Wien „SoCa" izhaja vsak petek s in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse Jeto.....f. 4.50 Pol leta.....,, 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-Blanicah" se plafiuje aa navadno tristop-no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 1 >» »> » » 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveCe 6rke po prostoru. V Gorici, 14. februarija 1880. Posaiisczne fit.cvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobaltarnici v, go-, spbslci ' ul'H blii'o ,,treh Icion". in na sfnroin tigu.~ V trstu v tobakairii-. ci „Via ddla ea^erum 3". ¦ Dopifi naj so blagovoljno poSiljajo uredin'Stvu „Sofe'> v Oorici v Hilarijanski tisknrni, nnvof-nina pa opi'aVhiiivit,,So8e" na Korenji v Stiosa - vi hiSl St, 253 II. nadstr: • Rokopisi so ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno franknjcjo. — Delalcem in driigim nepramoLuiin, se narocnina zni-2a, a'^se og!a«e pri urednifctvu, Prebivalci pokneLene grofije gorisko - gradiske! Ilaznim nezgodam, katere uze ve6 let ne-prenehoma preganjajo naSe prcbivalstvo ua krae-tib, pridruzJlo se je lansko leto silno de&evje in za njim vse pokondevalna suSa in zaduSila sta zemlji rodilno mo6, poljedelcem pa zaprla zlvljenja vire. Ob spodnji Sodi, na Krasu, v Brdih in na nekaterih straneh tr2i§ke rovani in goriSke o-kolice je prebivalstvo najhuje zadeto in liira zdaj v najvefiji rev&cini. NajpotrebniSi mej si~ romaki so pac" kmalo porabili revne ostanke, katere je bilo Se moe" odtrgati razljutenim ele-mentom. Usrailjenje sosedov jim je brzo prihi-telo na pomo6 in visokodusne rodbine, obdinski zastopi, milosr&ii duhovniki so si prizadevali in si Se prizadevnjo, ozivljati in vrcjati vzajem-no dobrodelnost. Toda, kakor se krfiijo od dne do dne pripomocJri malega Stevila prcmoznih, tako rase na drugi strani beda in lakota in nji-ma se neusmiljeno pridruzuje najostrejSa zinia ter poini mero ncsreee. Oiovek bi se razjokal, ko si iivo predoci silne stiske mnogih druzin in groza ga mora pretresti zreCega v zalostne prizore obupa. Kdor ponudi dobrodelno roko onimnesrefi-nim, katerim je vse poSlo, Se3ar treba za ziv-Ijenje, odlici se v slu^bi 61ove6anstva. Resiti nesreene brate bolezni, obupa, smrti, ni samo sladko delo, ampak je tudi sveta dolznost vsa-kemu, kdor more. In ta plemeniti cut je zdruzil znamenito stevilo dlovekoljubov v zbor, pri katerem so se po rosnem posvetovanji dogovorili, kako naglo in izdatno pomagati revezem, kajti tudi drzav-na pomoc" nikakor ne zadostuje pravi potrebi.e Ker nam je zbor dai fiastno nalogo, da pod protektoratom Nj. E. gospoda grofa Iv. K. Co-Kmini-ja storimo vse, kar je v ta namen po-trebno, ustanovili smo se v podporni odbor za nabiranje in delitev milodarov. Zedinjeni pod zastavo dobrodelnosti, onega cuta, kateri zastavlja vso zaslugo v to, da more pomagati ubogim brez razlocka stanu, vero-spoznanja ali narodnosti — saj je revs&na vsem vkupna — obracamo se podpisani z vso iskre-nostjo do javne milodarnosti. Denar, zito, blago za obleko, sploh vse, s cemur se more v potrebi pomagati, bode se ra-dovoljno sprejemalo in z najtoplejso hvaleznostjo nabiralo pri „Andreju vitezu Pauletig-u v Gorici v gosposki uliciStv. 268a in naglo, pa po naj-boljsem spoznanji obrafialo v odlofcen namen. V Gorici 27. januarija 1880 Podporni Odbor: Alojzij Pajer vitez Mon-riva, predsednik, Andrej Pauletig vitez Vialpino, predsednikov namestnik, Bianclii baron Leonard duca di Casalanza, Catineili vitez Karol, Chlu-metzky Iv. Kr. vitez, tajni svet. Nj. V., Czor-nig baron Karol, tajni svet. Nj. V., Deperis D.r Josip, Gasser Ivan, Hentschel vitez Mihael, Hoh-enlohe princ Egon, Perozzi France, Peteani baron Ferdinand, Bitter pi. Zahony baron Evgen Bitter pi. Zahony vitez Viljem, Tonkli D.r Josip. Dopisi. V Gorici, 13. februarija. Podporni odbor kliCo, , vzbujaje plcmenite Cuto dobrodelnostf v vseh oiiih so-j dezelanih, katerim je srcdi letoSnjo oUm bede osoila I §e tako mila, da lahko pomngajo ncsn^nim rojakom. Posrednje se sicer vsi delezimo nev§ecuih nasledkov slabe letine, vsi obSutimo draginjo in si moramo do-sledno omejiti vsak svoj hi§ni budget. Posebno po-sestnikom — tudi vefijim — se trda godi, — ker niso skoro