PTUJ, 17. marca 1967 Cena: 0,50 '^D (50 SD) •Tec^ak- tehaja pod tem im*no' o<3 24 novembra 1961 dalje p» Sklepu otx:>i.nsltiin odborov SZDt Ptuj .Ti Ormož — Izdaja ^avod ►Ptujski tednik« Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo m uprava; Ptuj. He- roj« [^cfca 2. — Tel. 156. Številka tekoč^ega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Manbor- ski f.sk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND; 1 nrodaji jzvpd 0.55 ND (50 8D). Letnik XX Izvršni odbor in volilno komisija občinskega odbora SZDL ocenila strukturo evidentiranih možnih {(andidatov 4. marca t. 1, je bila v Ptuju .skupna seja izvršnega odbora in volilne komisije občinskega od- hora SZDL Ptuj, na kateri je bi- la obravnavana struktura prcd- lajranih možnih kandidatov za odbornike občinske skupiščine in struktura možnih kandidatov TA republi.ške poslance. Na seji jc bil sprejet program dela volil- ne komisije za razdobje do voli- tev, ki bodo 2.3. aprila t. 1. Ob- ravnavane pa so bile tudi pripra- ve na kandidacijske zbore volil- cev, ki so nekateri medtem že bili (12. t.m.) in ki bodo 19. mar- ca t. 1. Za 49 prostih odborniških mandatov je bilo v prvem ob- dobju predvolilnih priprav pred- laganih 108 možnih kandidatov za občinsko skupščino. Za repub- liško skupščino pa je sprejela vo- lilna komisija naslednje predlo- ge za možne kandidate za repub- liške poslance, ki so jih predla- gali občani na terenu in v delov- nih organizacijah: V 110. vol. enoti za republiški zbor: Lo.}zka Stropnik, Vladimir Vrečko, Janko Vogrinec, inž. Šte- fan Požlep, Branko Gorjup; v 112. vol. enoti z.a republiški zbor: Jože Ingolič, zvezni sekre- tar za kmetijstvo; v 114. vol. enoti za republiški zbor: Vladimir Vrečko, inž. Ivan Dolenc iz Cirkovec, Ivan Vidic, tekst, tehnik iz Majšperka, inž. Gajšek, učitelj iz Majšperka, Inž, Anton Greif s Hajdine; v 64. vol. enoti za gospodarski zbor: Janko Vogrinec, Anton Va- lentin, Franc Tomanlč, Branko Gorjup in Herbert Zamuda; v 66. vol. enoti za gospodarski zbor: Franc Klemenčič, VK grad- beni delavec v TGA Kidričevo; , v 64. vol. enoti za kulturno- prosvetni zbor: Vida Rojic, di- rektor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Franjo Rebernak; v 66. vol. enoti za kulturno- prosvetni zbor: Jovita Podgor- nik; v 65. vol. enoti za socialno zdravstveni zbor: Franc Kranjc, upravnik Doma v Muretincih, dr. Stojan Frank, Ema Guček, Dom defektnih otrok v Dornavi; v 65. vol. enoti za organizacij- sko politični zbor: Vinko Žigman, Janko Vogrinec, Marjan Zupec, VK ključavničar v TAP. KANDIDACIJSKI ZBORI VeilVCEV Prejšnjo nedeljo, 12. t. m., st bili prvi kandidacijski zboi i volivcev, na katerih so že bile postavljene prve kandidature za mandate občinskih odborni- kov in poslancev v skupščino republike Slovenije. Tega dne so bili zbori v Markovcih. na Vidmu, na Selah, v Dolcni in v Sp. Velovlaku. Teh zborov so se udeležili tudi nekateri dosedanji republi- ški poslanci. V Markovcih je bUa na zboru Anica Kuhar, poslanka republiškega zbora, v Vidmu pa je bil na zboru Jože Ingolič. Tudi zborov vo- livcev prihodnjo nedeljo se bo- do udeležili nekateri republiški poslanci. Na zborih v Vidmu, v Dole- ni in na Selah je bil postavljen za kandidata za poslanca v re- publiškem zboru Jože higolič, na zboru v Sp. Velovlaku kan- didat za poslanca v gospodar- ski zbor republiške skupščine Janko Vogrinec; v Markovcih in na Vidmu ter v Doleni in na Selah za kandidata