i n* OLOIST AND MOST FOPUUL«. SLOVENIAN NSWSPAPKK IN UNITE® STATES OP AUERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za »ero in narod — za pravico in reinico — od boja do zmaje 1 GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO^DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. STE V. (No.) 176. Rev. Cerne je pisal prav! DANAŠNJE RESOLUCIJE PRIČAJO, DA JE RES, NAKAR SO NAŠI KATOL. LISTI OPOZARJALI ŽE PRED ČASOM. — ČLANSTVO SE TIRA S SILO V TABOR BREZ-VERSTVA. Piše: Anton Grdina, bivši član SNPJ. CHICAGO, ILL, SOBOTA, 7. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 7, 1925. LETNIK XXXIV. Kar obstanite, in priznajte, resolucije prav nič ne brigamo, da ste nas katoličane prevara-[prav je, oni žive v svobodni deli, m da ste obljube svobode v želi, pod nebom in Bogom svo-vaših resolucijah pogoltnili, in bode, prosta jim je volja! da Nase S. N. P. J. ni več svo-j Ali mi se zavedamo svoje bodna, ni več narodna, pač pa dolžnosti, da se zanimamo za naravnost, le polemična in na- naše sobrate, katoličane, kate-ravnost proti katoliška. In ker ri se nezadovoljni pritožuje-tega nečeto povedati našim ka- jo, in katerih je že veliko števi-toličanom vi, moramo povedati lo zgubilo radi vaše brez ver-radi tega mi. mi jim ne brani- ske polemike veliko denarja, mo vstopa \ S. N. p. J., j„ tudi Ki so radi vaših zlobnih napadu* svetujemo izstopati. Mnogo dov na katoličane, pustili vašo katoliških, naših sobratov me jednoto! Ali ni povedal Rev. vpraša za svet: "Kaj da jaz Cerne, resnice, ko je vam re-m is lini ?" Naj pustijo SNPJ. ali kel: "da če bi vi takrat poveda-naj ostanejo? Jaz vsakemu !i kandidatom, to kar sedaj posvetujem. da naj ostane iste čenjate z njimi, da bi marsika-član ill da naj zahteva svojih teri ne bil k vam prišel?? Od-pravic, katere mora vsaki član govorite!?" dobiti, od gl. urada SNPJ. kot Koliko jih je, ki še namera-katoličan, ne glede da imajo še vajo odstopiti kar ni prav, ker toliko in še hujših^ naperjenih je le škoda za denar, katerega resolucij na razpolago. Kar so vam vplačali, končno pa, vam daje svobodnega ameriš- ako se bo gospodarilo tako in ka država, to mora vam dati in ako ne bo imelo članstvo, ki pustiti tudi SNPJ. ako tega ne ne misli protiversko. nobene dobite, se obrnite na zavaroval-! pravice, ne bo nikoli brez skr-niskega državnega komisarja bi, v kakšne zmešnjave jih zna kjer je vaša jednota inkorpo- še pripeljati vodstvo SNPJ. — t irana in videli bote, da vam se Vprašanje je. če ni vsaj za bo kmalu dalo vsa verska svo- mlajše pristop le katoličane bo-boda, kajti vi niste pristopili v! Ije, da se prej ko slej rešijo, jednoto na take resolucije, ka- dokler še niso mnogo vplačali, kor jih vam danes predstavlja- Sicer pa nam je vseeno, kdo jo in usiljujejo. pristopi ali odstopi, samo da Nas vseh katoličanov je dolž- ljudje vedo' zakaj da se m>st, da se potegnemo za pra- nG, bo več pod Pretvezo vice naših katoliških sobratov deIal°' da Je ■Jednota narodna, DRUŽINA MR. IN MRS. FRANK GRILL, CHICAGO, ILL. Mr. Frank Grill je te dni prodal svojo dobro urejeno mlekarno. Sedaj je stopil v družbo velike moderne pralnice, ki bo v kratkem ot-vorila obrat v naši naselbini. Iz neodrešene domovine. --o- VELIKE MANIFESTACIJE POVODOM PETLETNICE KOROŠKEGA PLEBISCITA. — "KOROTAN JE NAŠ", SO SE ČULI KLICI V MARIBORU, — DRUGE ZANIMIVE VESTI. SIRIJA " REPUBLIKA. KRIŽEM SVETA., ČRNC PRIPOZNAL UMOR. in da je v jednoti prava ljudska svoboda, ljudi pod takimi frazami lovilo in potem po svoje obdavčevalo, da morajo katoličani s svojimi prispevki podpirati protikatoliške naprave in utrdbe. Kdor tega ne vidi, ta je slep in viditi neče. Radi tega je zn- ki so danes vrženi v ta brezver-ski metež, sami si nemorejo pomagati, vsaj tako se nam pritožujejo: "Star sem, drugam ne morem, kaj si morem pomagati." Tako se nam številno pritožujejo, mnogi bi že odstopili, a jaz jim nisem svetoval, kajti iz odstopom jim le delate uslugo, na ta način, bi služil Rev. Father Černe vse oni spravili vse lahko ven, iz priznanje, da je posegel glo-jednote, in tako ostali pri teh boko v temne kote s svetilko nesrečnih koritih, katerih jih resnice, da ste vendar prišli je že malo sram. Ako je Rev. enkrat sami na dan in poveda-Černe pohvalil K. S. K. Jedno- li, da ste verski nasprotniki in da to zahtevate tudi od članstva. Radi tega pa bo naša dolžnost, da bomo bodrili na-mičnega gospodarstva, nobe- še ljudi s tem, da bomo pove-1 nih stavb, tiskar en, domov in dali, kaj da je za katoličana drugih sebičnih stvari ni pri KSK. Jednota in kaj da je za nas, nobenih naklad, katere i- nje SNPJ. Potem pa svobodno mate tam vedno na dnevnem vsak kamor mu je drago. Mi redu. Ali ni to resnica?? Go- bomo imeli za naše voditelje vorite! Zakaj potem toliko hru- naše slovenske duhovnike, S.N. pa in šuma na moža, ki vas je P. J. člani naj pa imajo za svo-poštenp okrtačil? Vemo, ve- je voditelje "Debse". za kate-mo, zakaj da se gre, vemo, da re so bolj vneti in ponosni, ka-vas malo skeli, in vas še bo, kor na Združene države, kjer kajti mi povemo resnično in od- služijo svoj kruh. Naj pri S.N. krito, to pa vas boli. Nikar ne P. Jednoti nikar ne mislijo, da slepite vaše članstvo, da imamo smo vsi tako slepi, da ne vidi-mi kaj napram vaši jednoti, ali mo, kaj je črno in kaj belo! — pa vašemu članstvu, saj so to Naj nikar ne mislijo, da je do- to, je on povedal resnico. Več je svobode pri nas, manj se plačuje pri nas, nobenega pole- po večini vsi naši katoličanje, katerim ste vi zamašili usta, dr- volj, da ljudem nabrišejo kar s peskom oči in da bo na- žite nad njimi bič, in jih gonite rod že temu verjel. Dela govo-s silo v tabor brezverstva! | rijo same in dela spričujejo! Mi spoštujemo vsako pod- Naj se skrivajo še tako umet-porno organizacijo v kolikor no za kulise narodne besede, gre njen pravi cilj_ in namen, in naj obetajo na videz kar ho-ali polemike, kakoršne znate čejo, mi vemo, kaj je odzadaj, voditi napram katoličanom pri mi vidimo, kakšen sad da rodi S. N. P. Jednoti, tega ne bomo njih taktika! Rezolucije da-vam pustili. Nič nam ni mar našnjih dni same govorfe, da je druzega, nego, da ste le pove- vse ono res, kar so naši katoli-dali kaj in kdo da ste in to je ški listi že dolgo let svarili vse dovelj, samo pazite da bote to one, katerim se je obetala ver-tudi povedali, svojim- kandida- ska svoboda, da bo ta svoboda tom pri vstopu, kaj je vaš na- prišla enkrat pod noge kolo-men, in kakšne pravice da bo- vodjem rudečega tabora, in ka-do prejemali pri vas katoličani ko hitro se je to zgodilo, še kadar postanejo vaši člani in prej nego smo pričakovali. Pa Članice. Mi se za one, kateri s še mislijo, da smo tako nazad-zadovolnostjo sprejmejo vaše I (Dalje na 3. strani.) Veliki nered v Damasku. — Prebivalstvo zapušča mesto. — Francozi usmrtili veliko število upornikov. - Revolucionarji proglasili republiko. — Ameriške križarke v Siriji. Damask, Sirija. — Y sredo dne L nov. je bil pravi pekel v mestu in okolici Damaska. Na tisoče prebivalcev je zapustilo mesto. Na tisoče trgovcev v mestu je zaprlo svoje trgovine — danes še premožen — jutri ne ve kaj bo z njegovim premoženjem. Grenak je boj naroda, za osvoboditev iz pod tujega jarma. Panika se je na novo začela v sredo, ko so zagrmeli nad mestom francoski topovi; veliko strahu so pa povzročile bon be, katere so spuščali letalci na mesto. V bližini mesta so francoski letalci zapazili novo četo upornikov, katere so pa topničarji takoj premagali in vse pomoi-ili. , Okolica Damaska spominja na žalostne čase svetovne vojne. Na vseh cestah, ki vodijo v mesto so napravljene barikade, za njimi pa strojnice in oborožene čete. Tako zgleda danes Damask — ki je eno najstarejših mest na svetu, kakor najbolj moderno opremljena trdnjava. Revolucionarji v Siriji, katerih voditelj je Bakri, bivši načelnik ljudske stranke, je bil izvoljen predsednikom republike v Siriji, katero so proglasili uporniki. Francozi imenujejo Bakri-ja navadnega roparskega poglavarja — a naj-brže ne bo tako, k^\jti Francozi imenujejo vse one, ki se bojujejo za svobodo — bandite. -o- PREPREČEN NAPAD NA MUSSOLINI J A. - I Rim. — Policija je aretirala v Rimu poslanca socijalistične stranke Zaniboni-ja, kateri je bil na sumu, da je nameraval zavratno usmrtiti italijanskega diktatorja Mussolinija. Napad na premierja bi se bil imel izvršiti ob priliki slavnosti sedme obletnice premierja z Avstrijo. Zaniboni je bil aretiran ko je baš zapustil hotel kjer je stanoval, da izvrši svoj načrt. V Turinu so pa aretirali vpokoje-nega generala Louis Capello, prostozidarja, ko se je ravno hotel odpeljati iz dežele. -o- . — Dunaj. — 90,000 državnih uslužbencev je nameravalo