niS pridelali, pa morajo pri vsem tern o-gromne davke plafiati, in skrbeti, da obdelajo svoja zemljiSCa. A zares uesreCen, poniilovanja vreden in nagle pomoCi potrebon je vendar le oni, kojega je slaba letina tako na steno pritlsnSla, da je ostal sredi trde zime cisto na suhem brez zive^a in vscga druzega, Cesar je za zivljenje potreba. In tacih je lotos zalibog mnogo v dezeli, zlasti med koloni, rev-nejSimi kmeti in delavci v Furlanyi, na Krasu, v Brdih, na Kanalskimi. Tern, koji hirajo v rovSeiui, bolehajo, in ne morejo nikakor pomagati tit scbi, ni glada in mraza trusoeim se nedolznim otroLiLvm — odmenil je podporni odbor svojo posebno skrb in je satn 8 prelcpini izgledom pozrtvovalne visokoduSnosti — nabravSi mc*j svojimi udi nad 3000 gld. — pold-zil tomidj prcblagemu zapocetju. Ob enem je povabil vso polit. gosposke, Cast. duhovStino in zupane po de-Mi, naj nabirajo milodare in .sploh po svojej naj-bolj^i nioCi pospe§ujtvjo njegove nameue. Zima Se ni nebala in pomlad ne prinese *i<5eBar v svojem cvet-ncni krilu; — ona zahteva marivec le delo in trud in zrtve in gorje nesrecnemu kmetu, kojega najde onemoglega in brez pomofii — njeni solnCni smehljaji mu ne bodo v tolazbo, nego v pogubo. Zato piiporoCamo tudi mi iz dua Brca vsem cloveko-Ijubom in posebno vsem onim, do katerih se je obrnil podporni odbor, naj si smatrajo v svojo najsvetejso dolznost, vse storiti, kar je mogofie v njihovem delo-krogu, da bode zdruzena pomOc izdatno tolalilo naSim nrsreCnim rojakom, celej dezeli pa sijajno spri-Cevalo, da v splo§nej nesrefii ne zgublja poguma, ampak najde §e tolaibo in pomoc vsem onim posamez-nim, kateri je najnujnejSe potrebujejo. Na Dunaji se Cedalje huje zapleta Strena no-tranje politike in bati se je zelo, da ne nastane V kratkein hudu kriza, o katerej ne more §e nihee so-diti, ali konca se zmago avtonomistiotie vcfiiue ali v radost ustavoverni manjslni, katera napenja zdaj vse 2ile zoper to, da se ministerstvo ne dopolni iz zbor-nicne desnice. V preteklem tednu so porocale — sicer dobro podueene novine — u^e prav zanesljivo, da je baron Kriegsau odloCen za nauenega mini* stra, in nokatere so mu tudi nadrobno preiskavale drob in obisti, — danes piha uze drugi veter z Du-naja: Imenovanje naufinega ministra je odlo^eno in I njim je odlozena dopolnitev ministerstva sploh — kakor se sliSi — do pred praznikov, ko se po odobre-nem budgetu razide drzavni zbor. Vsem narodom pravifnega ministra zauk, kateri bi bil za narodne reforme in za to, da bi slonela Sola na kr§Canskej podlagi, boje se ustavoverci huje, kakr h.... kri2a. In to je lahko razumljivo, saj so dobre narodne Sole glavni in skoro da edini pogoj kulturnega ra2voja vsacemu narodu; tega pa nikakor ne mara ustavo-verna pravicnost(?), da dospejo avstrijski Slovani do take kulturne stopinje, da postanejo v tem oziru neodvisni od nemgtva; kajti ravuo na§a dosedanja odvisnost od nemSke kulture v Soli, uradu in sploh v javnem zivenji je branila in utrjevala nadvlado nem-Skemu elemental v Avstriji nad znamenito vefiino Slo-vanov. Toda naj konca notranja kriza tako ali tako, naj zmagajo levicarji ali desuifiarji, centralisti ali federalist!, — nobeua zmaga ne more imeti v sedanjom polo^aji dolgotrajnega uspeha, Od sedanjega drzav-nega zbora, dasi je Slovanom in po naSem menenji tudi vsem pravim avsirijskim patrijotom ugodnejSe zlo^en od poprejSnjega, ne moremo pricakovati dovr* Sene notranje uravnave in tudi koalicijsko minister-stvo, naj ima eicer grof TaaffeSetako blage namene, | nam je ne more izv6sti; kajti drzavni zbor, v kojega gosposki zbornici prevagujajo eentralistieno, a v po-Hlanski zbornici avtonomisti6ne, ledaj strogo tiaHpro- I tujoa« Hi te^nje, ne more nigdar tako slogno, edin-stveiio, uspeSuo delovati, da postavi trden temelj stalui spravi avstrijskih narodov; ministerstvo pa, v katerem vodi pravosodje in uk tako odlocen nasprot-nik slovanskih te2enj po enakopravnosti, kakorScn je Stremayr, nam tudi ne daja za to zanesljivega poro-Stva. Slednjic pad ne ostane druzega, nego da kro-n a z mogocnim megem pravice razficto gordiiki voztsl. Iz Gorice, 12. febr. (Izv. dop.) NaSa citalnica je narocena na 30—40 easnikov, ve6inoma politidnib, raane