za poslan- ca v org. polit, zboru Vinko Žigman. V zvezni skupščini začetek razprave O rotiranih kadrih v zvezni skupščini se je začela razprava o položaju zveznih po- slancev in funkcionarjev, katerih funkcija bo v kratkem prenehala. Osnoven motiv, ki je pripeljal do te razprave, je v neposredni zvezi z. doslednim izvajanjem ustavnega načela rotacije in s po- trebo, da se zagotovi varnejši po- ložaj funkcionarjev po prenehanju njihovega mandata. Z drugimi be- sedami, ljudi z bogatimi revolu- cionarnimi izkušnjami in z dolgo- letno prakso v političnem življe- nju ni mogoče tako čez noč umakniti na stranski tir. Ti ljudje bodo potrebni tudi v bo- doče ne samo zaradi pridobljenih za.=!lug, temveč zaradi tega, ker bodo še vedno lahko koristni čla- ni družbe. Javne funkcije najkvali- tetnejšim ljudem Na seji komisije zvezne skup- ščine za volitve in imenovanja so ugotovili potrebo, da se omogočijo javne funkcije najbolj kvalitetnim ljudem. Vzporedno s tem je po- trebno zagotoviti rotiranim funk- cionarjem realne ppgoje za vrni- tev v njihovo stroko, na delo, ki so ga opravljali preje. Istočasno je potrebno zagotoviti, da se bodo starejši revolucionarni kadri z velikimi izkušnjami zadržali v političnem življenju in je po- trebno urediti njihov materialni položaj. Takšno načelo bi stimuliralo, kakor poudarajo. mlajše kadre, da bi Re odločali za javne funkcije, ker bi odpadel strah, kaj bo, ko bo prenehal mandat. Na potrebo za ureditev tega vprašanja opozarajo tudi primeri 17. .'^edanjp predvolilne aktivnosti, ko posamezni strokovnjaki in vo- <^ilni uslužbenci ne sprejemajo kandidatur ter to utemeljujejo z i^CETotovostjo DO izteku mandata. Obrin«. ne hod« smelo zanemariti dolgoletnih predsednikov Občine ne bodo smele zanemarili bivših dolgo- letnih predsednikov Raž.piava v z\ezni skupščini bo Solovo sprožila podobne v repu- blikah, občinah in delovnih orga- nizacijah, tako da lahko pričaku- JPino podobne rešitve, ki jih bo- določali republiški in občinski ^^'''^'dpisi iPr akti aelovnih organi- za.vj. ^^bčiiiski organi t)odo verjetno P''ipravili sklepe npr. o tem, ali potrcljno zagoto\iti dolgoletne- predsedniku občine določeno '^^lovno mesto po prenehanju ■■nandata. Stanje v delovnih organizacijah docela isto, vendar so tudi tam Pijoblemi, na katere je treba m1- ^ '^i- Vsaka delovna organizacija .ie gotovo zainteresirana za- /■zati dolgoletnega direktorja, ki J^' na določenem delovnem me- lahko mnogo koristil glede ,na izkušnje. DM-T. Ob novem predlogu zakona o financiranfu izobraževanja in vzgoje Zvezna skupščina je maja 1966 sprejela splošni zakon o finanč- nih sredstvih za izobrazbo in vzgojo. Na podlagi teh določil je sekretariat za prosveto in kulturo SRS izdelal osnutek za- kona o financiranju vzgoje in iz- obrazbe in, ga dal v javno raz- pravo. Predlog je naletel v javnosti in predvsem v pedagoških kro- gih na precej velik odpor. Tudi v našem listu smo objavili kri- tične pripombe in obenem pred- loge za popravke zakonskih do- ločil, ki so se oblikovali na se- stankih prosvetnih delavcev v naši občini. Zaradi neugodnega odmeva prvega predloga zakona v jav- nosti, ki je našel izraz v pripom- bah poslancev pri obravnavanju zakona v skupščini, ni bilo mo- goče misliti, da bi zakon pravo- časno spa-ejeli, da bi stopil v ve- ljavo 1. januarja 1967, kakor so v skupščini najprej določili. Od oktobra 1966 do sedaj je utihnilo razpravljanje o tem izredno po- membnem zakonu