stopiti na stavko, a vlada se je podala in privolila v njih zahteve po 28 odst. povišanju plače. — New York. — Na tovornemu parniku Algiers je izbi •uhnil ogenj, posadko broječo 17 mož je rešil angleški parni k Rassay. Nesreča se je dogodi-na na obali Virginia. — Savanah, Ga. — Semkaj Izpoved 16 letnega črnca, ki je umoril bolniško strežnico v Dolton, 111. — Žrtvi je vzel 46 centov. — Množica ga je hotela linčati. James Q. Allen, črne, star ie prišlo poročilo, da je jahta,16 Iet* ž,več na 423 E- 45- cesti Bunny II., na kateri so se na- v Ch,caK°. ni. je bil v ponde-hajale neke osebe iz boljših ,jek aretrran v Kiverdale. Are-krogov iz VVilmingtona popol-1tacijo je izvršil Policijski na-noma zgorela. To poročilo jega je dobil od veških žrtev poročilo ne nove Mrs' Jeanette Beckholm, kate- — Chicago. UL-im— Pet oboroženih. banditov je napadlo Bremen State banko v Tinlev Park, ki je oddaljen 20 milj od Chicago. Banditi so odšli ro je tudi napadel. Ivakor je bilo poročano je bilo dne 2. oktobra truplo bolniške strežnice Miss Emme Bacon iz Dolton najdeno ob cesti v Dolton, 111. O morilcu ni bilo s plenom $3000. Ko so banditi sledi, le to se je zvedelo, da se prišli na banko je bila tam sa-j potika po okolici neki črne, ki mo pomožna blagajničarka napada ženske. Tako so tudi Mrs. K. Hardinger. katera se je na dan umora Miss Bacon ne-silno prestrašila. kateri videli nekega črnca v — Minneapolis, Minn. — Pr- bližini* kateri je biI po popisu vič v desetih letih je bila v Hen- ■ podob,en branemu. | nepin okraju obsojena ženska L1® !etm m1onIe^ ni dolgo ta" radi umora. Ta je Mrs. Evelyn,Pr,poznal da Je napadel G esc h wind, ki jt? zaklala z no- *trežnicT° ko seif vračala P™tJ žem svojega soproga. domiK IzP°vedal da Je — Norfolk. Va. — Ko je v uamrtil- nato pa oroPal- Plcn soboto skuna Isabell Parmen-' ™ h}\ VeJik' Pri žrtviAje ter se potopila v viharju v bli- dobl1 le 46cl S™b™° zapestnratom moralno in gmotno pomoč. Pripravimo se na dan, ko bomo rekli: "Korotan je naš." 66-letni posestnik Janez Vad-nov na posledicah ran, ki so mu jih bili prizadeli italijanski vojaki, ko jih je ponoči preganjal s svojega vrta, kjer so mu kradli sadje. Pokojnik jfe bi! značajen blag mož: bil je cerkveni ključar in odborni k kmetske hranilnice. Preganjala ga je čudna usoda; trije o-troci so mu bili umrli nesrečne smrti: 91etni Štefan je 1. 1899 utonil v Pivki, 221etni Jakob je 1. 1922 v hipni blaznosti izvršil samomor; Spletnega Janeza ie 1. 1923 v gozdu ubilo drevo. Sedaj je še sam umrl nasilno smrti. Goričani pri sv. očetu. Dne 2. ni. m. je sprejel sv. oče v posebni avdijenci 300 goriških romarjev z nadškofom dr. Sedejem na čelu. Sprejem je bil zelo prisrčen. Za narodno pravičnost v cerkvi "Pučki Prijatelj" na uvodnem mestu poroča o nemilem dogodku, ki se je pripetil v nedeljo v frančiškanski cerkvi v Pazinu. Od nekdaj so bile tam hrvatske pridige. V cerkev prihajajo velike množice domaČega hrvatskega ljudstva posebno na god sv. Frančiška Asi-škega. Tako tudi letos. Toda letos so bili vsi ljudje nemilo razočarani: bili sta dve pridigi, a obe v italijanskem' jeziku. List naglaša, da so duhovniki v zmislu cerkvenih ukazov in predpisov dolžni, da se nauče jezika naroda, med katerim delujejo, da morejo uspešno vršiti svojo službo. Ako se v cerkvi gode ljudstvu krivice, ima od tega največjo škodo cerkev sama. minejo, da bi se ne prelivalo krvi. Tako tudi sedaj poroča- SKE POSTAVE. Freeport, 111. — Edward W. jo, da je pri volitvah v Yuko- Voelpel iz Clinton, Iowa je bil tan prišlo do pretepa pri kate- obdolžen prestopka kršenja rem je bilo 5 oseb ubitih in 27 prohibicijske postave, na kar ranjenih. Socijalistični župan v je bil obsojen na eno leto ječe Kanasin je bil tudi usmrteik in $5000 globe. I Bandit Colarič. V Puli se vrši razprava proti banditu Ivan Colariču, ki je bil vodja dobro organizirane roparske bande. Obtožen je večih tatvin, roparskih napadov in umorov od leta 1923 dalje. Radi tatvine je bil že v zgodnji mladosti kaznovan. Prva obtožna zadeva tatvine v hiši dr. Licausija v Puli. Tatovi so odnesli 10,000 lir v gotovini in 2000 lir v bondih. So-obtoženci zvračajo krivdo na Colariča, on pa na nje. Ko ga je po tatvini dr. Licausi povabil na razgovor, se je Colarič temu vabilu tudi odzval in celo pomagal iskati nekega soobto-ženca. Na cesti sta ga ustavila dva orožnika. Orožnik Ballot-ta ga je hotel prijeti, ali Colarič se je branil z revolverjem. Ballotta je zmirjal Colariča in ga dregnil v roko, na kar se je revolver sprožil in zadet je bil drugi orožnik Cosaltar. Ko je Ballotta to videl, je vrgel puško na tla in bežal. Razprava bo še dolgo trajala. Zopet žrtev. V Velikem Otoku je umrl V Čepovanu so kupili nov, veliki, 858 kg težak zvon. Čepovance tarejo hude gospodarske in druge težave. Letina v Cepovanu kaže slabo. -o- Na Kanalskem so imeli letos tako slabo letino, da ljudje take ne pomnijo. Ljudi vabijo na delo v tovarno cementa v Anhovem, ali tam je silno nevarno in v kratkem času, odkar obstoji ta tovarna, je bilo že 8 oseb usmrčenih pri delu. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so do stavljene prejemniku na dom ali n* zadnio pošto točno in brez vsakem odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din._______$ 9.55 1,000 — Din. _^_ $ 18.75 2,500 — Din.____$ 46.75 5,000 — Din.___$ 93.00 10.000 — Din.______$185.00 100 — Lir__________$ 4.70 200 — Lir.............$ 9.05 500 — Lir_____________$ 21.75 1,000 — Lir _______________ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. al nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m> nja. dostikrat docela nepričakovan. > je absolutno nemogoče določiti cen vnaprej. Zato se pošiljatve nakaze?-po cenah onega dne, ko mi sprejme mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTT KAKOR TtJ- NDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO VENSKO BANKO ZAKRATŠEK & ČEŠ ARE V 455 W. 42nd St., New York, N. Y. . " , - ' ..v......••• ' pnp^mnr ' ' > " - 'AMERIKANSKI SLOVENEC 4yierika]«ski Slovenec Mogoče j ne Matere Božje jih je slovesno Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. * h-v? ▼'-sk clan razun nedelj, pon-delikov in dnevov po praznikih. CO. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0093. Naročnina: 7.a celo leto _______________________$5.00 Za pol leta ________________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto_______________________6.00 Za pol leta _______________________3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. koriti." Izjavam rnjhovskih politikov so krepko selcundirali ,pisi in druge novi M pridejo. zveatr katoli5fci veri. ^r^SK^^Lfl^ ^ ie za nas Slo- ate vi, šuStarS* eden tened|.p~J.U d^ovMlna ter razna vence tu v Ameriki najbolj za- takih, ki so v življenju kričali druStva. Domači župnik Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. »Phone: Canal 0098. emfati&nim vzklikom: "Samo ena politika je za Avstrijo, poli tika, ki vodi v Nemčijo." Se izrazitejše je govoril dunajski podžupan Emmerlin, ki je zaključil svoj govor tako-lc: "Večina Vi*ah političnih : t rank želi ujedinejnje. Mi hočemo porušiti, hočemo biti en enoten narod združenih bratov. Ne prihaja nam na misel, da bi vse te politične govore jemali kot suho zlato in iz njih sklepali, da je proces*ujedinjenja Nemčije in Avstrije neposredno na pohodu, mnenja pa smo, da so dunajske manifestacije in demonstracije simptomatične, ker izpričujejo, da je v nemškem narodu, tako v Nemčiji kakor v Subscription: For one year__.___________________________$5.00 For half a year.