barve in raznih jezikov. Nobeno drugo drufitvo v Oorici, pa tudi nobena kavarna so ne more pomi-Sati z enako bogato zbirko aasopiaov. Pri narocovanjl se ravna odbor po pnwilu, kattn'o jo zadobilo po dol-«olelui nespodbijani mivadi tako rekoc U^s pravim vidjavo v dru^tvu, da dobivamo namrefi vso sloven-ske in vse lokalue liste, zraven toll pa So uekoliko tiiaSkih listov, kateri se pogostoma bavijo z nagiini domacimi zadevami, kak hrvadki list in glavne dunaj* ske in druge nemSke novine, zagovoruico wzliCiiilt politi6nih tezeoj. Mej tcmi listi lokalniini, trzaslcimi, dunajskimi in drugi mi je vec takih, katere „v s e v oci b6de, kar je slovenskoB in sploh slovansko, so cold taki, ki Slovane pri vaaki mogoSi prilikl zba-dajo, obrokujejo, psujejo ter se z vso strastjo zaganjajo zoper nje, kedarkoli slutijo, n e v a r n 0 s t, da si v-tegnejo Slovani priboriti izvrSitev kake do zdaj lena papirju priznaue, pa nigdar izvedene narodne pravice. 0 casu orijeutalne vojske smo imeli na Citalnieui mizi humoristicue liste, v katerih so bili n.' pr. junaSki Grnogorci, hrabri Srbi in drugi za svobodb boreci so • slovanski bratje naslikani v obliki preside v. Pa 1 tudi zoper vsljavne osebe, dolgoletne clane naS.e <3italnice, in zoper posauiezne s 1 a v 11 e na3e rojake so se veckrat zaganjali nekateri teh listov. Kaj za to? Citalnica je vendar ostala naroCona na nje in o.stane tudi zanaprej, dasi je ocividno, da nse Crtczi teh 1I» Btov nikakor ne vjemajo s CitalniCnimi nameni". Tudi ' ljubljanska, trzaSka, maribotska in druge mestne di-I tainice so raroceue na take liste, pa do zdaj se menila , Se ni zgodilo, da bi bil u. pr. o6e B lei we is, dr. VoSnjak ali kateri drugi uarodni veljak kot predsednik ali ud katere fttalnicc zahteval, uaj seizbacne : ta ali oni list, ki se mujezameril vsled neopravicnih I in pogostoma surovih napadov na njegovo osebo. — , Slovani v Avstriji ftviuio v borbi za svoje narodne ; pravice z 111 nogimi uasprotuiki, katere moramo po- • ztiati, 6e se huccmo z uspehom bojevati; Slovenci na ' Primorskem in zlasti mi v Gorici imamo Se svoje po« seb'ne'doma'Ce uasprotnike, katere nam je tudi dobro pozuati; spoznamo jih pa najla^e po njihovem 0-ro^ji, po njihovih orgatiih iu ravuo zato je narocena naSa citalnica, kakor je menda narocena tudi Ijiibljau-ska, 11a vse lokalne liste. Gotovo je tudi v dru-gem oziru bolje, da lahko bere sto in ved naa take liste v oitalnici, nego bi w jib narodali posamezni udje, kateri se bavijo s politiko ter sliSijo radi zvo-nove od raznih straui. Toliko za danes v odgovor gospodu dopisniku iz Gorice v letoSnji 32. St. wSlov, Naroda" z opazko, da je nDiavolo zoppo" tako revna, boij s m e S n a nego Saljiva iurualisticua pokveka, da se je zares duditi, kako so mogle njegove neslauosti vzbuditi in razdraiiti osebno obCutljivost zre-lega, omikanega mo2a tako, da je slednjifi ta osebna obeutljivost zmaga la nadrodoljub-nostjo. ___««—-. ^ IZ Sempetra ll. febr.(Daljeglej„Soea"8t. 4.) Zvedel sem tako od strani, da so dopisi iz Bovca v prvih dveh Stevilkah letoSnje sSode" nekoje visoke glave v Bovcu en malce razbelili, posebno onih moi5, ki morda Se veduo ^alujejo, da je Plevna padla, me- j sto severnega strica, kar so.ieieli m dasmejo Slova- I ni tudi v Avstriji nekoliko svobotjneje dihati, jn celo 1 v Bovcu—Uorribile dictu — Sitalnico osnovati, To je znamenje, da so dopisi na pravo strano udariii; pes navadno zacvili, kadar mu stopim na rep.*) 1 Pa bovSki narodnjaci se ne straSijo srditih po- j gledov tacih neinSkutarje?, koje uajhaje mrzi sloven- j ski materni jezik, ki se po njihovih vzvisenih pojmih podaja le vbogemu kmetiau, kateri druzega jezika ne ume, nikakor pa omikanemu cloveku.