno poslovanje. Vodja delovne skupnosti sukalnice je kritiziral Pekatere stvari, ki ne gredo tako, kot bi bilo treba. Pako n. pr. službo vzdrževanja, češ, da ni pravočasno Preskrbela vzmeti za previjalne stroje. Poudaril je Pri tem, da vse delovne skupnosti dajejo določen Procent za osebne dohodke za to službo. Le-ta pa, da ni bila sposobna v 2 mesecih preskrbeti vzmeti, k' jih nujno potrebujejo. Vodja remonta k tej kritiki ni pripomnil ničesar. Vstal je, se odstranil s sestanka, šel v sukalnico, se VrPil in položil pred vodjo delovne skupnosti sukal-Plce par vzmeti z besedami: »-Tu jih maš, imel si jih Pa svoji omari v sukalnici polno škatljo.« Mogoče pa je v sukalnici še kaj »-preveč skritih rezerv?« N. N. Poslovanje socialnega fonda Požar je bil pogašen v 15 minutah. Desetina se je vrnila v podjetje ob 16.30. Na požarišču je ostala še litijska gasilska skupina. Sodelovanje gasilske desetine pri gašenju je bilo nujno: 1. ker se nahaja stanovanjska goreča hiša v neposredni bližini podjetja, 2. ker je bila intervencija litijske gasilske desetine nezadostna in 3. ker je bilo s hitro pomočjo obvarovano ljudsko premoženje. Ustni alarm v podjetju se je dobro obnesel. Člani desetine so bili takoj v gasilskem domu in so dobro izpolnili gasilsko dolžnost. Lesjak Še o poslovanju okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Lambergar Pavel, naš upokojenec, je bil razrešen službe v našem podjetju 1. 10. 1960. Okrajni zavod za soc. zavarovanje smo o tem obvestili 4. 10. 1960. Od takrat dalje je dobival skozi vse leto 1960 in 1961 polno pokojnino. Januarja in februarja letos pa ni dobil ničesar, zato se je 26. 2. 1962 zglasil na Zavodu in se pozanimal, zakaj so mu ustavili izplačevanje pokojnine. Pojasnili so mu, da zato, ker v podjetju še ni odjavljen, odn. da Zavod o tem ni bil obveščen in da, ker je delal vseskozi v podjetju, mu bodo še odraču-nali 30 000 din od pokojnine za nazaj. Tov. Lambergar je trdil, da vse leto ni delal in uslužbenka Zavoda je iskala ustrezno potrdilo, vendar ga ni našla. Naročila mu je, da mora naše podjetje takoj poslati potrdilo o tem, da tov. Lambergar ni več v delovnem razmerju. Seveda je tov. Lambergar po takšno potrdilo tudi prišel. Upravičeno se je jezil nad takim poslovanjem, saj je jasno, če Zavod tega potrdila ne bi imel, mu ne bi že vse leto izplačevali polne pokojnine. Potrdilo se je verjetno nekam založilo in upokojenec je ostal brez vsakih sredstev 2 meseca. Za marec so mu sicer obljubili izplačilo zmanjšane pokojnine, toda vprašujemo se zakaj tako? Tekalec Marija je delala v našem podjetju do 15. 9. 1961. Zavod smo dne 9. 9. 1961 obvestili, da bo tov. Tekalčeva prenehala z delom v podjetju 15. septembra 1961. Kljub našemu obvestilu je prejemala samo polovično pokojnino, ki jo običajno prejemajo tisti upokojenci, ki ostanejo še naprej v rednem delovnem razmerju. 27. 12. 1961 smo ponovno obvestili Zavod, da je bila imenovana tovarišica razrešena službe v podjetju 15. 9. 1961. Tudi sama je dvakrat pisala na Zavod odn. urgirala, da naj ji pričnejo pošiljati polno pokojnino. Kljub vsemu temu je v februarju letos dobila spet samo polovično pokojnino, z utemeljitvijo, da zato, ker še ni predložila potrebnega potrdila o razrešitvi službe. Upamo, da bo v marcu prejela polno pokojnino, kolikor se tudi naše drugo potrdilo ni kam »založilo«. Ali se Vam ne zdi, da je tak odnos Zavoda do zavarovancev malce čuden in povzroča po nepotrebnem nezadovoljstvo in negodovanja! L. R. . Pri sindikalni podružnici imamo že od leta 1953 socialni fond. Članstvo in višina prispevkov v ta fond i® Prostovoljna. Trenutno je včlanjenih v fond 429 ^Poslenih. Fond razpolaga že s 676 564 din in 100 000 r*n> ki jih je posodil sindikat kot osnovo za začetek P°slovanja. Ta denarna sredstva redno krožijo, saj Tnaša