__________________________ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________________6.00 For lialf a year________________3.00 vutriji, krepka volja in neukrotljiva težna, da pride preje ali slej«? do ujedinjenja avstrijskih alpskih pokrajin z nemško re- ubliko. „ lis POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za" zadnjo številk^ v tednu ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. s ootid class matter August 10th, 1925. at the under act of March o, 1879. Post Office ;druženiu vsenemstva. je mmivo. Ameriško časopisje o na vse grlo, da so naprednjaki zvonova blagoslovil. Slovencih ne prinaša nič, zato in da je vera humbug, in Boga I Smrtna kosa. Umrl je 1. ok- vse meje |mora skrbeti bolj naše sloven- zapisali z malo začetno Črko, tobra v Starem dvoru pri Sk. sko časopisje. In v tem oziru kar se tudi vidi v vašem dopi- Loki g. Melhior Jezerec, oče v prinaša slovenskih novic naj- su. A ko jim je pa voda začela Metliki umrlega kaplana g. več ravno naš katoliški list teči v grlo, so pa radi poklica- Jezerca. Amer. Slovenec. Pri tem bi pa H zaničevanega farja in polju- Osveta radi devojke. Na tudi prosil naše farmarje, da bili Križanega. Tako boste mo- poti proti selu Fudine pri Pod-bi sedaj v zimskem času priče- goče naredili tudi še vi. 2elim gorici so našli mrtvega seljaka li s svojimi dopisi in članki. — j pa, da bi preje prišli do spo- Mahmuda Gravatoviča, ki je Kajti vsak je nekaj zmožen in znanja. Jaz nimam nič proti bil zavratno umorjen. Gre za ima svoje skušnje pri farma- temu, ako ste vi tako napre- slučaj osvete radi dekleta, nju. Gotovo se bo kak sloven- deif, da brez vere lahko živi- Nepošteni železniški uradniški farmar dobil v Willardu. te, a priporočam pa vam, da v Novem Sadu so spravili Za enega vem, da je jako zmo- nekoliko one svobode, o kateri v sodno preiskavo štiri železni-žen sukati pero v Kanadi, kar tako kričite, pustite tudi onim, ške uradnike, ker je sodna preje nam že večkrat pokazal s ki še svoje vere niso vrgli proč iskava dognala, da so bili v svojimi zanimivimi dopisi. Ali i in jo poteptali v blato. Jaz zvezi s tatovi, ki so jih spomla 'I Vam Bog stotero plača za to! Enako sem dolžan velike za- F. SVOJ izi s ve drža bivS( i vojni in da predvsem ,1:1;: P U1. iitično nasp ki se ie vz :lo, da razpade nemška država nastane radi nesrečnega vo. ne-stvo med Nemčijo in malo av- držak 11 res r na, n stva, Avstro-Ogrske. , 1 mogoč e. Nemčija je ostala vkljub vsem zmedam kompakt-Nemci v rajhu in Avstrijo niso nastala nobena nasprot-;protno, skupna katastrofa, ki jih je zadela, je v Nemcih vzbudila močan čut narodne skupnosti, ki se je vedno ener-gieneje 111 glasneje javljal v zahtevi po skupni in enotni državnosti od Belt : in Nemškega morja pa doli do vrhov Karavank in do Ogrskih ravnin. Pokret za združitev Avstrije z Nemčijo se je sprva pojavljal samo kot nekaka skromna želja. Polagoma pa je Lo gibanje pridobivalo na intenzivnosti in se ni dalo več udu ni. ti a si je iz Pariza opetovano zagrmela grožnja: quos ego! Prva svarila iz Pariza, iz Londona in tudi iz Rima so \saj navidezno izdala. - Zaenkrat so v Avstriji in v Nemčiji potihniti glasovi, ki .^o zahtevali državno ujedmjenje vsega nemškega naroda tostran in onstran čmo-rdt če-žoltih državnih mejnikov. Letos pa se je situacija, kakor vse kaze, bistveno i.tpreme-nila. Cčivldno so Nemci zaslutili, da ve "o dan os v po it ;i docela ri'Mff vpipr in t' a iim ni vpr trrl' > i*r! v ri s vrni Vi In nil- ti: 5 Kanca 5 City, Kans. Iz pota. — Po dvadnevnem bivanju v Springfieldu sem od- hvale dobri tukajšni slov. drupel v St. Louis. Mo. Tam sem žini Mr. in Mrs. Majerlovi za se ustavil pri našem lokalnem gostoljubnost in postrežbo. Bil ot neznaten, brezmočen j zastopniku Mr. Mikeliču, kjer sem šest dni v tej naselbini in Tod: te aaJe . l» niso I sem bil prijazno sprejet, kakor ves ta čas je "Mr. Majerle žr- tudaj ni veliko h oval caster me spremljal po tudi kmalu naselbini. Hvala Vam in Bog »pravil. - plačaj! Mesto St. Louis je \eliko no Kansascitski Slovenci si rav-vojem prebivalstvu in obse- no sedaj grade krasno novo bi ne bilo lepo, ko bi prišli ta-ko-le večkrat slovenski farmarji na svoj korner v ta list in bi se v njemu pogovorili o tej in oni stvari, ki se tiče njih poljedelstva itd. Kaj mislite drugi farmarji o tem. Povejte vedno. Tudi Slovencev in sem imam za soseda tu rojenega <*i zaprli radi velikih tatvin na Amerikanca, ki je obenem* tu- železnicah. di brezverec, ali on se ne bo! Zaradi tihotapstva so zaprli meni, nikoli posmehoval, ko nekega mariborskega spediter-grem v cerkev in svoje otroke ja, njegovega pomočnika, biv-katekizem učim. Torej je gen- sega aktivnega kapetana naše tleman napram .našim janičar- vojske, in dva carinska urad-svoje misli. Gotovo je, da ima- 'jem. Čudo vseh čud je, da naši nika. Vrši se sodna preiskava. mo še kakega farmarja v kaki nasprotniki nikoli ne vidijo -0- drugi državi, ki bi se nam pri- onih elementov, ki očividno iz- Požari v mariborski okolici, družil. Oglasite se vsi in po- koriščajo slovenskega delavca.! V Kamenici pri Mariboru se ve.rte svoje misli o tem. j Torej Mr. Šuštaršič, razmiš- od lani naprej ponavljajo po- Letos je zima kmalu nasto- Ijajte nekoliko in povejte svo- žari drug za drugim. Sumi se, pila. Tukaj ljudje že 40 let ne je mnenje o slovenskem zave- da zažiga hudobna roka. V pomnijo tako zgodnjega obis- tišču, republikanskem združe- takozvani Kamniški grabi, ki^ ka zime. Snega je zapadlo po nju, 0 milijonskem fondu, o vodi iz Kamilice proti Sv. Kri-* Kot govori stati tika, šteje slovensko cerkev, ki bo krasni teh kraiih nad tri Palce »n dela Kristanu in drugih takih pri- žu, so bili tekom enega leta po . . * tlom trallUn __ 1T 1.: ------1 _ ___ _ • _ ^ X A u.. J n^i n n /\ m '1 ] / J o: for sam meri 10 lotov skupaj ;■: novim žu moram •o bile velikanske tovar- 50 preči prohih la drug veter m da jim ni vec treba skrivati svo .i k? a t . , • * /v ngitacpo za združitev Nemci,':e in Avstrije, j "TcV \ nister dr. Stresemann v parlamentu odkrito izjavil, da t< ži C - 5e i ška državna x>olitM:a, ne glede na ovire, i;i so danes s^A^jajo, M po združitvi - :nč: . jo.. Si "e.- e -. .i.arov r . « =»•. »p- čiče. sfci Javnosti ni našla oiPJP®?wlocia\u'a odpora, kakor vse je pri- in |i čakovalo. Francoski in angleški, predvsem pa italijanski po-' It titični krogi so, skoraj bi rekli, molče prezrli Stresemannovo -mat\, enuncijacijo. Ni se potem Čuditi, da se je ta molk na m i i .i selbt strani tolmačil, kakor da su ati jo merodajn; politiki i 1 ni'Ki r.a zapadu pokret za ujedinjenje. Nemčije in Avstrije koi jerlJ nekako potrebno zlo, ki se mu ni mogoče trajno upirati. Po- tako sle dice te angleške, pred vsem pa francoske in ik v manjši me 'i jeli. italijanske popustljivosti, so se takoj pokazale. Vsenemski ps>-at — to je v bistvu propaganda za homško-avstrij;5ko ujedi-jenje — je n.cgocno narastel, in bas^te dni so priredili polita : In državniki v eh struj in barv iz Nemčije oolitično romani d. Tukaj ne, ki lovale vsakovrstna ie bilo veliko deiav Ijenih. Vse to je sed zaprto in s tem je delavstvo v j - ' nori pri oini sem primeroma >e se nam velike preglavice. Koru- ležnikah za je še vsa zunaj. Veliko jih čun!? še tudi ni pospravilo fižol in druge stvari. Nevarnost preti, da se to pokvari. Ravno tako je s krompirjem. Radi pičle letine in zgodnjega mrzlega vremena se je cena ki se rede na vaš ra- požaru prizadeti že do male- R. Snidar. -o- VESTI IZ SLOVENIJE. ga vsi posestniki. V noči od 27. na 28. m. m. je zopet izbruhnil ogenj in sicer pri posestniku Pelclu.- Ogenj se je straho- icijo lzae-piva. V teh £ev zaposli povečini Smrtna kosa. V Sverini pri vito hitro širil. Cela hiša je bi-Celju je dne 12. m. m, umrl g. la mahoma v ognju. Rešiti se krompirju M. Klinar, p. d. Turin, posest- ni dalo skoro nič. Skoda je ce- | pniščem Veste znatno 2visala- Kakor zgleda, nik in gostilničar. jnjena na 100,000 Din. reči o kansascitski n t' bo cena kromPirju d°segla voj-1 Iz Pilštanja. Letošnje leto -o- ni to da ra io jih ie m n° Cen°' ki Je bila $3*0(> bu' je pa res zel° ^udno. Od kraja Nevaren strelec. | o ti i a in Tu med tem do Selj* so kazali vinogradi zelo dobro,1 Tudi v Rožni dolini se doga- brim ljudstvom je prava kato-: Morda bo kdo izmed čitate-; l°da deŽevje do 2adnJ^a ča- jajo senzacije. Nasproti gostil-i ška zavest doma. Kaj takega Uev vskliknil:. no, farmarji S* J'm.Je mno«° ^odovalo. - «e pri Cvičku se je v nede- * _ J VI n^t ... __1 i____ Wt rt 1 lit HAnn Hna finimlr c Di ialo kje najde. Vrli rojaki irnajo pa potem zlate čase. To Mošt je mnogo slabši od lan- U« ob 10. dopoldne človek s i-j dobro opravi!. Zahvaliti v Kansas Citv, le krepko na a am dobrima družinama prej z vašim navdušenim bla M. hek č \ in : r. Sim n- gim veleč. g. župnikom, ki se je malo. Zadnja leta je biča por loč, gost djubnost za vas žrtvuje in ki za vas de- la cena krompirju tako nizka, strežbo. la, da povzdigne vas in vaše se sploh ni splačalo ga sa-St. Lotri pa me je luka- naselbine ugled. diti v večjem obsegu. Ravno ia odpeljal v slovensko na- K« učno najlepša hvala tudi rac1^ tega je večno Kar. as City, Kans. Bi- vsem našim dobrim naroČni-* sadila krompir samo za svojo -bola. P i 3Tr. a- kom >;a naklonjenost ter ska- domačo porabo. Izjeme pa so bi bilo. ko bi ga veliko imeli u . . . , , , , . . .. , za prodati. A drag je zato, ker naS Je letos zel° dobro ob" st° in V nc nje na Duna. ivicno roma- : za Da 'Strne nemški je bil voditelj tega romarsk tovi družini so m vali i:'i* z veseljem Oglasil sem se tudi pri veleč. g. župniku Father Per-šetu, l i so mi prijateljsko stisnili desnico v znamenje, da sem dobrodošel. Naslednji dan v nede'io so a./ v t rkvi v jedrnatih besedah priporočili svojim blagim faranom. Povdariti skega, pa