—Quod ignorant, blaspheraant; ker svojega maternega jezika ne znajo in znati necejo, ga zlobno zanicujejo—to je smetana olike. **) Zdaj pa k stvari. ____I Ear mi |e sosebno ffopadTo v dopisu iz Bovca v I. St. ,,So2e*, je to, da je citalniioi odbor prediog sprejel, da se bode prihodnje skrbelo za pomnozenj® citaluicue kojilnice.. I de bode odbor res za to skrbel, bode ljudstvu | lahko mnogo koristil, odpiral mu zaklad dusne hrane, j Le bode tudi drugim neudom knjige isposojeval. | &dibog! tukaj pri nas na GoriSkem dobiva pri-prosto Jjudstvo v tern ozim premalo podpore, premalo | dusne hraue, koristnega berila; zato je pa tudi mnogo uoveduoati in iz te taricqjote surovosti tu in tarn I sosebno med mladino. Ob nedeljah in praznikih i§ce j mladma malovrednega, veCkrat nemoraliCuega ali vsaj nravnosti nevarnega razvesejjevanja i~ razvedrila, zato j ker boljega telo in duso blazilnega ne pozna in ne- I ma. Meni ni znano, ktere in koliko znpnij ali dru-gih duhovnij bi imele ljudske knjizaice, ki bi ljudstvu priskrbovale dobre dusne hrane s knjigami pospesu-joeimi dusni in telesni blagor priprostega Jjudstva. Kohko bolje v tej zadevi je po drugih slov. pokraji-nah, kjer ima skoro vsaka fara in se druge duhovnije Jjudsko bukvarnico, iz ktere ljudstvo dobiva razne knjige za poduk in kratek cas. Poglejmo narod ceski I Kako visoko je uze dospel v omiki, napredku in blagostanji! A Seski narodnjaci imajo narod pred ocmi, spisujejo narodu v vsaki ved-nostni atroki potrebne knjige, Sirijo med narodom bralna druStva, ustanavljajo ljudate bukvarnice. Ceski narod dobiva dovey pripomockov za omiko in napre-dek in je tako postal izgled v napredovanji drugim Slovauoro, kar tudi nasprotniki cutijo in pripoznavajo. Citalnice se rade nazivljajo tudi narodnao-gnjlsca. Da ta lepi naslov ne bode prazen, morajo Citalnice skrbeti zato, da se bode res narod na teh ogojiScih ogreval, a ne samo posamezni Citalnicnl udje, sicer bode ta lepi naslov preraalo opravicen. Muogo jib trdi, da citalnice nemajo blagodej-nega upliva na narod, da so postale vecmoma le ple-salnice in igralnice in da vteguejo celd nravnosti ne-varne biti, zato se nekteri pred besedo „eitalnicatt prekrizujejo. Res ni pod solncem nic popoluegz, tudi najboljsa stvar se da zlorabiti. Zato ni navedena tr-ditev po vsem prazna. Koliko veee gislanje bi za-dobile Citalnice tudi pri nasprotnikih, ko bi zaSele vsaka po svoji moci in okoljsinah ustanavljati male ali vece ljudske bukvarnice sosebno na deleli, kjer branjazeljno ljudstvo skoraj nikjer ne dobiva raznim potrebam primerjenega berila, samo si pa knjig ne more v izobilji omisljevati. Y zdruzenji je mo6. Citalnice zdruzujejo posamezne za narod in narodni na-predek vnete domoljube, koje vedno tesneje zdruzuje jjubezen do naroda; ta ijubezen jih veife med seboj kakor ene in iste ude sodruge; neka posebna pri-srenost jih objema in jedini. To Ijubezen do sloven-ske svoje domovine zelijo in morajo vnemati tudi med drugimi rojaki. V ta namen napravljajo besede in veselice. A te same ne zadostujejo ker vnemajo in | navdusujejo narod le za trenutek. Da pri veselicah in besedah zbujena navduSenost in Ijubezen do matere \ Slovenije spet ne ugasne, treba je vedno ogenj pod-tikati. Ljudstvu se morajo podajati koristne knjige, dobra, tecna dusna ^hrana. To nalogo bi imele po mojih mislih vsaj deloma prevzeti narodne cltilnice, ter vsako leto omislit: si nekoliko koristnih knjig za Ijudsko bukvarnico. (Konec prib.) Iz Kanala lO. febr. (LetoSnji predpust ~~ zima —obcmi v pretres—pozar—-nova cesta—mrtva najde-na—prepozno sprevidel.—) Kaj ne? draga mi „Socaa da si uze precej dolgo pogresala sporoCila iz nase pn-jazne dolinice ? Gotovo si mislila, da je tudi tvojim kanalskem prijateljem, kakor je dejal bovSki dopisnik, Crnilo v londiCu — zmrznilo. A to ni tako; le novic je presneto malo, malo, ker je vse nekam zaltavo, mrtvo, in suhoparno. Predpust—vsemu svetu norda-vi cas—nam je nekam zginil, skoro da nismo vedeli zanj; Citaluica ni napravila nobenega plesa, nobene besede, nobene zabave, nid prav nic. Menda so imeli oni, kteri bi morali za to skrbeti, da bi se kaka ve-selica priredila, kurja o(5esa, ali so jih devlji tiSCali ali kaj tacega. Is Una je da se ni godila kanalskemu plesa^eljnemu 2enstvu §e nikdar—kar Kanal stoji— I tolika krivica, kakor letos. Morda je bii tudi prehud mraz kriv ali ka-li? Citalnica je odlozila veselice za po velikinocl; da le ne bodo o svetem uikoli! Mraz pa je bil v resnici letos tak, da se sta-ri Ijudje ne pamtijo enacega. Nekaj dni v dmgi po-lovici januarja bilojezelo mrzlih, imeli smo 8, 9, 10, celd 120 K. Soea je bila na raznih krajih Cez in Cez primrznila, vsled Cesar so