vsota letnega prometa v letu 1961 din 2 466 000. letu štirikratno J? tega vidimo, da je bilo v preteklem Pračanje vplačanih prispevkov. POPRAVEK k Almanahu ob 75-letnici podjetja Na 67. strani, desni stolpec, 18. vrsta od spodaj se mora pravilno glasiti: Pridobili so Čarmana, ki je bil izvoljen na narodni (plavi) listi Jugoslovanske strokovne zveze. Težavna pot našega delavca do pokojnine Zahtevek za pokojnino je vložil maja 1961. Junija 1961 je bil obveščen, da mu manjka še približno 6 mesecev delovne dobe. Podjetje je prvič pisalo na Zavod za socialno zavarovanje Ljubljana decembra 1961 in prosilo za odločbo, s katero naj bi se ta delavec upokojil s 1. 1. 1962. Ker od Zavoda za socialno zavarovanje ni bilo nikakega obvestila, je podjetje januarja 1962 ponovno pisalo, da naj zadevo čimprej rešijo, ker želi prizadeti čimprej prekiniti delovno razmerje. Tu ni treba posebej poudariti, da je prizadeti v tem času že izpolnjeval vse pogoje za starostno upokojitev. Ker od omenjenega zavoda še ni bilo odgovora, je prizadeti sam odšel urgirat tja 31. 1. 1962. Takrat je bil v sobi št. 81, od tam so ga poslali v sobo št. 82, kjer so mu povedali, da tovariša, ki rešuje njegovo pokojnino, ni, ostali pa o stvari niso nič vedeli. Dali pa so mu vse potrebne formularje za ponovno izpolnitev. Tovarišica v splošnem sektorju našega podjetja je vse te formularje ponovno izpolnila, kljub temu, da jih je v redu izpolnila že maja 1961. Te formularje je prizadeti spet sam nesel na Zavod 7. 2. 1962. Zglasil se je najprej v sobi št. 53, I. nadstropje, od tu so ga poslali v sobo št. 50 v istem nadstropju, od tu v sobo št. 85 v II. nadstropje, nato v sobo št. 81 v istem nadstropju, iz te sobe v sobo št. 82, nato pa spet na sobo št. 85, kjer so akte, ki jih je vložil meseca maja 1961, končno našli. Seveda sedaj tudi niso rabili vseh formularjev, ki jih je podjetje moralo drugič izpolniti. Po trudapolni poti je delavcu končno uspelo zvedeti, da lahko ostane doma in da bo prejel odločbo o upokjitvi. Vendar pa prizadeti delavec sedaj nima »korajže«, s da bi ostal doma. Kaj pa, če se zadeva ponovno nekam založi? Malce dolga pot do pokojnine! Ali ne? L. H. K zgornjemu članku pojasnjujemo, da smo ga : nameravali objaviti v prejšnji številki, kar pa zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče. Med tem časom je bil tovariš, o katerem pišemo, že upokojen. Iz deloi/nih razmerij--------------------- (nadaljevanje) 0 DOPUSTIH Redni letni dopust pripada delavcu po 11 mesecih nepretrgane delovne dobe. Pri tem se šteje, da v delovni dobi ni presledka, če sklene delavec novo delovno razmerje v 15 dneh od dneva, ko je prenehalo njegovo prejšnje delovno razmerje. Letni dopust traja najmanj 12 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Glede na skupen čas, ki ga delavec prebije v delovnem razmerju, ne glede na to, da je menjaval zaposlitve, pripada letni dopust: skupna delovna doba redni dopust nad lil mesecev do 5 let nad 5 let do 16 let nad 16 do 25 let nad 25 let 12 delovnih dni 18 delovnih dni 24 delovnih dni 30 delovnih dni Po pravilniku o delovnih razmerjih našega podjetja se lahko v smislu zakonitih predpisov prizna še dopolnilni dopust, ki z rednim ne sme presegati več kot 30 delavnih dni. Tako imajo aktivni udeleženci NOV, ki imajo sodelovanje v NOB priznano dvojno, po spremenjenem pravilniku o delovnih razmerjih, veljavnem od 11. 1. 