ga bo zato malo več. flobertom v roki postavil na ce- streljati na vse rodilo sadje. Sliv je bilo malo, strani brez ozira na ljudi, ki so jabolk pa je zelo veliko. i bili v veliki nevarnosti. Poseb- Stabilizacija dinarja. Po no Je bilo nevarno za otroke. mišljenju našega finančnega katerih je bilo baš v -tem času ina fa - ministra še ni prišel čas za največ na ulici. Besni strelec je :„mn končno veljavno ureditev naše zadel neko gospodično tako, valute. Vendar pa izjavlja, da da je dobila malo prasko na vas ki ga letos veliko imajo in gospodarski krogi pri- grlu Streljal je pa celo uro. — ki so ga pravočasno izkopali cakovatl- da bo sedanjo politi- Ljudje so bili sila vznemirjeni 1.....dinarja držal in preplašeni. Niso mogli najti I nikogar, ki bi strelcu odvzel V nedeljo dne orožje. Šele ko mu je pošlo J aunaj; nik, tc mogre vo, da ik ne i flnifi ke parlamenta acijskem zboru 1 e knjige. Naj je nima nobene ofici ovoril, kakor je sam nagla leiaškejja naroda v rajhu. vlade,"' tako je naglasa1, * tak seveda celokupnega narci Ako je torej kot reprezentanc or 'ml loku pnegi kakršnekc roda in k« strankah, loku" vi nt iN t gov :Vi. :n v; avra govorjeni govoru tudi nii-misije, eno je golo-cot reprezentant ce-govorim kot'tolmac triPu kol voditelj na-a v vseh njegovih kot predstavite i;, ce-pnega naroda govoril o • nemški domovini z velikim trge-m emporijem Hamburgom, ki usmerja svoje oči proti zapadu, da zre na vahod in na Balkan, se morajo te njegove besede smatrati za vel-?pomenljive, zlasti ako jih počrlava z vzklikom: "trajno ne bo nobena tuja demokracija mogla vzdrževati kršenja svojega lastnega načela, namreč izvedbe trdne volje celokupnega nemškega naroda." V enakem smislu so govorili tudi vsi ostali nemški politiki. Poslanec Eugberding iz klunstra je med drugim izjavil: "Kjer je volja, je tudi pot. in narod 70 milijonov se trajno ne da po- ze pri- zano gostoljubnost. Bog ' Pre- živi vse! ki so ga pravočasno izkopah. , ... Zeleč vam vsem obilo božje- Tak* »o zadeli terno. Ko , ,acJJe ga blago, lova pri župniji ter V št. 249 lista Prosveta sem se do^o. v družinah, ostajam s pozdra- cital dopis iz Spring Canvona, , Ja- . . + r . , . , t. .. „ vom I tah, kjer se poroča o smili m' m" ae Je lzvl"slIa v Smar' strellvo' Je nehal streljati. Z Leo Mladic, pot. zastopnik, nekoga rojaka in pravi, da je ^ »^ta^cija novega župnika vso zadevo se zdaj peča oblast _o__bil pokopan po katoliškem o P" Sv' PetlU na korili5ki Ifori. ZakaJ ^ doticmk streljal, se Rothbury, Mich. bredu, da pa v cerkev niso šli, SIov^iosU je izvršil upravitelj ^ ne ve. I Ker se nihče noče oglasiti iz .ker Jim vremenski bogovi ni so ™ke de^an!je , svetnik 7 .. "Tr0- . izleta i/, rajha na Du- a oram, da v malokateri na^el- tukaišne okolice, odkar ^em fW naklonjeni. Ta napredni , us 12 St' Jurja ob Juzni že' ' odpiranja p,sem " ; -st pil na bini je naš .list tako razširjen, jaz prenehal z dopisi in poro- David Šuštaršič (tako se men- Iezmci' kl Je tudl Pridi«al. . Amerike kakor je ravno v vrli slovenski čili, sem sklenil, da se zopet po- da Piše), ki je podpisan pod Radeče pri Zidanem mostu JO ?njela za«ieb^a policija naselbini Kansas City. Tu sko- vrnem nazaj z mojo poroče- svojim dopisom, se mora pa Tukajšnja učiteljica gdč Kor- r usiuz^t,enca t(?3 ^ ro ne najdete slovenske hiše, valsko torbo in od časa do časa tlldi obregnit v našo Č. duhov- nelija Cermeljeva se je poroči- ' PM ^ateicm T* . 7 p!" da bi v r jo ne zahajal naš ka- sporočim širši slovenski javno- ŠC'ino in tako izpolni dopis, da la z g. Joškom Isteničem, delo- t> l^ - Vce' } Je od" toliški list Amer. Slovenec. sli o gibanju nas Slovencev na *a P° njegovem bolj fejst pi- vodjem v Podvinčevi tovarni al P,sma> Je domnexaJ. Z na dušenjem sva se po- tukajšnih michiganskih far- hne- DaUe pravi: prišel je kar1 Nalezljive bolezni v Ljublja- \ Plsmift aolaiji. izročili ten pod i a na delo okrog ro- mah. Da se pa tudi tukajšni ro- k Pogrebniku (tu misli duhov- ni. Od 1. do 7. oktobra so bili ^ nem^LPfravflnif^u- jafcov z i ' im navdušenim tu- jaki zelo zanimajo za dopise nika>» nataknil srajco čez oble- v Ljubljani naznanjeni sledeči r .Hn^t • T- i , , kaj -nun zastopnikom Mr. iz tukajsne naselbine je dokaz, ko in ovratnik in jih začel obi- slučaji nalezljive bolezni- 2 ženo ^ St°i° h jerle na Do' ila sva zopet ne- ker me je že več rojakov in ro- rati- te njegove izjave je slučaja tifuzmh bolezni, 3 škr- rnr^kin^int^vf6^! I""0; * ka; novih naročnikov in stare jakinj vprašalo, zakaj sem pre- iazvidno, da vladajo v tamoš- latinke in 2 davice. ^ t !^ ' , pa navdušila za naprej. Za ta neha'i -z dopisovanjem. Sedaj nJi E veliki uspeh v dopisovanjem. Sedaj nJi naselbini čudne in značilne Loka E Zidanem Meni se zdi. stara, da se je ju- | |tej naselbini se pa, V o smo po naših zavednih razmere med njihovimi na- Naša farna cerkev je dobila kraf ^vfk1"* ' ' CJ.titjte,®e en" ne morem dovolj zahvaliti tu- rojakih in rojakinjah dosegli Prednimi vrstami. Drugače bi dne 11. m. m. dva težka brona- Stro eni k kaj s nemu veleč. g. župniku dnevi ik, bo s tem dana prilika 8 takilP PUanjem ne prišel na sta zvonova, - katera sta bila d„5t(1„ * i , , Fa" Father Persetu. Kajti njih vsem slovenskim katol. našel- ^an. Stem hoče direktno prepeljana v dostoinem spre- T j je po ''' v s p od b u j eva i na beseda je po- binan za bolj živahno dopiso- zasmehovati cerkev, duhovnike vodu, z godbo ter konjeniki na Meni L zdi t H m a gala do tega uspeha. Naj vanje. Kajci razni članki, do- in druge rojake, ki so še ostali čelu, v Loko. Pri kapeli žalost- ha prižgala.' se je ju- Poglavitna ameriška mesta, MESTO WASHINGTON. Večina mest dolguje svoj začetek in razvoj egodni gospodarski ali zemljepisni legi, ali zvezno glavno mesto Združenih Držav je eno izmed malo mest, ki so nastala radi političnih vzrokov. Ko se je vojna a-meiišl e revolucije končala z zmago nove republike, so tedanji narodni voditelji pre-t res o vali ustanovitev stalnega glavnega mesta Združenih Držav. Mesto Washington ni biio prvo glavno mesto. Tekora revolucij onarne vojne se je Kongres često-krat premikal od mesta do mesla. Zboroval štirih raznih državahxin v osmih raz- je bil sedež centralne vlade najprej v New Yorku, potem v Philadelphiji. Tekom nekolikih let se je živahno razpravljalo o ustanovitvi glavnega mesta v primerni lc^i in razni kraji so tekmovali za to čast. Spor je bil končno rešen potom kompromisa med Hamilton ona in Jefferso-j nem. Dne 10. julija 1790 je Kongres spre-» jel zakon in Predsednik Washington ga je podpisal, ki je določal, naj Philadelphia o-rtane začasno glavno mesto za deset let, in je ob enem pooblaščal Predsednika, naj izbere primerno lego ob zgornji Potomac reki za izgradnjo stalnega glavnega mesta, ki naj bo dogotovljeno do L 1800. Predsednik Washington je izbral prostor s pomdčjo zemlje izven vsake državne jurisdikcije, imenovali "Territory of Columbia" in mesto samo v njem so na čast Predsednika i-menovali "City of Washington." Predsednik Washington je imenoval majorja Pierre L'Enfant, Francoza in jako zmožnega inženirja, naj napravi načrt mesta. Ta je predložil tako jasne in mikavne narise, da L'Enfantov načrt dasi deloma izveden od drugih, še .vedno tvori podlago za ce tno omrežje in za nadaljni razvoj mesta. Zvlesto je začelo rasti na podlagi določnega .načrta. William Thornton je začel graditi Kapitol (palačo Kongresa), do-čim je James' Hoban gradil Belo Hišo (Predsednikovo palačo). Ti dve poslopji gonalne ceste (avenues) in preko njih uli- besede v upravi mesta. Vlada federalne-ce, ki jih premrežujejo. Njegova ideja, ki ga distrikta je v rokah treh komisarjev se nam dandanes zdi smešna, je bila, da bi (Commissioners), ki jih imenuje Predsed-v slučaju pouličnih uporov mogla artilerija nik in Senat: zakone za distrikt sklepa lahko obvladati celo mesto m da bi bilo tež- Kongres Združenih Držav. Dejanski e ko zgraditi barikade ako bi diagonalne ce- Kongres v tem pogledu takorekoč občinski ste bile zadosti široke. Končna posledica svet mesta oziroma distrikta pa je bila zgraditev prekrasnega mesta a cestnim omrežjem, ki je naravnostno ideal« Washington ni bil vedno ono divno meno za mestni promet na vse smeri. Vsaka sto, ki vabi vsak dan množice obiskovalcev cesta je drevored. Ponosno raztoča dreve- iz vseh krajev Združenih Držav Ko ie mesa so oila uvožena skoraj iz vsake dežele sto h 1800. postalo sedež federalne vlade, Jeffersona in Madiaona. Komisarji so bili sta tekom- vseh dob predstavljali pfepreimenovani ..kupilo se je zemljišče in zago- stost in moč republike. Eden izmed zgo-tovile lastninske pravice. Ko je bilo to dolinskih dni v ameriški zgodovini je bil storjeno, so se komisarji sešli z Jefferso- 18. september 1793, ko je bil položeii te-nom in Madisonora, da s.e določi ime nove- meljni kamen Kaoitola. Pri izgotavljanju ga mesta. Na čast Krištofa Kolumba so svojega načrta se je L'Enfant oziral na . Po sprejemu federalne ustave okraj, ki je bil proglašen za federainp o- francosko zgodovino. Narisal je.