in rok njego- vega sprejetja so prenesli v sre- dino leta 1967. Sekretariat za*prosveto in kul- turo je moral pri oblikovanju novega predloga zakona upošte- vati objektivne pripombe k pr- vemu predlogu, predvsem glede formiranja izobraževalnih skup- nosti, ki jih je prvotni predlog predvideval 9 ali 4 v naši repu- bliki. Glede virov denarnih sred- stev za vzgojno in izobraževalno delo ni bilo bistvenih pripomb, pač pa jtf javnost poudarjala, da morajo zakonsko zagotoviti dovolj virov za to pomembno delovanje, od katerega je odvis- na gospodarska in kulturna bo- dočnost našega naroda. Dne 3. marca tega leta je se- kretariat za prosveto in kulturo SRS predložil v javno razpravo novi predlog zakona o izobraže- valnih skupnostih in o financi- rdnju izobraževanja in vzgoje v SRŠ. Katera so najpomembnejša določila novega predloga za- kona o izobraževalnih skup- nostih in o financiranju vzgo- je in izobraževanja v naši republiki. Zakon zagotavlja predvsem stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževalnih zavodov po enotnih merilih, druge izobraže- valne naloge pa se bodo finan- cirale iz proj-ačunov družbeno političnih skupnosti in zaintere- siranih delovnih organizacij, kar so predvidevala tudi določila prvega predloga zakona. Ta- ko se sredstva za izbraževanje in vzgojo oblikujejo iz stalnih in obveznih virov in dopolnilnih virov. Ustanavljajo se izobraževalne skupnosti, ki bodo poVezova- le delo izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb in odločale o delitvi družbenih sredstev za iz- obraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja iz- obraževanja, ki so družbenega pomena. Sredstva za izobraževanje Predlog zakona predvideva tele stalne in obvezne vire sred- stev za izobraževanje: 1. posebni prispevek iz oseb- nega dohodka občanov, 2. del občinskega in republi- .škega davka od prometa blaga na drobno, 3. druge vire sredstev za iz- obraževanje (od delovnih organizacij, državnih orga- nov, samoprispevke občanov in dohodke zavodov od last- nega dela). Ce ta sredstva ne bi krila po- treb, zagotovi družbeno politična skupnost r\A področju izobražc- \alno skupnosti — dopolnilna sredstva. Občine, ki ne morejo po svnji gospodarski zmogljivosti zagoto- viti dovolj sredstev za izobraže- vanje in i'zgojo — dobijo dopol- nilna sredstva'°od i-epubliške iz- obraževalne skupnosti. Izobraževalne skupnosti v SR.S «<•■■ M (<«meljnt\ izobraževalne skupnosti za ob-1 močja občin in izobraževalna skupnost SRS za območje repu- blike. Sporazumno se lahko poveže več občin v eno izobraževalno skupnost. Temeljne izobraževalne skup- nosti v raznih občinah lahko so- delujejo pri opravljanju skupnih nalog, predvsem pa sodelujejo pri skupnem financiranju svojih srednjih šol in domov za učence teh šol. Zakon določa skupno financi- ranje srednjih šol 7.a devet oko- lišev v, Sloveniji. Ptuj, Lenart, Maribor, Ormož in Slovenska Bistrica tvorijo šesti okoliš skup- nega financiranja srednjih šol. Temeljne izobraževalne skupno- sti lahko sporazumno spremenijo ta območja. Za dejavnost gospodarstva in družbenih služb se lahko ustano- vijo posebne izobraževalne skup- nosti. Izobraževalno skupnost se- stavljajo občani, izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in v družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije. Izobraževalne skupnosti uprav- ljajo s pripadajočimi sredstvi in določajo po normalnih merilih delitev sredstev zavodov v skla- du