1062, za najmanj 12 mesecev udeležbe v NOB še 2 delovna dneva dopusta, nato pa za vsakih šest mesecev udeležbe v NOB še 1 dan. Dopolnilni dopust za delavce na vodilnih delovnih mestih, tudi za obratovodjo se prizna in sicer: skupna delovna doba redni dopusti (dopolnilni) nad 2 leti do 8 let nad 8 let do 12 let nad 12 let 3 delovne dni 4 delovne dni 6 delovnih dni Dopolnilni dopust za dobske invalide znaša: za 100 °/o invalidnost od 80 do 100 %> od 60 do 80 »/o od 40 do 60°/o od 30 do 40%> delovne, vojne in mirno- 6 delovnih dni 4 delovne dni 3 delovne dni 2 delovna dneva 1 delovni dan Pogoj je pri vseh invalidih, da imajo odločbo o priznanju invalidnosti zaradi telesne okvare. Pri določanju dopolnilnega dopusta se upošteva težavnost in posebnost delovnih razmer. Za upoštevane posebne delovne razmere velja pri materah starost in število otrok, tako se prizna — materi z otrokom do 8 mesecev 2 dopolnilna dneva dopusta — materi z dvema ali več otroki do 7 let starosti, če dela s polnim delovnim časom 2 dopolnilna dneva dopusta Delavci, ki še niso stari 18 let imajo pravico do daljšega letnega dopusta, ne glede na dobo zaposlitve in sicer: — delavci od 15. do dopolnjenega 16. leta starosti 21 delovnih dni — delavci od 16. do dopolnjenega 17. leta starosti 19 delovnih dni — delavci od 17. do dopolnjenega 18. leta starosti 17 delovnih dni Delavci v začasnem delovnem razmerju imajo dopust le, če je to v pogodbi določeno. Za določitev števila dni rednega letnega dopusta je odločilna dokazana delovna doba po delovni knjižici ali kaki drugi uradni listini, seveda s prištevanjem delovnega razmerja v podjetju po stanju do konca tistega leta v katerem delavec nastopi svoj redni letni dopust. Delavec ima pravico do letnega dopusta, tudi če ima do konca koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja, (če je prenehanje nastopilo brez njegove krivde) nepretrgoma najmanj 6 mesecev delovne dobe, vendar se tedaj prizna le ustrezno število dni dopusta in sicer se za vsak mesec zaposlitve prizna najmanj 1 dan dopusta. Do letnega dopusta je upravičen tudi delavec, ki je službo v podjetju odpovedal, in pa delavec, kate-r-mu je bila služba odpovedana, kakor tudi tisti, kateremu preneha delovno razmerje po sporazumu, če do dneva prenehanja izpolni pogoje za izkoriščanje dopusta. Prizadeti lahko zahteva, da mu podjetje v tem primeru izplača nadomestilo za neizkoriščeni letni dopust. V redni letni dopust se ne štejejo poleg nedelj in državnih praznikov tudi še bolezenski dopust, orožne Vaje, predvojaški pouk, prostovoljna javna dela, opravljanje državnih in javnih funkcij, izredni dopust do sedem dni ter odsotnost z dela zaradi nosečnosti in poroda. Za pravilno razdelitev dopustov so odgovorni noojstri, oddelkovodje, vodje sektorjev in vodje skupnosti. Delavca je treba najmanj 30 dni prej obvestiti o tom, kdaj lahko nastopi dopust. Delavec ne sme biti Prikrajšan, da bi ne mogel izrabiti letnega dopusta, ki 11111 pripada. Omogočiti se mora izkoriščanje dopusta brez presledka. Na delavčevo zahtevo oziroma z nje-govo privolitvijo sme odgovorni voditelj sektorja ali obrata določiti, da se dopust izkoristi v dveh, približno enakih delih. Podjetje ne sme deliti dopusta na Veo kakor dva dela. Dopusta praviloma ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto, razen če odide delavec na letni dopust ob koncu koledarskega leta in ostane na dopu-stu v naslednjem letu brez presledka. Nosečnica sme izkoristiti dopust iz prejšnjega leta v naslednjem letu, je konec leta odšla na porodniški dopust; mora pa redni dopust izkoristiti takoj po preteku porodniškega dopusta. Čas, katerega prebije delavec med začetim letnim dopustom v bolniškem staležu po odredbi zdravnika jevne zdravstvene službe, se ne šteje v dopust in se Za čas zdravljenja dopust prekine. Delavec ima pravico do nadomestila za plačan do-Pust in sicer za vse delovne dneve. Nadomestilo se obračuna na osnovi povprečnega dnevnega zneska osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih, pred mese-cern v katerem je delavec nastopil dopust. Čas letnega dopusta se šteje tudi za udeležbo pri Morebitni razdelitvi dohodka za nazaj. Izredni plačani dopust sme znašati skupaj