široke dia- sveta m posebna pažnja s strani federalne- je imelo le 372 poslopij, od katerih je 263 ga poljedelskega de^artmenta jih je raz- bilo iz lesa in 109 iz opeke Prebivalstvo vda do sedanje bujne krasote. je znašalo le približno 2000 duš Mesto h S5 r , ... , „T , . kateremu je prišel Predsednik Adams, ko Distlict of Columbia in mesto Washing- se je vlada preselila v Washington je vpru-ton so danes ena m ista stvar. L. 1920. je vičevalo smešne pridevke, ki so mu jih da-43^711:.""1? WashinKton vnašalo jali, kot "Mesto^ehčastnih^ ^^ city m irKillk V H i J/'CC Pr6b^ cev kot ot Magnificent Distances), "Mesto pušča-marsikaka federalna država, yzlic temu ve," "Blatna luknja" ali "Glavno mesto nima ta federalni distrikt nikake samo- revnih koč." uprave. Njegovi prebivalci nimajo nikake ,- iS . : . . ■ v. . .k-- . ♦ l i * ♦ + a i ŽENSKI SVET i t ski zavod slovenskih šolskih sester sv. Franči&ka v Lemontu. Upamo, da bodo naše ''Busy Bee Girls" Še za naprej vedno busy za vse, kar je slovenskega in plemenitega med nami! Več slovenskih žena in deklet je letos dobilo posebno odlikovanj« za umetne pletenine, itd. v državi Minnesota in je mati žena živa. Šele, ko jr drugih naših naselbinah. Neka-matemo srce zastane, ko jo,ter« 80 dosegle v večih slučajih odnesejo iz hiše, tedaj šele, prvenstvo pred ameriškimi že-pride spoznanje, kaj je bila nami in dekletami. V takih slu-mati družini, kaj je bila žena^ajih prosimo za naprej naše možu. Ko človek temeljito na žene in dekleta, da nam o tem vse to pomisli, tedaj še le vidi, P.oročajo, ker take stvari zaslu- ZA NASEŽENSTVO. 1I™- d?kler Z današnjo številko otvarja-mo v našem listu za naše žen-stvo posebni kotiček pod rubriko: "Ženski svet." Ko smo to vest pred par tedni sprožili smo sprejeli številna pisma naših zavednih žena in kako velike hvaležnosti je svet <*a 0 ni*h za tukajšna jeledeče sredstvo, ki baje prav deklet, ki z veseljem pozdrav-i dolžan ženi. arečen dom. Z zabavami se duh sveži in krepi, preveč zabav pa dovede Človeka do razuzdanega življenja in do zla.- 8.) Vesela nrav sladi življenje ; žalost in malosrčnost postarata človeka pred časom. 9.) Ako delaš z duhom, ne pusti, da postanejo trde tvoje roke in noge. 10.) Ako se pa živiš z delom svojih rok, neguj svoj duh in skušaj od dne do dne razširiti svoje duševno obzorje. Solnčne pege. Od več strani smo dobile vprašanje, kako se odpravijo. Izvedeli smo za ljajo to idejo. Mi smo že dolgo časa opazovali, da našemu ženstvu v tem oziru v tej novi domovini nekaj manjka v tem oziru. Zakaj danes ni več ženstvo to, kar je bilo nekoč. V preteklih ča- Zato bodimo pravični in dajmo ženstvu, kar mu gre. Ženstvo se mora v prvi vrsti izobraževati. Boljše kot bodo bodoče žene in matere, boljša bo bodoča človeška družba. Slovensko ženstvo v Ameri- sih skoro do 20. stoletja je bi- ki ima veliko polje zlasti v na-la žena takorekoč skoro gola ših podpornih društvah. Skoro zapostavljena stvar, brez vsa- v vsaki večji naši naselbini ima-ke enakopravnosti v državi, ob- mo močna ženska društva, ki čini in doma pa kot sužnja dru- izborno napredujejo in so v teh žini in možu. Še le v dvajsetem delokrogih veliko storile. Ima-stoletju je civilizirani svet spo- mo številna materna in altar-znal (v Ameriki že preje, v na društva. Koliko so naše Slo- nekaterih državah pa še ne), cU je žena tisti faktor, katere se ne sme prezirati, pač pa u-poštevati, ker ona je glavni faktor človeške družbe. Polagoma je prišla žena v gotovih venke žene in dekleta že storile na polju slovenske dramatike in slovenske pesmi. Pa še veliko je tudi drugega polja, kjer tudi čaka delo naših slovenskih žena .in deklet. O tem in starokrajska slovenska jav nost. Slovenske tamburaiice v Chicago izborno napredujejo. Letošnje poletje so se organizirale naše slovenske dekleta, katere poučuje profesor Ivo Ra-čič. V par mesecih so se pod sprednim vodstvom g. Račiča že izvrstno izurile, da gredo lahko že nas vsak oder. Prvič smo jih čuli na banketu 21. septembra v cerkveni dvorani, a zaigrale so, da se je lepim milodijam vse divik>. Le tako naprej. -o- HIGIJENA. državah do veljave, do popol- bomo podrobneje govorili še v ne marsikje še ne, vendar kot prihodnjosti. vse kaže. ne more biti v nobeni Za danes, ko odpiramo v naj- državi drugače, kakor, da se starejšem slovenskem listu v bo po vsem svetu dalo ženi ti- Ameriki poseben kotiček za ste enakopravnosti in pravice, naše ženstvo, vabimo vse pra- kakor jih žena uživa v najbolj ve Slovenke žeae in dekleta na zrak. Deset zapovedi iz higijene. Neki Anglež je napisal sledeča pravila: 1.) Vstajaj rano, podnevi delaj in lezi zgodaj spat. 2.) Preprosta mešana hrana pa voda bodi tvoja jed in pijača. Neobhodno potrebni so pa tudi solnčni žarki in dober dobro učinkuje: Stepi v sneg nekaj jajčnih beljakov, nato pa prilivaj prav počasi enako količino olja ia sladkih mandljev, pa pri tem neprestano vtepaj. Konečno prideneš lahko še par kapljic kakega parfuma, ki ti je najbolj všeč. Tako dobiš dobro in ceneno kozmetično sredstvo. Predno greš zvečer v posteljo, si namaži pegasto kožo po licu in po rokah, zjutraj se pa obriši z mehko cunjo. Udarec na oko. Večkrat se kdo udari na oko tako, da mu je v hipu vsa koža okoli očesa podpluta s krvjo in napravi oko jako mučen vtis. V takem slučaju je treba takoj mrzlih ob-kladkov, dobra je zlasti Burovaj voda. Mrzli obkladki pa niso priporočljivi, če se oko vname. Pa tudi vroči ne, ker se vsak obkladek že itak takoj segreje na vnetem mestu. Za očesno vnetje je treba takoj k zdravniku, da on odredi zdravljenje. -o- zamenjal elegantno svojo obleko z meniško raševino. Prija-! tel ji so ga spremili prav v samostan in ga še vedno silili, naj vendar odneha. Mirno jim je odgovoril: "Ne morem!" "Zakaj ne?" — "Ali niste videli pri vhodu v samostan tri orožnike, ki me ne puste ven?" "Trije orožniki ? Kakšni ? Mi nismo videli nikogar!" _ Tedaj odgovori plemeniti mož: "Ali niste brali na oboku pri vhodu z velikimi črkami napisano: Smrt! Sodba! Večnost!? To so trije orožniki, katerim ni mogoče uiti, zato ostanem tu!' REV. ČERNE JE PISAL mamo proti vaši jednoti, ali PRAV: imamo pa dovolj napram vaši (Nadaljevanje 1. strani.) protiverski propagandi, za ka-njaški, da tega ne vidimo in tero ste se na zadnji konven-da tega ne bomo mi razkrin- ciji odločno izrekli v vaših re-kali. Mi se prav nič vas ne že- solucijah. To pa niso nobeni ni ram o, le z resnico na dan, le napadi, to nam je čast, da bra-povejte vf vaš program in vašjnimo, in to bomo delali, magu- namen, kakor ga povemo mi; ri če se ves brezverski pekel povejte, kaj da zastopate vi in postavi na glavo. Kdor le trei> mi vedno povemq, kaj je naš no misli, bo nam dal priznanje, namen in kaj da zastopamo kakor ga zasluži Rev. Father mi.' Kadar bo ljudstvo na jas- C erne, ki je prvi in odločno nem, naj stori kar hoče. Mi .povedal, kaj da ste in kaj da branimo svoje in vabimo v na- zastopate. Naj bi živela in naše vrste svoje, kamor da spa- predovala SNPJ. po začrtani . i ■l.JBB^dajo; naš program je jasen, v poti, kakor je bila ustanovlje- Ali ne bi marsikdo izmed nas nje™ ni nobenih prevar, nobe- na, da bi koristila svojemu na-bolj resno vpošteval svojega nih praznih obljub. Pri naši rodu, ne bi imeli ničesar proti poklica in svoje dolžnosti vest- Jednoti je eno geslo, je eno njej. Ampak polemika, katero neje izpolnjeval, če bi se več- stalno prepričanje: "Vse za uganjajo njeni premeteni u-krat spomnil teh treh orožni- vero» d°m in narod!" Za korist radniki napram katoličanom k°v?! (Svojega bližnjega; mi smatra- sedaj, ta pa se mora iztrebiti Človek, spominjaj se posled- mo» da je naš bližnji vsak, iz nje s koreninami, ako hoče njih reči — vekomaj ne boš kdor le ni proti nam z name- članstvo iste imeti napredek, grešil! * nom, da nas versko ubija in Kajti daleč so jo že zafurali. ■ - ugonablja. Proti takim se bo- Tako pa tudi mi kličemo: Naj RADA BI ZVEDLA m° pa Vedno boriH' * j živi KSK. Jednota na svojih za moja dva bratranca John yab;mo P» v naže vse vedno- enakih idejah in princi- in Nick Plut, Drašiči Dolenj- naSe slovensko ljudstvo, ki je pih z duhom katoličanov! — -Sko pri Metliki. Prosim cenje- blovz*°^no v verskemu k a- Njen namen je pravi namen, „„ i.j____ , , toliskemu duhu! Kdo ni bil kr- ona najcenejša in najbogatej- gčen? Komu se ni vcepavala ša slovenska organizacija. V ne rojake, ako kdo ve za katerega, da bi bil tako prijazen ~ " * y-;— — ---v in meni javil, ker jima imam 'T / srCe?