tudi Matiju (Neptunu) na vodnjaku cevi zmrzaili, in letala so Aetna kanalska dekleta Lez most na dosni breg po bistro studencni-co, da je bilo veselje. A zdaj imamo zopet tople dne-ve, sueg in led se povsod tajata, a cevi na vodnjaku so Se vedno zmrznjene. Morda se slednjic vendar ofti odpio na§im obCinskim ocetom, da kaj priskrbe v tej zadevi. Vsaj ne bodo cakalt, da bodo oMinarji kot nekdaj Dunajcanje kriLali: dajte nam vode! Dne 28. p. m. oh 6. uri zvefiernastal je vope-karnici Matije Konkina v AvCi ogenj, zgorele so raz-, un hise vse stavbe okoli, skoda je cenjcna na vise I 3000 gl. Pogorelec je bil ztvurovau. Sreda, da so po- ] I slopja g. Konkina od avske vasi nekoliko oddaljena, I sicer bi bila lahko oela vas, kakor pred Stirimi leti I pogorela. Kanalski gasilci so prihiteli na pomoc\ a le malo jim je bilo mogofie re§iti, ker so prepozno zvedeli. Dne 4. t. m. zvefier je zopet naj brie zlobua ! roka na nekih senozetih blizo Kanala ogenj zanetila, I da so morali zandaiji Ijudi h gaSenju preganjati. Se ta mesec se priCne delati cesta pri Kanalu, klanec med pokopaliStem in Kanalom se zravni in lepa, ravita z drevoredom naaajena cesta bo lepo §e- | taiis^e in brasen kinfc prijaznemu Kanalu, ob enem tudi zdaten pripomoCek siromaSntm doinaLinoin, kte- rim bo mogofie za easa dela kak krajcar prisluiSiti in lacne ^elodce potola^iti. i Due 20. t. m. na^li so neko do zdaj Se nepo- I znano, okoli 40 let stare beracieo mrtvo v hlevu M. | Markka; ranjko je loraila bozjasf, Sla je v hlev, da I bi prenoCila, v njem jo je mraz pretresel, in najbr^e tudi bo^jast prijela, kar svedofii po zdravniskem me- I nenji ocrneli v steljo zariti obraz in v pest trdo stis- njene yroke. Na§a obiina jo je daladostojno pokopat. I ^e nekaj; ne dalee" od Kauala v nekej vasi se I je o sv. Martina oLenil fant, ki je hodil poprej le zve- I cer was in ni zapazil, dastesinevestam njenasestra I Rrecej podobni, in da je prva nekoliko visa od druge. I Se le zdaj; ko je mesec dni z njo zarocen, so se mu I odprle oei, in ko je te dni obiskal starise svoje zenc, I sprevidel je, da ni s pravo zaroCen, ter grozil se uad I hisnimi zaradi storjene mu krivice, trdivii, da se je I za mlajSo pogodil, ter da mu je una prevelika, preo- I korna, da mu prevec porabi, in da je cerkovnik pri | sv. Pavlu, kjer sta billk poroCena, le iz potoka vodo I zajel, da ni z blagosldvljeno vodo zarocen, in da ta I zveza nic* ne velja, itd. Ko pride domov, ukafe 2eni, I naj vse svoje blago pospravi, in romati je morala, I mlada, prevarjena, §e komaj mesec z onim oslom za- [ rofiena zena na „Brdo" k svojim stari§em domu. AH I mu jo bodo starisi z mlajso zamenjali, na to bode I „opeharjeniu zenin lahko dolgo cakal. — V vasi, kjer se )e to godilo, so baje vaSki fantje pravega pusta I z njim uganjali.—Za danes sreCno 1 Iz BOVCa 11. feb. (Izv. dop.) Akoravno je bil past letos pri nas jako miroljuben, smo vendar za-dovoljui, da je pri kraji, vsaj nam ne nagaja vec" oni m i k, koji nas je vcasih zbatlal, ko smo Citali o veselicah, ki so jih napravljala drugod razna druStva. — Zdaj je nastopil Sas miru, v katerem tieba pora-biti vse svoje mofii za vzviSenejie naloge. Pri nas zafienjamo dobro z resnim delom. Snu-je se namreC v Bovcu jako potrebna po2arn a stra-za. Res je sicer, da gre stvar iz pocetka precej tezko; pa z bozjo pomofijo in resno voljo jo vendar izvg-demo. Vesell nas posebno in daja nam ob enem po-gum to, da se je tudi gosp. zupan poprijel dotidnega delovanja. Ker mu je osoda jako mila in ker pozna-mo njegovo mo2ato postopanje v drugih obcino zade* vajodih stvareh, zana§amo se trdno, da bode tudi v tej vazni zadevi vstrajen, dokler se srefiuo ne izvrSi v Cast naSej obCini. Vsi drugi pa ga hoCemo sloino podpirati, svesti si, da je v edinosti mo6 in da zdruzene moCi prema-gajo vsako telavo. Bo vec je u2e mnogo pretrpei zarad pozarov, zato je skrajni Cas preskrbeti, da se enakim nesre-cam, kolikor je v cloveSki moCi, v okom pride. Zato pa ostanejo iraena vseh onih, kateri se zaslu^ene sto-r6 za osnovo pozarne strafe, s6 zlatimi Crkami zabi-Ije^ena y zgodovini naSe obCine. — ____-______ Clovekoljub. ne gled6 na veliko korist lepth, voznih poti, Stejejo | ravno