s predpisi o zavodih. Izobraževalne skupnosti skrbi- jo za razvoj in organizacijo iz- obraževalnih zavodov in sode- lujejo z družbeno političnimi skupnostmi in delovnimi organi- zacijami pri vprašanjih družbe- nega pomena izobraževanja. Izobraževalne skupnosti sode- lujejo med seboj pri vprašanjih skupnega in splošnega pomena in dajejo soglasje k ustanovitvi ali ukinitvi izobraževalnih zavo- dov. Republiška izobraževal, skup- nost sodeluje z izobraževalnimi skupnostmi v republiki in v drugih republikah pri \-praša- njih splošnega in skupnega iz- obraževalnega pomena. {HAOALjEVANJE na 5. STRANI} TE DNI PO-SVETU Vietnamska kriza in ZDA Znano je, da je glavni tajnik OZN U Tant ostal na položaju te tako pomembne funkcije v OZN šele potem, ko so mu vsi najpomembnejši dejavniki da- našnje svetovne politike in še posebej v vietnamski krizi oblju- bili, da bodo podprli njegova mirovna prizadevanja. Znano je, da je ameriška vlada po stalnem predstavni J? u OZN Goldbergu celo izjavila, da bo podprla vsak tajnikov ukrep, ki ga bo storil v želj; po zboljšanju položaja. V tem simislu je Goldberg poslal U Tantu celo posebno pismo v de- cembru. Toda sledila so razočaranja, ki so še boilj poglobila prepad med U Tantom in Belo hišo. Najprej so se izjalovila prizadevanja glavnega tajnika OZN U Tanta, da bi decembrsko in novoletno premirje ob vietnamskem novem letu spremenili v trajno premir- je. Njegova najnovejša pot v Rangun pa je imela namen, pri- praviti vse potrebno za pogaja- nja,, če bi seveda Američani sprejeli ponudbo in se oprijeli trajnega prenehanja sovražno- sti. Šlo je v glavnem za to, da omo- gočijo U Tantu, da vpreže vse potrebne niti za stike med spor- nimi strankami in pripravi te- ren ... Vendar sc tu pojavljajo ovire, ki jih ob sedanjem stan,iu ni mo- goče odstrainiti. Predvsem se U Tant ne more strinjati z mne- njem Washingtona, da se je mo- gočo pogajati tudi med bombar- diranjem Severnega Vietnama. U Tant v svojih izjavah vse bolj kaže sočusitvovanje z Vietnamci. Strinja se tudi s tem, da Viet- namci pravzaprav niso dolžni sprejeti ameriškega predlogo nekakšni »reciprociteti za dobre usluge«. Slednjič so Američani pričeLi bombardirati Severni Vietnam brez napovedi vojne, kar je po vseh mednarodnih me- rilih groba kršitev mednarodnih norm. U Tant pa se je Washingtonu še posebno zameril zaradi trditve, da je vietnamsko osvobodilno gi- banje samorodno, torej brez re- žiserja od zunaj, kot bi hoteli svet prepričati Američani. Prav tako zavrača ameriško trditev, češ da gre tu za ideološko bitko. *za boj »proti vdoaai mednarodne- ga komunizma v Jugovzhodno Azijo«. V resnici gre za prcvo osvobodilno gibanje in za ni* drugega. Ob takem položaju se vsil;u- je vprašanje, ali ameriško de- cembrsko pismo sploh še velja, oziroma sLi je sploh kaj veljalo. Ce upoštevamo, d a.so Američ:ini okrepili boje v Južnem Vietnri- mu in bombardiranje Severnega Vietnama in U Tantu sploh ni- so dovolild, da bi lahko pod pri- mernimi pogojii, tj. ob preneha- nju sovražnosti, pričel svoje mi- rovno poslanstvo, potem pi.sma v bisitvu. ni. Zato se kaj lahko dogodi, da bo U Tant spet posta- vil SVOJ sedanji položaj na pre- pih. Drugi dogodki Predsednik de Gauiie se bo v prihodnjih štirih letih lahko opi- ral na absolutno večino degoli- sUčnega gibanja. Toda te večine, ki je bila še na prejšnjih volitvah dokaj trdna, se je sedaj zmanjša- la samo na en glas. To je vseka- kor udarec za