do 7 dni v koledarskem letu in ga delavec lahko dobi v določenih primerih. Delovna doba se za ta čas ne pretrga. Izredni dopusti se lahko priznajo: kadar delavec prvič polaga strokovni izpit (največ do 7 dni); v primeru smrti člana ožje družine (zakonskega j^hga, otroka, očeta, matere, brata ali sestre; matere 1 »četa zakon, druga) in sicer 2 dni; kadar sklepa pred državnim matičarjem veljaven 2ak°h (1 dan); kadar mu poraja zak. žena (1 dan najkasneje v °ku io dni po porodu); ob odhodu na odslužitev oz. doslužitev vojaškega roka (1 dan, če ima dom na sedežu občine, kjer je podjetje in 2 dni, če ima dom izven sedeža občine); pri odhodu na orožne vaje (1 dan, pri povratku 1 dan, kolikor mu ni teh dveh dni priznal vojaški organ); Izredne dopuste odobri direktor oz. pooblaščeni vodja delovne skupnosti. Za vodje oddelkov odobrava vodja delovne skupnosti, za vodje delovnih skupnosti in vodilne delavce direktor, za vse ostale pa vodje oddelkov. Delavec mora predložiti dokazilo ob nastopu enega izmed naštetih primerov, kolikor niso okoliščine osebno poznane tistemu, ki dovoljuje izredni dopust v prej naštetih primerih. V izrednih primerih, ki niso prej našteti, lahko direktor oz. vodja delovne skupnosti odobri izredni plačani dopust po lastni presoji, izredni plačani dopust pa ne more biti daljši kot 7 dni. Izjemoma sme biti izredni plačani dopust daljši kakor 7 dni za strokovno izpopolnitev, če je to v interesu podjetja in če tako odloči upravni odbor. Izredni neplačani dopust lahko dobi delavec v opravičenih primerih za zasebne opravke največ do enega meseca. Takšen dopust dovoli do treh dni vodja delovne skupnosti, nad 3 do 7 dni direktor, nad 7 dni upravni odbor na obrazloženo prošnjo prizadetega, h kateri da svoje mnenje neposredni vodja oddelka. Omeniti je še h koncu treba, da dopust ne pripada delavcu, ki je do konca leta na bolezenskem dopustu, prav tako ne onemu, ki dela s skrajšanim delovnim časom po odredbi zdravnika oz. komisije. Ne velja pa to za invalida, ki mu pripada dopust, kljub temu, da dela skrajšan delovni čas. A. A. Sporočite nam, če je čas v zdravstveni posvetovalnici primeren V zadnji številki našega obveščevalca smo obvestili člane kolektiva, da bo sprejem v zdravstveni posvetovalnici za člane našega delovnega kolektiva 2 krat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 13. do 15. ure, in petkih od 18. do 20. ure. Posvetovalnico vodi dr. Alenka Dolanc. Pripravljena je dajati članom kolektiva kakršnekoli zdravniške nasvete. Predvsem je pripravljena odgovarjati na razna vprašanja, ki bi zanimala matere v zvezi z vzgojo in nego otrok, prehrano otrok, raznimi otroškimi boleznimi itd. Naše žene bi se lahko posvetovale nemoteno o vprašanjih v zvezi z nosečnostjo, porodom, kontracepcijo in podobno. Pripomnimo naj, da je zdravnica pripravljena imeti te razgovore sama z ženo, ki jo bo obiskala in da pri teh razgovorih ne bodo navzoče druge osebe niti zdravstveno osebje, kar bi morda poedine žene motilo. Prosimo pa vse člane kolektiva, da nam sporočijo, ali je tak čas, ki je predviden sedaj primeren odn. če ni, kakšen čas predlagate. Izrežite uokvirjena vprašanja, odgovorite na njih in jih oddajte v nabiralnik Tovarniškega obveščevalca! Ali je čas v zdravstveni posvetovalnici primeren ponedeljek od 13. do IS. ure da ne petek od 18. do 20. ure da ne Kakšen čas predlagate? .............................. Razprava o delu delovnih skupnosti Izvršni odbor sindikalne podružnice je ob polletnem poslovanju delovnih skupnosti, na svoji seji dne It), marca, razpravljal o rezultatih in uspehih, ki so jih dosegle skupnosti v tem kratkem času svojega obstoja. Osnova za izračun osebnih dohodkov celotnega kolektiva, so proizvodni uspehi treh delovnih skupnosti t. j. predilnice, sukalnice in stroč-narne. Zato je