zidanje te ceste za naj veto zlo, ki jih je zade- I valo v teh letih; kajti kljub velikim cestnim davkom I in kljub velikemu delu moramo Se vedno po vrveh [ hoditi ali pa po produ se voziti. Ljudem se hudo j zdi, da so njihovi tozko odrajtani denarji po Bafii splavali zaradi nedopovrdljivosti ali nevednosti nekega I merodajnega mojstra. Pa vendar, kakor se vjdi, nam I hoce na§ si. cestui odbor se to pomlad to krivico po* ravnati in nas po nepretrgani cesti tesneje zvezati s Tolminom. Kdor pa pozna na§e raztnere, ter ima pred ocmi korist cele dezele, mora odobriti tudi na§e hrepenenje, naj bi se zdelala cesta do blijSnje kranjske nn4je na I Petrovcmbrdu; od tod do Zalega loga bi jo pa Kranjci po zlozni dolini lahko izdelali. Iz Loke na Toltninsko bi po tem bila ta naj blizja in naj polo^nejsa cesta; ker Cez Pianino nad Gerknein je gotovo veCi klanec, kakor bi bil cez Petrovobrdo. Upajmo, da bodo ke-daj tudi Cez Petrovobrdo drdrale gosposke kofiije. I Kar bi se ne bilo nasim starim §e sanjalo, to se dandanes pri nas godi. Cujte! Lepodi§c6i in bodcCi Ce§min je zacel veliko vlogo dandanes na svetu igrati. I PoiSCejo ga pridne roke po vseh mogoCih kraji'.i, nje-gove mastne korenine se posebno Cisiajo, lup se olupi, pos«§i in drago v daljne kraje proda. Tedaj se je nov mali vir zaslu^ka odperl, pa tudi obCinam se Cistijo brez robot zarasli paSniki. Od beneske meje, 9. febr. (izv. dop.) Zma- gali smo tudi pri volitvi I. in II. skupS&ine dolenj-skega obCinskega zastopa dne 4. t. m. — Popi-sati ne morem veselja slovenskega prebivalstva nase 2upanije, katero se uze toliko let za to poganja, da bi ae pri nas razmere praviCnejse uravnale. Slodnjifi se nam je, spolnila ielja. Akoravno so imeli naSi vo-livci mnogo nasprotnikov, priiizovalcev in zapeljivcev, oe vendar niso dali zlorabiti in tudi nemarne in lene se niso skazali, kakor pri poprejsnjih volitvah; saj so se hoteli po vsakem naSinu otresti nadle^nega iu sramotnega jarma. Borba je bila huda, ker je itnli* janska stranka strastno uapenjala vse svoje mod, da bi spreobrnila volivce na svojo stran in si zavarovala nadvlado vslovenski Supaniji se za prihodiija tii leta. Nekoliko budalastih tiCev je tudi zares ujela na svoje Hmanice ; za kak kozarec vina so prodali svoj glas in izdali svojo stranko. Toda priprostemu kmetu ni toliko zameriti, Ce se da zapeljati; pac pa nas je stra-sno osupnilo, ko smo slisali cdinega slovenskega uciteljav nasih krajih, g. L. Z. v Mer-niku, glasovati v I. skupScini za italijanske kan-didate. Slovenec z duso in telesom, kakorSnega se je vedno naznanjal sloveuskerou obcinstvu, postal je, ko jeprvikrat izvrseval svojo dr^avljansko pravico kot volivec v slovenski inpaniji na meji italijanskega kraljestva — izdajica naroda! Ce zabrede tako dalec omikan ljudski ucitelj, kateremu je izrofiena sloveuska deca v odgojo, kaj hocete priCakovati in zahtevati od priprostega kmeta, kateri je v svoji rev-§Cini odvisen od tisoCerih ozirov?? Toda tudi izdajstvo nekaterih volivcev ni nifi hasnilo nasim nasprotntkom; zmaga je vendar nasa, kajti izvoljenih je 14 s 1 o v e n s k i h m o 2, pa samo 4 Italijani. — Odklenkalo je v e C n e m u t a j n i k u, kateri je toliko let ponosno glavo nosil v obeiai, do-*kler smo se vsi do sitega navelicali njegovega gospo* darstva. — Po koneani volitvi zapeli so zbrani rodo-Ijubi z velikim veseljem: Ne udajmo se! a potem so se se radovali do pozne noCi napivaje in prepevaje, da je bilo kaj! Politi&ii pregled. Z DURAJA. V ministerstvu §e ni nobene spremembe; ustavoverna stranka je napela vse sile> da ni bil imenovan baron Kriegsau za nauCnega ministra; dunajski zidovski listi so gro-zili celd z revolucijo, ako bi se kaj tacega zgo-dilo. Tudi se za gotovo pripoveduje, da so hoteli ministri Stremayr, Horst, Korb in celo Chertek podati ostavko, ko se je potrjevala vest o Kriegsau-ovem imenovanji. Stremayr se pa6 boji, da pride na njegovo mesto praviCen mo^, kateri bi poderl njegovo umetno stavljeno §oI-stveno poslopje — ter dal narodom take sole, kakorsne jim gredo po §. 