degoliatično giba- nje. ' Na drugi strani so dobili ko- munisti skoraj dvakrat več po- slanskih mest kakor na prejšnjih volitvah. Prav tako se je dobro odrezala združena demokratič- na levica. To pomeni, da je fran- coska levica okrepila svoje polo- žaje in da se francosko javno mnenje vse bolj opira nanjo. Kaže. da bo predsednik de Gaulle'opravil manjše spremem- be v bodoči vladi. Vladno krmilo pa bo vodil še naprej dosedanji ministrski predsednik Pompidou. V zvezi z uspehom levice rodijo leve sile v Italiji, da bo do neke mere vplival tudi na spomladan- ske volitve prihodnje leto v Ita- liji. Na splošno pa bo Franci.]« šla po dosedanji poti. Ce pri tem omenimo, da opozicija v glav- nem podpira de Gaullovo zuna- njo' politiko, potem je očitno, da bo Francija korakala po stari po- ti neodvisnosti in evropske poli- tike, ki u.^^treza trenutnemu sta- nju. INDIRA GANDIII ZNOVA PREMIERKA LfOtošnje skupščinske volitve v Indiji kažejo, da se je posebno močno okrepila desnica, pa tudi levica je zvišala število sedežev in število glasov. Prava žrtev je po svojih notranjnh tokovih zelo pisana kongresna stranka, naj- močnejša stranka v Indiji. Seveda so strankini vrhovi ta- koj po volitvah tudi temeliito pretresli vzroke za tak položaj. Ugotovili so. da gospodarske in mednacionalne težave močno vplivajo na to, da je stranka vse manj priljubljena. Tudi organi- zacijsko je zelo slabo povezana. Na drugI strani so se različne notranje skupine, od desnih do levih, pogodile tudi o sestavi no- ve vlade. G. Indira Garidhi ie bi- la znova izvoljena za voditelja stranke in je s tem dobila tudi pravico, da znova sestavi vlado. Njen največji tekmec Desaj .le po dogovoru postal podpreds-ed- nik vlade — mesto, ki so ga zno- va odprli. Značilno je, da ijo v vlado pritegnili več mlajših lju- di. Pričakujejo, da bo sitranka tu- di v organizacijskem pogledu uvedla več novih, modernej.ših prijemov. ZAPEČATENA USODA Začasni indonezijski nacionsl- ni kongres je dokončno razrešil Sukarna predsedniškega položd.ja in mu odvzel tudi naslov »vodite- lja indonezijske revoluci,:e'<. Predsednik vlade Suharto je po- stal začasni predsednik do novih skupščinskih volitev. Usoda osebnosti, ki ima ne- sporno največ zaslug za indone- zijsko neodvisnost, hkrati pa s svojo menjajočo se zunanjo po- litiko' tudi precej zaslug za to. da je Indonezija v zadnjih letih iz- gubila mednarodni ugled in se zapletla v hude dolgove, je s tem zapečatena. Sicer je skušal pre- mier Suharto pred dnevi pre- pričati javnost, da je Sukamo še vedno »predsednik brez poobla- stila«, da je bolan in da po mne- nju zdravnikov ne more več opravljati predsedniške funkcii'^. toda to je le odraz stanja v Indi. neziji. Nobenega dvorna namrc- ni, da ima Sukamo še vedno pre- cej pristašev in da tudi sam rrču- na na vrnitev po skupščinskih volitvah. Na drugi strani sc- jp; zaradi znanih oktobrskih dogod- kov predlan-skim hudo okrepil:- desnica. ki je tudi iz.silila odlo- čitev v začasnem kongresu. DR KLAIIS V MOSKVI Avstrij.sk: kancler dr. Khius se mudi na uradnem obisku v AIo- skvi. Obisk vladnega predsedni- ka nevtralne Avstrije v glavnem mestu ene izmed poglavitnih podpisnic avstrijske državne po- godbe vzbuja po svetu precej za- nimanja. Avstrija si prizadeva, da bi se približala zahodnemu trži.šču. kar pa imajo v Mnskvi /,a kršitev njene nevtr^jlno.sii. V sovjetsko-avstrijskem dvostnm- skem sodelovanju pa prič.