bil pretežen del razprave posvečen vprašanju, kako naj se postavijo ostalim dvem skupnostim t. j. službi vzdrževanja in upravi osnove za izračun osebnih dohodkov. Pravilnik o nagrajevanju je bil izdelan v času ko vršimo v podjetju rekonstrukcijo in so oddelki v sklopu delovne skupnosti službe vzdrževanja v celoti zavzeti z obnavljanjem strojnega parka predilnice in sukalnice, zato je razumljivo služba vzdrževanja prvenstveno zainteresirana na uspehih proizvodnih oddelkov. V tem letu bo rekonstrukcija v glavnem končana, ter bo zaradi tega potrebno razmejiti delo posameznih oddelkov v tem smislu, da bodo vezana na lastni uspeh. V razpravi je sodeloval tudi direktor podjetja in pojasnil, da je UO podjetja že imenoval komisijo, ki bo analizirala obstoječe stanje in pripravila predlog za dopolnitve pravilnika o nagrajevanju. Komisija smatra, da bi bilo nesmotrno decentralizirati vsa sredstva na posamezne delovne skupnosti, pač pa da je potrebno izpolniti sistem nagrajevanja, ki bi stimuliral vsak oddelek z uspehi, ki jih je dosegel sam. To bo možno doseči predvsem s sistemom nagrajevanja, v katerega bi vključili obračun po ekonomskih enotah. Le-tega smo uvedli že v letu 1959, trenutno pa služi le za prikaz finančnih rezultatov. Sindikalni odbor si je zadal nalogo, da bo skupno z omenjeno komisijo pospešeno deloval po teh vprašanjih, tako da bo možna čimprejšnja dopolnitev sedanjega sistema nagrajevanja. Z vključitvijo obračuna po ekonomskih enotah bi lahko dosegli boljše rezultate pri štednji s pomožnim in drugim materialom. Sleherni delavec in vodja oddelka pa bo zainteresiran, da dosežemo z nižjimi stroški še boljše uspehe. Nezgode v februarju 1962: V februarju 1962 so bile 4 nezgode s 34 izgubljenimi dnevi. 1. Femc Elzi, roj. 14. 6. 1932, predici v predilnici I je pri čiščenju raztezala prstančnega stroja padel železni valjček na nogo in ji poškodoval palec leve noge. 2. Kralj Franc, roj. 3. 10. 1930, delavec v mešalnici je na poti z dela domov padel z mopeda in si poškodoval desno roko. 3. Bizjak Franc, roj. 7. 2. 1910, pomožni delavec pri zidarjih se je pri polnjenju vedra s katranom polil po levi roki. 4. Maver Marija, roj. 6. 8. 1011, predica v predilnici I se je pri čiščenju stroja z omelom zbodla ob leseno stojalo cevčnice v sredinec desne roke. Iz podjetja so odšli: 31. 12. 1961. Pintar Marija, predica na flyerju, invalidsko upokojena. 8. 2. .1962. Tomc Janez, izpahovalec, lastna odpoved 19. 2. 1062. Brvar Veronika, predica, lastna odpoved 28. 2. 1962. Dagerin Lovro, elektromonter, upokojen Vstopil v podjetje: 3. 1. 1962. Fornazarič Vinko, remontni ključavničai Možnost preveritve izračuna os. dohodkov Da bi člani kolektiva imeli možnost preveriti pravilnost izračuna osebnih dohodkov in razbrati, kakšne osnove ima posameznik za dosego mesečnega dohodka, je upravni odbor sklenil, da naj sc v bodoče razobesijo plačilne liste še pred izplačilom v posameznih oddelkih. Zaradi odprave reklamacij v zvezi z obračunom osebnih dohodkov je UO sklenil, da mora biti obra-čunalka iz knjigovodstva osebnih dohodkov navzoča pri izročanju zaslužka tako, da lahko daje poleg mojstra, ki izvrši predajo denarja, takoj podatke o izračunu. Reklamacije izdelkov UO je sklenil, da se reklamacije, ki jih pošiljajo naši odjemalci, razobesijo na vpogled na oglasnih deskah v oddelku, ki je povzročil reklamacijo. Na predlog upravnega odbora je DS sprejel tudi sklep o obračunavanju osebnih dohodkov na podlagi meril, ki določajo sankcije za povzročene reklamacije. Cene za usluge UO je na seji dne 6. 2. 1962 določil cene za usluge, ki jih vršijo naše obratne delavnice in sicer: za 1 uro usluge z ročnim delom . . . 700 din za 1 uro usluge s strojnim delom . . . 1000 din za specialna dela se mora skleniti posebna pogodba. Karneval — Litija 1962