19. dr& osn. postav. Poslanska zbornica obravnava zdaj novo postavo o zemljiikem davku. V torek je spre-jela Schauppov predlog, naj se sestavljajo re-klamacijske komisije obstojeCe iz 8 do 20 udov, in sicer naj jib volijo polovico dezelni zastopi, drugo polovico pa po svojej volji finanCni minister. Nadalje je sprejet tudi 61en 3. poprav-Ijen tako, da se mora zemJji§ki ^vek uraynati '*) Glej dopis iz Bovca v Stv. 40 „PresieaI Priho4nji6 hoSemo posvetiti gosp. dopisnikn, kakor aasluzi. (Op. ured.) •**) ~p«» tatal teMJ-to*^ u&nk, in pri zaeetih bSSSh " rilH cajih psych, klinike ovaja pogo»toma azrok bolezni. Dunaj 1879. Ravnat. c. k. bolnice dr. Loriaser. Dunaj! Wieden. 5* Z°*? &J?0"'"1* znan,c»«» p° svojt pryetni ia»t- •t-k x, u Eost,« ,**tadt pr*T «"*«"> *«nilt* brez nmdleinih stran-»kih ciinkov zanesljivo pomaga. Dnnaj 1877. C. kr. bolnica Rudolfstiitung, DunaT Letae porocilo 1878. Koi z organiSno napako na 7tc* U nil „koVi C. kr. obcna bolnica, Dunai. v-*dr*;- "^ sche-ja. „Pri ielodeenem in orevesnem hatarn habit z^rJf ir^5" oolezmb bo ne dusegli izvrstni ttspehi.* 1878. ««»*in i v • ^b.iT* »8 ˇ Ooricl * lekarnici C. ZANErTL „» t„di ˇ va^h Pri ees. kr. zastavljavnici ., na Dunaji rescne ZEPNE URE po nezaslisano nizkih izjenroih cenah namrec 70 odstotkov pod kupno ceno Bazne zaloge iepnih or, ki so bil» za prodaj semkaj po-alans iz n«Jzn»menit«Iih Svicarabih toTaren, §o bile poloieno w e. k. zaataTljavnieo, der so zapadl* ter so po draibenem potu p o 1 laalon.) priile t Mti* »uko. Zato smo v poloiiUU da lahko prodarao pruve zl;>te, sretierae in nikelnove ure, najboljse ivicarske i/delke, Tse jproti Sletai garantiji, da le naS denar nazaj doliimo, TO percentov pod navadno tovarnisko no «ro; kajtl BaSe tovsirnidiio oselde pregleda VSe Ure Se CUkrat. Xu v.aki art je Itiearsko tovornifno xnamenjc. Garaneija je tako zawesljiva, da se s tern javno zaveziijemo, povrniti vsakemn narocniku nemudoiua in teez \sake overe njegov denar. Kdor hoc,, imeti izvrstno, neverjetno eeno, za 5 let garantirano zepno nro skoro Lp|r>zastonj-*9Q naj poslje nemudoma naruLbo, nuj vendar nakdu lab o razumo, da se uro straino fcitro razprodajo. Zepna < Razkaz zepnih ur: Cilindriea iz teikega srebro-nikelja, prar flna, na sekunde pregludana, gravirana, guiluchirana, z 8 rubini, plitvim atoklom, cmailiranim kazalum in posebnim pokrivatoni, s prav iino zlato fa(jo-»eri«eo; popn-j ju stula IB gl., zdaj »wu gl 6.50. — Ista prav fino v ognju pozlafcena, krasna, kakor vsaka zlata gl. 6.50. Zepna ankOrca iz tczkega srebro-ntkelja, prav fina na minuto pregledana, grttviranti, gitilochirana, » 15 rubini, plitvim stoklom, email, aziilom ia acku.iiiuim hazavoem, z jako ftno veri-iico iz talmi-zlata, poprej 20 gl., zdaj aamo 1 {fid. — Ena najbolj- «ih in izvratmaih ur. - Ista tezko v ognji pozlaCena, krasno izdelana, popoln.zlati enakasamogi.8.50. Bemontoir*Ura U nujflnejega doublo-zlata, se nuvija pri rincici brez kljufia, obrani pod garanoijo vedno zlato barvo, iz-vrstno na minuto vredjona, % dvojnlm pokrovom, okln^anim email, knzalum in privlleg. koleaj«m, odlikovana kapitatna ura s talmi ve-riiico, poprej 24 gl. zdaj samo gl. 8.50. — Teh ur jo malo. Sreberna remontoir-nra iz pravoga is lot. srobm, od c. kr. pune. urada presku^ena, su navija brez kljuc», % prnti-za-poront in kazalno nopravo. najlinrja s privilegijom, nadrobnu pre-gledana, » plitvim Btoklom, email, kazalom in seknndnim kazalcum, znotraj s kriatalnim pukrovoni in nikelnjim koleaijem, za vxnccgit pr<:> zorno najboljan, najceneja in elcgantnejsa ura na svetu; poprcjsnja cena 30 gl., zdaj samih It gld. Mrelierna ankorta iz pravega, <><\ e. k. punc. urmu proakusoiR'tfa lit lot. Hrisbrn s 15 rubini prav firm na nekunde f ro-gledana, s plitvim steklem. email, kazalom in sekundnlm kuzulccm, zravun tega po novem elektro-galvaniLncm nniinu puzliicomi, da je nobon zlatar na svetu no raztocl od pravo zlate ure, knter» so navadno kupi z& tako dragi denar; poprej je stala brez pozlacenja 'l\ gl,, zdaj 6 pozlaGenjem vrcd tmmo gl. 12.50. Srebei'ua lilindrica iz pravega 13 lot. zlata, od c. k. puno. urada preskuSena, ¦* 8 rubini, natanfino na minute pregledana, po novem elektro-galvanicnem naiinu pozlacenu, — tako daseurete baze ne razlooujejo od pravib zlatih, poprej 15 gl. zdaj samo gl. 6.50. lira Za gOSpe U pravega 14 karatnega