-iku.f jo novih sporazumov in tP-T''ih stikov. DANES V PTUJU Danes važni posveti predsednikov sindikata in delavskih svetov v Ptuju Danes ves dan, to je v petek, 17. marca 1967, so v dvorani na magistratu v Ptuju razgovori s predsedniki .sindikalnih po- družnic in dela\skih svetov. Posvetovanje ie v okviru volil- nih enot, v katerih voliio od- bornike in poslance. Namen razgovorov jc da bo do temeljito pripravljeni zbori delovnih skupnosti, na katerih bodo v prihodnjem tednu v vseh delovnih organizacijah do- končno odločali o kandidatih za odbornike v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ptuj in o kandidatih za poslan- ce v posameznih zborih v repu bliski skupščini SRS. FB stran 2 TEDNIK — petek, 17. marca 1967 Stran 2 DOMAČA TEKSTILNA INDUSTRIJA ZAHTEVA PREDNOST NA TRGU KVALITETNIH IZDELKOV. Sindikalna podružnica Volnen- | ke v Majšperku in njeni organi t samouipravljainja ter stroikovne službe ocenjujejo, da je doseqlo samoupravljanje v tej tovarni že stopnjo, ki jasno in neiizpodbitno dokazuje pravilnost uvedbe in uveljavljanja samoup^ravljanja. Pred organi samoupravljanja so !2 dneva v dan naloge, po naravi vedno zahtevnejše, odgo- vornejše, in tem nalogam bo in mora biti koledar'iko reformo ko je indeks cen življenjskih po- trebščin prerasel povečan !p o<;eb nih dohodkov To le povzročilo znaten padec kupne moči prebi- valcev in znižanle življenjskega standarda Na področju družbenega stan- darda je bilo v zadnjih letih pre- malo stnrjenesa Objektivne oko- liščine, ki so bile odra? pomanj- kanja finančnih sredstev, so di- namičnejši razvoi po pos;ameznih dejavno';tih zavirale Večji uspe- hi so bili doseženi v zdravsiveni dejavno<5ti. komunali in stano- vanjski dejavnosti medtem ko te ostala večina problemov v šolstvu, socialnem varstvu, otro- škem varstu in kulturno prosvet- ni dejavnosti nerešena Zaostajanje razvoja posamez- nih dejavnosti družbenih služb je bilo v veliki meri posledica neurejenega sistema, financira- nja manj razVitih področij, med katera spada tudi ormoško Pro- računska sredstva so komaj za- dostovala za financiranje naj- nujnejših potreb na področju družbenih služb, nikakor pa ne za izboljšanje stanja v teh dejav- nostih. Glede na to. bo potrebno ob večji družbeni pomoči, večji odgovornosti samou pravi javcev ter ekonomsko bolj utemeljenih in racionalnejših pogojih gospo- darjenja v bodočih obdobjih po- lagati več pozornosti ne samo na razvoj gospodarstva, temveč vzporedno tudi dejavnostim druž- benih služb te-- osebnemu in družbenemu standardu občanov Slabosti v dosedanjem sistemu gospodarjenja in objektivni raz- logi so ustvarili še nezadovoljivo stopnjo družbeno ekonomske razvitosti občine, kar se kaže po višini narodnega dohodka na prebivalca, proračunski ootroš- nji na prebivalca, povprečnih osebnih dohodkih, izrabljenosti osnovnih sredstev in ost-alih de- javnikov Takšna materialn? osnova bo tudi v prihodnje po- vzročila vrsto težav pri poveča- nju proizvodnje in odpravi splo- šne zaostalosti napram razvitel- šim področjem Zato bo potreb- no v skladu 7 ukrepi ustvariti realne možnosti in pogole za na- daljnji družbeno ekonomski raz- voj občine. Z R V bodoče samo dva vrsti pogodb za kooperacijo v zvezi z obratom za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« kme- tijskega kombinata Ptuj se spra- šujejo ljudje na podeželju, kaj namerava ta obrat sedaj storiti, da bo dosegel s kooperacijo na- men, za katerega je bil ustanov- ljen in zakaj