- Ce ste & največ svobode za slo- nekaj važnega za poročati iz dh nekate"; Pa Pustite druge venskega katoličana! Za nje- starega kraja. Nick ie bil nri v.e™ati Nimate nobene pra- ga je ustanovljena!! vice ljudi od vere siliti, kar to j __j ... ,, , ijuui uu vuie meni pred par leti v Ltah, kam j j ji* vt-^^i je odšel pa ne vem f dandanes delate. Nasa dolz- — London. — Tatovi so po- Mary Rusa 15084 Pa )e> da mi naše prijate- kradli iz hiše Mrs. Mary Bor- 1530 Evans Ave., Pueblo, Colo. U® ? POŠUT Veine ^o™"™*™ Spiers, angieško-ameriške j pred vami, ki naravnost in ja- novelistinje vse dragulje in ko- ^^ 'J ~ i Vn° napadate 8V- vero, svari- žuhovino. Mrs. Borden je o- DRUSTVO SV. DRUŽINE mo in varujemo! Ničesar ni- škodovana za $25,000. svobodni in človekoljubni deže- sodelovanje, da bo ta tretja li Ameriki. stran našega lista vsako soboto polna krasnih, ženskih člankov in razprav naših žena in deklet. TRIJE OROŽNIKI. Bogat Francoz, plemenitega Ženi je usojeno biti mati, razun onim, ki se posvete posebnim stanovom, kjer se pa Slovenska žena, mati in de-od nje zopet zahteva materin- kle, Ti, ki si že toliko storila, skega duha pri vzgoji mladine za svojo vero in svoj narod, v šolah, v bolnišnicah, sirotiš-* čuj, še nekaj Te prosimo: SIo-^j^j nicah in drugih takih zavodih, venska beseda v Ameriki gine.j Kdo vežba naše prihodnje Naravno je v veliko morje se gospodarje in gospodinje, če staka naša mala slovenska struno mati. Odkod pridejo veliki gica. A da se ne izsuši vir te na-' značaji, plemeniti ljudje itd. še slovenske strugice v tem tu-, če ne iz materne šole. Materna jem svetu še tako kmalu si po-beseda in materna vzgoja je klicana tudi Ti slovenska žena,' fundament, ki da podlago. Na mati in dekle, da ta vir krepiš to konkretno podlago, kjer je in oživljaš. Kako? Tako, da zasajen značaj in plemenitost vsadiš v srca, in v kri, ki je kri človekovega srca potem pozida Tvoje krvi slovensko zaved-svoje šele šola in življenske iz- nost. Nihče razun Tebe sloven-kušnje. A podlago daje mati. ska mati ne more naši mladini brez podlage bi ne bilo nič. v Ameriki vsaditi ljubezni do Ali vidite velikansko odgovor- lepe slovenske besede, kakor nost, ki jo nosi žena, bodisi kot. Ti. Karkoli rodi slovenska ma-mati. bodisi kot redovnica v šo- ti naj bo in ostane slovensko, li, sirotišnici, bolnišnici, ali Ako hočete slovenske matere kjerkoli drugje. paziti tudi na to za nas Sloven- Neki francoski učenjak je ob ce velevažno vprašanje, tedaj lahko živi in ostane lepa slovenska beseda še v par generacijah ameriških Slovencev. O raznih drugih vprašanjih pa še pozneje. -o- 3.) Zmernost in treznost sta najboljši lek. 4.) Snaga obvaruje rje; stroj,j rodu, z visoko izobrazbo, je bil ki je večkrat očiščen in nama-! dolgo časa prefekt in odposla-zan, deluje dolgo. nec visokih državnih uradov. 5.) Zadostno spanje nado- Revni in bogati so ga spoštova-mešča izgubljene moči in jih li in ljubili. S svetovno slavo se krepča. Predolgo spanje pa pa ni zadovoljil, zato je sklenil j vstopiti v trapistovski samostan. 6.) Obleka naj bo taka, da Vsi so se čudili njegovemu skle-se v njej svobodno giblješ in pu. Njegovi sorodniki in prija-primerna vremenskim spre- tel ji so se na vso moč prizade- , membam. vali, da bi ga odvrnili od tega r 7.) Snažna in vesela hiša jej koraka. Zastonj! V kratkem je I Najbolje in ttajccncjc kupite vedno v slovenskem Dry Goods Štoru JOHN GOTTLIEB 1845 West 22nd St.. ChicaKo, III. — - SLOVENSKI NOTAR - Izvršuje notarske posle točilo, lično iti po liiiki ceni. Se Vam toplo priporoča. neki priliki povdaril: "Karkoli imam dobrega v svojih lastnostih in karkoli imaš ti in drugi, sem dobil, si dobil od svoje dobre mamice. Za vse karkoli i-mamo dobrega na svetu smo dolžni našim dobrim' materam. . ." Ali ni veliko povedanega v teh besedah? Mislite. Pomislite Slovenci, ki ste našli srečo v tem novem svetu A- Phone: Roosevelt 2086 UNCOLN BEAUTY PARLOR IZ ŽENSKIH KR0G0Y. & MILINERY SHOP f| 1900 West 22nd St., Chicago, 111. ________ i Ženske v sodni službi v Jugoslaviji. — Kakor smo že ome- meriki, tisti, ki ste danes srečni, nili, da se je začelo ženo upo-ali ste Vi možje sami si ustva- števati v vseh količkaj civilizi-rili to srečo. E.j; niste jo ne. ranih državah, tako poročajo Morda so kake izjeme, tudi te iz domovine, da so bile začet-so marsikje, a o tem drugi pot. kom tega Leta imenovani na o-Pri tej sreči imajo svoje delni- krajnem sodišču v Zagrebu za ce vaše žene. Koliko mož bi avskultantinji Livija Angerje- Priporoča se v naklonjenost cenjenemu občinstvu. V zalogi ženske in otročje klobuke po zadnji modi in nizkih cenah. Pridite in prepričajte se! Solidna postrežba! NAJBOLJ UDOBNE morda krenilo na napačno pot, pa ga je tega^ešila ravno njegova žena s svojim svarilom in prošnjami, da je pozneje sprevidel in začel drugo življenje. Ali morda ni res tako?! Je marsikje, le priznajmo. Tn ta žena, ki je dala tudi tvoji sreči pravo podlago, brez katere bi te sreče najbrže ne va in Jelisa Račičeva. Tudi v Jugoslaviji se dani v tem oziru. Na Danskem je bila letos i-menovana za doktorco filozofije Matilda Mann, doslej lektorica za danski jezik na vseučilišču v Rostocku. "Busy Bee Girls" se imenuje dekfiško društvo, ki ga tvorijo slovenske dekleta v ^Chicago. bilo, kaj ima? Od ranega ju-,Ta dekliška organizacija jako tra do pozne noči opravlja svoj marljivo deluje pri slovenskih posel v kuhinji, kakor ura. Ko predstavah na slovenskem o-pridc svoj čas družina hoče dru v Chicagi. Priredile so v zajtrka in ta mora biti priprav- tem letu že par predstav s prav Ijen ob pravem času. Ko poldne povoljnim uspehom. Dne 8. no-udari, hočemo kosilo. Zopet zvečer ob gotovem času. Treba držati snage v hiši, treba prati, vse mota biti pripravljeno, kadar v hiši kdo kaj zahteva ali mora imeti. In kdo vse to vrši v družini kot žena. Te velike dobrote, ki jo ima mož in vsa družina v ženi le malo kdo ce- vembra to je jutri prirede dve krasni igri eno slovensko in drugo angleško. Slovenska igra bo: "Na krivih potih," ki je jako podučna posebno za mlada dekleta in vsakega mladega človeka. Angleška igra pa bo "The Red Parasol." Cisti dobiček je namenjen za samostan- so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z železom, katerega greje elektrika! Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas! (Holy Family Society) it. 1. O. D. D. Joliet, Illinois- Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom is narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Sto»i< Podpredsed.....John Kr;unari< Tajnik Paul J. Launch. Zapisnikar ........ Frank Videt Blagajnik .............. Jos. Gršic Reditelj ............ Martin Blutb N adzomiki: Frank Vranichar. Joseph As cel, Jakob StrukeL Društvo šteje 507 članov članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške pod port na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo §13,-121.00 - bolniškt pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtni no in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagra de za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bodf v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broad way; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi * Jolietu, 111. -0H3 Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, Hi. Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOŠČILNIH KART od lc do 50c. - Pridite in prepričajte se! - DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine y domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J. L. Telser Furniture & House/urnishings, Fonogrofe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912 Phone: Canal 1787 Fidelity Electric Co. 204» We* 22d Street, Chicago, 111. CVETLICE šo izraz vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ne razveselite svojih dragih z nobeno stvarjo bolj, kot z lepimi svežimi, duhteči-mi cvetlicami: Ko Vaš prijatelj (ica) leži bolan (a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo). Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja, je cvetlica ona stvar, ki izrazi najbolj Vaša srčna čutila. Kadarkoli rabite sveže ali umetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam bo najbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krizanteme, gartrože, nagelje in Sweet Peas". Frank JIndrich CVETLIČAR 2127 West 22nd Street, Chicago, HI. ...... . __________, _ f Gladiatorji m Zail»ili.iki mu U tete 70. p» Krtrtnift — W/ || A&fleiki »pisal a J. Whyt© Melville. PZevedel Pauhn. -----^ ----- ! 