zlato, prcskuSena od c. k. punc. urada, neizmerno Una, elegantna ura z najflnejo be-nesko zlato okolivratno fuson-verizico in najflnejo zametaato akat-Ijico, poprej 30 gl. zdaj samo gl. 19.50. go nikdar kaj tacego. Frava 14 karat. Zlata reiUOntoir-Ura 40, 50 gl. najflnejo Savonette-ure, katere so stale nekdaj po 100 gi. NA8LOV: Uhren-Ausverlsauf ton L M% HMhmiinm I parterre, gegenuber dern erzbischofi. Palais. Wien. I o «g "3b ™ i^r*!! Skoraj zastonj!! ~9i Zavoljo nedavno na ni8 priSle volike FABR1KE ZA BKITA-NIJA-9UEB110, oddaje se sledecib 42 KOMADOV, Izredno dobrib reoij od BBITAKUA-3KEBBA samo za gld. 6.75, kot Jedva cetrci del troikov izdelovanja, tedaj skoraj zaatonj, in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih noZeV, z ro5ni- -o « *i'& koro od britanija-srebrn, s pravo angleiki- ^ :zr-°* g< mi sreberno-jeklenimi ostrinami. , « = . a 6 kom. jako flnlh Tilic, brltanija-srebro, iz jodne- 6 kom. tsikih 2liC Za jedi od britanija-srebra. e kom. zliC Za kaVO od britanlja-arebra, naj-' boljle kvalltete 1 masivni zajemalee za mleko od brit.-srebra. 1 teaki ZajemaleC Za JUho od briten.-srebra.f 6 podstaVkoV Za nOZe od britanUa-srebra. I 6 kom. Viktorija-podstavkOV, fino cizeliran 2 kraana nam. SVeenika od britauija-srebrs. 1 salonski namizni ZVOniek odbritamja-gre- bra srebrnega glasu. i precejevalnik za Laj od britanija-srebra, z roCkom all veaalom. !>5S 42 kom. Yseh teh 42 re5y je fzdelano iz najflnej;eira brjtanffa-sri. bra, ki je n* eelem svetu jedina kovina, katera osfan# „*„« ta," in se od pravega srebra tudi po 20letnem rabljeniu ne more razlul 6iti, ZA KAK SE 0AKASTUJE. M ^tt n* niore razI° Saslov in jedini kraj za narofiila T c k. a^tro-ogerskih prOrincyab .- General-Depot k I eogl, Bntaasia-SilfieE-Wkei: Blan&Kann, Wieti, I. Elisabethstrasse 6. e proti poatnemit povzetju. - roitniua za vseh 42 ko-'"' "¦" "" " r ˇse kraje Avstro-Og^rske. Poiiya madov znaia 86 kr. y St 33/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte &i pieta) vstanov^ene po grofn Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 8. marcija 1880 zaeela javna drazba (kant) neregenih zastav IV. aetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljeno meseca okto-bra, novembra in decembra 1878. Ravnatelj: Lovisoni. CO 00 08 08 o 0$ CO OD s Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulice Morelli St. 418., priporoca vis. castiti duhov§Lini cerkveno orodje najnovejge oblike, ki je ima ze napravljcno ali je hoCe napraviti, kakor se bo zelelo, namrec : monstrance, kustodijc, kelihc, ciborije* sve-tilnicc, svednike altarne, tabcrnakeljsko iu gtacijonske, kadiluicc s kndiluimi colni&i, altarne in batidcrne kri/.o, kauonske table, relikvijarije, kotlite za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje, derzala za svefie itd. tudi se pri njem staro in videzno nerabljivo cerkveno orodje lahko zamenja ali v ognju posrebri, pozlati, iz&sti in popravi; za-veziije se tudi, da bo vse po poslanih nnrisih, kakor se mu blagovoli naroditi, v kar naj bolj mogotfe kratkem dam in po nizki ceni izgotovil. Zanimivo oznanilo. Razprodaja traja samo nekoliko dni. Ci za SQl mM Noben potujoci barantad nam ne more j konkurencije delati se spodej omenjenim j i blagom. V stacuni, kder so poprej bratje San-dri prodajali razno obuvalo v Gorici na Travniku blizo skofije, je velika zaloga | srcal, krasnih slik, malanih z oljnato I barvo, oleografij predstavljajoCih podobe iz narave, svetnike, osebnosti razne barve. Kdor si ^eli kaj omisliti, je uljudno vabljen, da pride obiskat lepo zalogo, da I se preprica o resnici. i Niidiia dreresca z najfinejimi cepifii po^lahnena jabelka, hruske, SreSnje, visnje, breskve. oreln, ribez itd., kakor tudi gozdna drevesca so po prav nizki ceni na prodaj na de^elni kmetijski soli v Gorici. Visokodebelnata drevesca po 30 kr., nizko-debelnata po 20 kr., gozdna drevesca po 5 kr., ribez po 2 kr. Prav tako je na prodaj ved tisoc" sajenie spargeljevih, 100 kosov po 80 soldov! Narocila toliko pismena, kolikor osebna sprejema do konec februarija: Vodstvo slovenskega oddelka dezelne kme-tijske sole v Gorici. Mmtelim odgovorni uredaik; W%W ZEi — Tiska; „Hilarijan8ka tiskaraa« v Gorici,