je sprejel v svoj okvir bivše kmeJijske zadruge »Ptujsko polje«, »Jože Lacko« in »Haloze« Ptuj. Novemu tehničnemu direktorju Oibrata, bivšemu uipravniku KZ Haloze Ptuj, Vinku Dreuu je po- stavil »Tednik« nekaj vprašanj, na katera je tudi odgovorni. Ali bo obrat za kooperacijo tudi v bodoče sklepal koopera- cijske pogodbe z vsakim, ki bo želel kooperirati z obratom, ali samo s tistimi, ki bodo izpolnili pogoje za minimalni okvir ko- operacije? »V bodoče bomo imeli le dvoj- ne kooperante: te, ki bodo skle- nili z obratom pogodbo za ce- lotno proizvodnjo, ki bo obsega- la dogovore o površinah za ko- operacijo, o uslugah, o pogojih kooperacije, kaj bo kooperant od obrata dobil -»in kaj mu bo dal, da bodo računi čisti, in dru- ge, ki bodo sklenili z obratom specialistične pogodbe, In sicer za vzrejo bekonov, telet l.n go- vejih pitancev ter za tekmova- nje v pridelovanju hibridne ko- ruze vsaj 6000 kg na ha. Vse drugo bodo o^bsegala naročila raznih uslug. Te ho opravljal obrat kmetovalcem po gospodar- skem računu, kot oranje, setev, prevoze in drugo, da bo njegov strojni park stalno zaseden in da bo za obrat tudi ekanomsko pomenil, kar mora.« Kakšne minimalne meje pa so postavljene kot pogoj za skle- nitev kooperacijske pogodbe? j>Obrat ni postavil preostrih zahtev napram kmetovalcem, ^ki 60 našli prej v dobrem delu poslovanja obrata svojo oporo pač pa je pd^stavil vsaj tiste eko nomsko opravičljive meje. ki nf more'o oovzročati obra^n škode Omejliti se iiamera 4 marca 136^ zjutraj Je zgorela v Doleni vinska ki«' in zasilno stanovanje nad vlnskf kletjo Jakoba .Tuša c>o)sp<»tnka i» Dolene 81 pr^ Ptut«lr1 gori Pn?ar Je nastai zaradi slabih dimnih naprav !n je nastalo 1.200 000 S din »kode Kr 60 Drtspel' ns nomof reše- valci* je klet že pogorela. stran 3 TEDNIK — petek, 17. marca 196? Stran 3 Vesti iz Kidričevega Proslava ob dnevu žena... v sredo, 8. marca, Je ^ila v jesitavraciji v Kidričevem pro- slava, ki jo je ob mednarodnem prazniku žena organiziral kra- jevni odlbor SZDL Kidričevo. QQdiscipiini plačevanja faktur za dobavljene izdelke. Ne- katera podjetja ne morejo pla^ja- ti svojih obveznosti do zavoda red^ nim potom, pač pa s sodno izter- javo, kar ne bi smel biti pojav v soTiidnem poslovanju podjetij. V letošnjem letu namerava zn- vod uredit: fasado svoje poslovne zgradbe in tudi svoje bližnje skla dišče. ki bo .^časoma še koriMne- jo služilo zavodu. V. J V krajevni skupnosti Gorišnica bo treba popraviti več cest Svet krajevne skupnosti Goriš- nica se zavzema za boljše vzdr- ževanje cest na svojem območju, zlasti pa cest. ki so na poplavnem območju Drave, Te ceste bodo lahkt) popravljene iz sredstev, ki jih bo dobila skupnost od skup- ščine občine Ptuj na račun škode, kj }k bila ocenjena, dnjge ceste pa bodo morali popravljati iz sredstev, ki jih bodo dosegli 6 I samoprispevkom. Na seji sveta. 19- februarja, so obravnavali člani sveta predlogi j za uvedbo samoprispevka in so; i končno sklenili, da bi uvedli sa-1 i moprispevek za 1967. leto za vzdr_ I zevanje krajevnih cest na območ-| : ju naselij Cunkovci, Formin, Ga* jevci, Gori.