1 The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS r;f iW i . V veliki okrogli sodni dvorani, ki je bila pol v tempeljnu in pol zunaj njega, ' so se zbrali tistega poznega popoldne člani sanhe-drina, da sodijo o težki obtožitvi, ki jo je vrgel Janez iz Giskale v obraz Eleazarju, ki je bil tudi sam član sanhedrina. Stene dvorane so bile krog in krog odete s krvavordečim suknom, pred vhodom je visel zastor iste barve. Črna preproga je pokrivala tla, rumen rob jo je obdajal in na njem so bile napisane hebrejske besede iz svetega Pisma, zahtevajoč kazen brez prizanašanja, pravico brez u-smiljenja —. Počasi, veličastveno in drug za drugim so prihajali člani sanhedrina, neviden klicar jih je z val po imenu in vsak je odgovarjal s slovesnim glasom: "Tukaj sem — v navzočnosti živega. Boga!" Zadnji je prišel predsednik, Matija, sin Boetov in zasedel svoj vzvišeni od drugih članov nekoliko oddaljeni prostor. Najmlajši član zbora, levit Fineas, sin Ez-re, je govoril kratko molitev, zbor je odgovoril z globokim in gorečim "Amen!" in zborovanje je bilo otvorjeno. Nekaj trenutkov je vladala grobna tišina. Nato pa je vstal Matija, svojčas veliki duhoven, strog in vesten mož visoke starosti, oseben prijatel Eleazarjev in pristaš njegovih nazorov in njegovega navdušenja. Tesneje je ovil svojo črno haljo krog sebe in začel resno in umerjeno: "Knezi hiše Judove, plemenitaši, starejši-ne, duhovni in leviti ljudstva! Zbrali smo se, da sodimo o važni in resni zadevi! — Od davnih časov, ko je še naše ljudstvo hodilo po puščavi, pa skozi dneve velikega ujetništva in do današnjih dni je imel naš najvišji zbor pravico, odločevati o življenju in o smili, in te pravice si ne damo vzeti, če nam bi jo tudi naši zmagovalci še tako prepovedovali. — Zbor starejšin je že razpravljal o zadevi, pa prevažna je, tako je odločil, da bi sam zaso-dil o njej, — ker gre za smrtno obsodbo dveh članov slavne hiše Manahemove, ker bi nam utegnila odvzeti voditelja, ki je eden naših najboljših in ki se je izkazal kot eden najpo-gumnejših naših branilcev. Toda kaj naj rečem, plemenitaši, knezi hiše Judove, starejši-ne, duhovni, in leviti —? Ali naj štedim nož, ko se najboljša veja moje vinske trte suši ? Ali je ne bom odrezal z lastno roko in jo vrgel v ogenj ? Ako je grešil moj brat ali mu bom pri-zanesel, ker je moj brat? Ali ga ne bom izročil maščevalcu in rešil svoje duše ? — Zbrani smo, da pazljivo poslušamo in nepristranski sodimo, kakršnakoli obtožitev nam bo predložena!-' Predsednik je sedel in pogledal Fineasa, ki je moral kot najmlajši član dvora prvi pove-dati svoje mnenje. Fineas je bil goreč pristaš Janeza iz Giskale in krut nasprotnik zelotov. Svojčas so ga dolžili izdajalskih zvez z Vespazianom. Posrečilo se mu je sicer, da je obtožitev zavrnil, pa mnogo jih je bilo med člani sanhedrina, ki niso verjeli na njegovo nedolžnost. Ta odločni sovražnik Eleazarjev je torej vstal in nezaupno začel: "Le učenec sem še samo, ki sedim pri nogah svojega mojstra Matije, Boetovega sina. Klanjam pe njegovi sodbi, vendar pa si dovo- ljujem vprašanje, — ne da bi seveda hotel s tem povedati svoje mnenje. — Recimo, da bi moral sanhedrin soditi enega svojih članov, ali je postavno, da sedi in tasta ne v zboru, ko se razpravlja o njem ?" Eleazar je sedel med člani sanhedrina. Čutil je, da je napad naperjen proti njemu. Poznal je strupeno zlobo mladega govornika, poznal njegovo brezobzirno sovraštvo do zelotov in vedel je, kaka nevarnost mu preti. Hotel se je dvigniti in ogorčeno ugovarjati, pa Matija ga je prehitel. "Zares, samo učenec je še," je dejal s strogo nevoljo v glasu "in dolgo še bo trajalo, preden bo vreden imena "mojster velikega sanhedrina," ni se še naučil, da naši sklepi ne smejo stati pod prav nikakršnim vplivom tega, kar smo culi zunaj zborovalnice, — da ne poznamo v naši vzvišeni službi ni kakih drugih dokazov ko tistih, ki so predloženi nam tukaj v zboru. — Fineas Ben Ezra, sodni zbor je zbran ! Naj prideta tožitelj in obtoženec ! — Ali ti moram povedati, da še ne vemo. o čem' bomo tukaj razpravljali!" Predsednikove besede so dale Eleazarju čas, da si je nekoliko oddahnil. Pa četudi je njegov duh napeto deloval, je sedelo njegovo telo nepremično, miren in hladen je bil na zunaj. Zastori so se razmaknili, koraki so zadone-li na kamenitem tlaku, tožitelj in obtoženci so prihajali. Močna straža je šla po naročilu Janezovim v Eleazarjevo hišo in odvedla Esko. Brez vsakršne hude slutnje je šel z njimi, svest si svoje popolne nedolžnosti. Pa veliko je bilo njegovo začudenje, ko je zagledal Kalho. Ničesar še ni vedel o njegovi vrnitvi in o njegovem zajetju, tako skrbno je znal Janez prikrivati vso zadevo. — Ujetnika nista smela govoriti med seboj in le svarilni pogled Kal-hin mu je povedal, da sta oba v skrajni nevarnosti. Ko se je odgrnil zastor, je opazil Eleazar. da stoji zunaj na tempeljskem dvorišču močna četa oboroženih ljudi — sami Janezovi pristaši. Nemirna skrb se ga je lotila in tudi člani sanhedrina so se skrbeče spogledavali in pomišljali. da bi bil drzni in samooblastni Janez iz Giskale-prav lahko zmožen, da po-bije in potolče ves visoki zbor in vzame vrhovno vodstvo mesta v svoje lastne roke. Pa Janezu ni šlo za visoki sodni zbor. Brezobziren in drzen do skrajnosti se je bal le enako strastno drznega in brezobzirnega značaja kot je bil on sam. Ako se mu le posreči, da vrže Eleazarja, — potem se ni bal nobenega tekmeca več. Vodja zelotov je bil edini človek, ki mu je bil enak na moči in pogumu, čigar naklepi so bili enako globoko zamišljeni, čigar udarci še silnejši nego njegovi lastni. In priložnost, ki si jo je že tako dolgo želel, je končno prišla. V tej okrogli sobi, pred tem strogim in neizprosnim zborom- je hotel izigrati svojo zadnjo, odločilno igro. — In igral jo je bojevito in pogumno. Ako je bila večina članov na njegovi strani, je bil padec njegovega tekmeca neizogiben —. Ako je dosegel vrhovno oblast v Jeruzalemu, — in ni bilo dvoma, da jo doseže — je bilo še časa dovolj, da si zagotovi svojo osebno varnost in korist, da stopi v pogajanja s Titom in mu preda mesto. ji Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vtem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Nasa specijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 184» WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. ^[PISANOPOUEj^ PREMOG. • Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob Času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v naklonjenost. I JOE PAPESH DRUŽINSKO PRATIKO ZK LETO 1926 smo poslali vsem našim lokalnim zastopnikom po naselbinah. Kdor izmed rojakov jo želi, naj se zglasi pri naiih lokalnih zastopnikih in jo bo dobil. Ponovno povdarjamo, da letošnja Družinska Pratika je lepša kot kdaj preje. Dobili smo jo le omejeno število, zato opozarjamo vse, ki jo žele, da se takoj požurijo in jo dobe. Uprava Amer. Slovenca. JOHN DRAG1ŠIČ -2101 West 22. cesta- a kaj na tem? Fajn, in srce kar veselja skakuje, posebno ako se tei po Glasu Svobode pridružijo vse pridobitve kulturnega ž; 1 jen j a; kako so se pridobile, tem je malo mar, saj ni odgo-lje," temveč, kakor sam pravi, :vomosti; toraj obložena miza, posnel nekaj samo iz naaprot- u a ^ Molek te evidence nastopiti. Babe, ki se izvijejo, ne pripozna, ker je baje iz 1. ko jih primes za jezik, so za Poletja .Pa ni to, da je ne cialdemokrat in v tem je zado-'l zapef\°ld Moulder set UP» sprejme. Ako snov ni večna. Lz polnim imenom na dan, da potem je treba pripoznati lažje strelja izza plota. Bo tudi stvarnika. S Stvarnikom se po-napreden pridobitek. javi odgovornost za vsak čin v Tživljenju, se prijavlja vest, na Hoeher, Peter! Kvišku, na p red- | obzorju se prikaže kazen za ni modrijani! :7j0 pia<}ilo za dobro, toraj pe- Se ne morejo povspeti malo ke!, nebesa, drugo življenje, o stranka delavcev. Kot stranka višje. Vere, kolikor so produkt kateren K- Molek trdi, "da ne potrebuje ne samo inteligentov, človeškega razmotrivanja, do- vemo niC' nis0 vedeli, niti ne boki se pogostoma najdejo med miši ji je, toraj krive, paganske do nikdar vedeli nič," seve, ker priprostimi delavci, temveč in- vere, ter pojmovanje pekla, ne- takega je zelo neprijetno, teligence, ljudi, ki so se nekaj bes, posmrtnega življenja so v učili, nekaj razumejo. Druga nekem* smislu tvorbe človeka inteligenca se socialdemokra- samega in udejstvovane v rev-tom ne pridruži lahko, ker pač Sčini strahu, samoljubju. (jle-spozna utopije. Ne tako Židov- de takih verskih nazorov ima ska inteligenca. Žid je orienta- Haldeman-Julius ozirima član-lec in gleda na upliv in profit, kar v Glasu Svobode nekako o-pa ne upraša, ali je stranka pravičbo za svojo trditev, prava, ali ni. Prav v vseh deže- V tem se poskuša tudi žarko-lah je židovska inteligenca pre- metar v Prosveti in trdi v št. vzela vodstvo v socialdemokra- 242, "da sta simbola (pekel in ciji. V zahvalo so rdeči bratci nebesa) zrastla na plevišču "HM H IIIIII ..........IIM ■ ■ mwittzro O Molekovih ljubljenčkih. Ker sem že pri Židih, naj bo se nekaj od Zidov, ljubljenčkov g. Moleka in vseh rdečih slinepožiralcev po bodočih rdečih nebesih, ki so se pričela v Rusiji, pa kar nočejo napredovati. Mu prav nič ne zamerim, ako potoči kako solzo za uboge Žide, ali zlomi za njih o-brambo nekaj peres. On je so- sten razlog za tako krivonosno ljubezen. Kavno, ko sem zadnjič o Rusiji pisal, sem rekel, da narod brez inteligence ne more obstati. Enako je s kako politično stranko. Socialdemokracija je Ko bi g. Molek to evidenco pvi-poznal, bi mu utegnilo postati malo vroče, smer dosedanjega pisanja bi motalo kreniti na drugo pot. treba bi bilo ver^-v Boga, molitve, češčenja tega najvišjega bitja, spovedi, milosti, vestnosti, prikazale bi se besede : "Za vsako nepotrebno besedo bote morali odgovor dajati", z eno besedo, treba bi bilo sprejeti krščanstvo v vsem obsegu, z vsemi težkimi zakoni morale. Verjamem toraj. ako pravi: "Jaz dozdaj še ne vidim nobenega dokaza o tem, kar mi Trunk pripoveduje," ker bi bilo pač silno težko tak dokaz pripoznati, in bo pač veljalo, kar trdim: "Nočem." Revščina, vera in še nekaj. 'Phone: Canal 2521 se priporoča rojakom za nakup dobrih jabolk za zimo. Imam jih še nekaj bušlov na gorenjem naslovu, kjer jih lahko takoj dobite po nizki ceni. Karo bom imel tukaj v začetku drugega tedna. Ne zamudite lepe prilike za nakup dobrih jabolk po nizki ceni. c,p,s. NAZNANILO IN PRIPOROČILO! Vsem cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list j Amer. Slovenec in Ave Maria, ' oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno prosi-1 mo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste pro-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali podjetju, da bo lahko izdajalo večji in boljši list. Uprava Amer. Slovenca. in nežidovski nižji voditelji po- (zelo lep? izraz tudi za pri-nižne sluge višjih bosov, ki i- mitivne narode) primitivne, majo vsi krive nosove. j barbarske vere." Tako je, g. Molek, nič dru-j Do višje, razodete vere pri gače, in še dolgo ne bo druga- Judih, in še manj do popolne če, ako ne izgine rdeča barva, krščanske vere, ki z primitiv-Kakor pri nobeni stvari, se nim človeškim pojmovanje ni-tudi pri Judih ne sme vreči vse- nia prav ničesar opraviti, se ga v en koš. Razločevati je tre- verski ? ? filozofi ne morejo ba Žide, ki imajo zdaj krmilo povspeti. Pri njih je vse eno in ; v Rusiji v rokah, od Zidov, ki isto, zato tudi pisanje o verskih 1 pripadajo zionistom, kakor i- uprašanjih, da se Bog usmili j y članku o uplivu revščine mamo mi od Judov sprejeto sv. Srce pri tem poskakuje, ker je na versko naziranje pravi Glas pismo in čifutske spise, iz ka- to za človeka prijetno, pamet Svobode: "Ta _ ie pokazal s terih črpajo naši suhi in izsuše- protestirala, ako bi jo res pr^tom na resnico*'9 ki ni nični napredjaki. j hoteli uprašati. Ker bi ne bilo kaj laskava upliv' "boga" v Zionistov, ki so nedavno od prijetno, se samo sklicujejo na tega zborovali na Dunaju, se | pamet, a rabiti je nočejo, je g. Molek že enkrat usmilil. * * * Ah wai. . . ah wai. . .so kričali Paragraf 11 — $uti! in odmevalo je po časopisih, ki Pri Collinwoodski veri v žar-so Judom prijazni, in takih ni kometu se glasi prva "zapo človeških zadevah: dejstvo, ki kaže na obubožan in neveden začetek človeškega češčenja božanstva, toraj nečesa izven njega, kar je prosil, da stori zanj to, kar (česar pravilno) malo. Kaj so kričali? 41 Ako ne ved": "Veruj, daje Trunk naj- sam ni mogel storiti." Je neko bo boljševizma kmalu konec, bo konec židovstva." Tako pravijo zionisti in g. Molek. Jaz pa modrejši človek na svetu." jedro v tem, pa ne v smislu svo-Hvala za smeh, sem vajen. bodomišelnega modrovanja, ka-_Jaz_bi.lO zapovedim želel kor bi bil Človek v svoji revšči- pravim, da naj si boljševizem pridejati še en paragraf, in si- ni in onemoglosti "boga" izna-hM cer paragraf 11." Kibic, jezik šel. nadomestil duševno praz- da v grb kriv nos. Za mene je stvar enostavna in jasna. Zionisti so ena vrsta židov-stva, verni Zid je, ki z brez verskimi židovskimi matadorji, ki so druga vrsta, nima nič opraviti. Ti brezverski Židje, ki v za zobe, posebno, če si cerkven odbornik in član S. N. P. J." Tako naj bi se ta točka glasila. noto, temveč ker se čisto naravno obrne do višjega bitja, ki resnično obstaja, in ki mu more pomagati. Ako o tem bitju nima pravega pojma, more pač zaiti. Odtod napačni pojmi o raznih "bogovih," a bistva to ne izpremeni. Kadar je pojm o Bogu jasen, kakor pri krščanstvu, revščina pri iskanju in češčenju Boga sama na_sebi nima prav ničesar opraviti. Na drugi strani hvali svobo-domiselc pridobitke kulturnega življenja, ki baje sami po sebi izločujejo misel na kakega "boga," in fabricirajo neho- CLE VELANDČAN JE! lead ar potrebujete »ogrebnika if spomnit« vedno ta prvi alovenflki ooffrebni zavod GRDINA IN 3 I N O V I 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite m bližnji telefM in pokličite: Randolph 1881 ali 433* LOUIS STRITAR we priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega prip» IjuB na dom. Prevažam poki ob fc&su aelitov Sn kav •pada v to ntrolco. Pokličite me po telefona! 2018 W. 21tf P1 CHICAGO, HI* Phone: Rosevelt 8221, Nekaj peče. V Livingston, III., so imeli misij on, in Pavliha z rdečo ma-resnici v Rusiji vladajo, skuša- relo pravi, da se je zdaj podra-jo zatreti vsako vero, toraj stis- žila elektrika. To še ni ves že-kajo tudi verne zioniste, in za- gen, dasi mora to zvezo sam to klic gorje nam, ah wai. To pes na repu prinesti. Očividno je eno. se je moralo tudi njemu nekaj Bo pa bržkone še nekaj. Žid "zažegnati" v zgornji shrambi, je Žid, tudi Zionist, in prefri- Strašno je na poti... ta misijon. gan, kakor nihče drugi. Ali * * * morda nočejo odvrniti pozor- Evidenca oziroma Tmnkovi nosti od židovstva proč, da bi dokazi in še nekaj. potem vsaj gotovo židovstvo,1 G. Molek bi mi morda verjel, te _" ateiste Tudi pri tem ie kateremu v Rusiji zdaj cvete tako meni, ako bi mu jaz dopri- zašel daleč v stran pšenica, imelo proste roke ? | nesel evidenco, ki je iz 20. sto- Kaj pa v slučaju, da teh kul-2id se zna prilagoditi raz- letja, ne morda iz 1. 3. 9., ali turnih pridobitkev ni' Ali v meram in gre v Ameriki s — 15. stolet. Kake dogme seve ne slučaju, ko človeku "vse vese-katolikom ker mu kaže. mara. Bo tudi z evidenco križ, to življenje" ne more prav nič , ?:. Molek zafrkl,IVO govor, o kakor sam to robo imenuje. pomagati, n. pr. v starosti pri božji volji. Naša cerkev se 2i- On veruje da je prasnov neozdravljivi bolezni, dušev-dov tako malo boji, kakor slo- večna. Svoje evidence še ni „ih stiskah, srčnih bolečin?? venskih verskih sturmarjev." povedal, a to je njegova stvar. Ker se tak "kulturen ' člo-Zgodovina pa dokazuje, da je Vem samo. da je ta evidenca vek v takih slučajih nima kam Bog pripustil odpadnike rokam zelo prijetna. Snov večna, kaj obrniti 2a pomoč, bo posledica kakega ljudstva. Zakaj b. se sled. iz tega? vse se je samo "neveselega" življenja — obup to danes ne moglo ponoviti ? razvilo, ni Stvarnika, človek je in samomor Rusijo tepejo Zidi, in vse kaže, kar samo produkt naravnega Oče vseli svobodomiselcev, ^^irC^m0krate Pe T ' sam,sv°j s°sP°d. ni Kottaire, nam je v tem živa pri-židovstvo. Tacol. odgovornosti, ker ni višjega ča. On se je smejal, zasmeho- ,,„,.. - ... , bltja- ne b,°,sodbe- k«kega val vero, se iz nje norčeval, H-Korajze ni —bežimo! grdega pekla, na nebesa zviž- vel kot ateist dokler ie bil ob-Old Moulder, Terre Haute, gamo ,delamo, kar se nam po- dan od vseh 'nridob tknJ kJT Ind., "odgovarja, pravi žarko- ljubi ni hudega, ni dobrega, tujega ŽMje^a Ko ie stii metar Jaz sem ga pozval, da kvečemu le po nekem prismoje- pred smrtjo, bil bolan in itimel naj m. navede številke, kjer bi nem človeškem pojmovanju, od "resničnih stvari " kakor se bil govoril o falotih, bara- pišemo ,kar hočemo, kar nam člankar v Gla^u Svobode iz. a! bah. . ., pa pravi, "dotičnih li- pod pero pride; če nas ne za- ža, mbeJVolž t Hivtal stov ne hrani." Tak človek se sači ravno kdo, lahko tudi kra- besnel Drtkl^l i^ ohun. upa še trditi, da sem jaz "za- demo, goljufamo, druge odira-1 To s^onaXi nad v" akta vijalec prve vrste," in "da vse mo, vest. . . ha, ha to ie . f ' skupaj zmešam!" Stavim, da tvorba verskega "pleViščl" 'obhk. /wn "V T""^'' niti pogleda« ni v "Pisano po-1 smrt...... no....! .bo^^lai ^