šnica. Mala vas. Mo- škanjci, Muretinci. Placarovci, i I Tibolci, Žagaj iči in Zamušani. i i Sredstva za to bi dosegli s samo- | I prispevkom, m sicer bi naj pri-! Uspevali vsi kmetovalci, ki imajo j \ iiatastrski dohodek od zemljišč j ! ter vsi obrtniki od svojega do- | i hodka, IVo dohodka, zaposleni pa j I bi naj prispevali, in sicer nekva- j liflcirani delavci po 10 novih din, i kvalificirani 20, visokokvalificira* ; ni 30. vsa gospodinjstva, kj ni'» j i majo predpisa katastrskega diO-*' hodka po 10, upokojenci po 10 in vsi zaposleni v tujini po 20 novih dinarjev. Gornji predlog je bil sprejet in \ bodo začeli z deli ko bo delo na cestah mogoče in ko bodo lahko .opravljena dela plačali iz zbranih | sredstev. V. J. Levo obrežje Drave v parku ogroženo Načeto in nagriženo obrežje Drave v ptujsikem parku, ki so ga pustile visoke vode v 1965. in 1966. l«tu, ko se je preusmeril tok Dra- ve proti levemu bregu, zato pa je tega tudi močno napadel, je ena iz- med mnogih štabi občinske sl^up- ščijie Ptuj, da bi obrežje zavarovali pred še večjo škodo in si pAhra- nili še večje stroške sanacije kot So že sedaj potrebni. Strokovnjaki Splošne vodne sikupno.^iti Drava—Mura Maribor so si ogledali razmere na levem obrežju Drave v Ptuju v mestnem parku in so ugotovili posebno ru- šenje levega obrežja po zadnji vi-^ ^■oki poplavi. Tik pod železniškim niostom, ob izlivu zbiralca I- mestne kanalizacije je nastala manjša zajeda, pri čemer je ogro- žen izlivni objekt, posredno pa tudi cesta v parku. Večja zajeda v dolžini okrog 75 m pa je nastala nad izlivom Grajene, kjer je Dra- va že odnesla brezi no ter je na ne- katerih mestih ogrozila samo cesto En kandelaber razsvetljave v par- ku je bil zrušen- Odlcrit je tudi del električnega kablovoda, kar predistavlja še posebno nevarnost. Vse kaže, da v bodoče visoke vod temu obrežju ne lx>do prizanašah niti cesti v tem delu parka, za- radi česar bo tudi sanacija vedno obsežnejša in dražja. V programu Splošne vodne skup- nosti Drava—Mura; za 1967. leto je predvidenih za vzdrževalna dela na Dravi 65.000 novih dinarjev, in sicer za popravilo tega obrežja, vendar je še od upravnega odbora Vodnega sklada SRS odvisno, ali bodo ta sredstva odobrena in ali bodo dela opravljena že letos ali pozneje. Priprave Ptuja na 1900 letnico obsitoja tega zgodovinskega mesta so poleg groaeče škode eden iz- med najvplivnejših imperativov, da se bo zaščita levega obrežja Drave v Ptuju morala izvršiti že letos ob manjših sredstvih,' da bi prihranili Ptuju in SRS kot celotS še večje izdatke in stroške v t* namene. Vzdolž ob parku je leve obrežje neurejeno in načeto Pisma uredništvu TURISTIČNO LETO IN PARKIRANJE AVTOMOBILOV Po vseh napovedih po tisku, radiu in televiziji lahko računa- mo, da bo prinesel letoSnji turi- zem poleg koristi tudi Ptuju do- ločene obremenitve. Sodoben tu- ristični promet zahteva od vsa- kega kraja, kjer se pač vozila največ ustavljajo in zadržujejo, da mora pripraviti primerne pro- store za parkiranje. Ptuj ima za to možnosti le v centru mesta. Tranzitni promet se ne more po- služiti parkirnega prostora izza poslovnih prostorov »Slovenskih goric«, to je med Trstenjakovo, Lackovo in Miklošičevo ulico, ker nikjer ni niti markacij, da je tam primeren parkirni prostor za to- vorni promet. Na trgih, kjer je parkiranje načelno že prepoveda- no, to že tako ne pride v poštev. Ob ograji na Ormoški cesti na- sproti gostilne »Turist« je dovolj prostora za parkiranje težjih to- vornih in tudi osebnih vozil, a ker ta prostor ni urejen za par- kiranje, se ustavljajo vozila na cesti in tam zavirajo promet. Ce- sta je ozka in ni potrebno mnogo vozil, pa je promet na tem dtlu Ormoške ceste paraliziran ali vsaj omejen. Pri pekarni in pred bi- fejem Lužnik bi zadoščalo le ne- kaj kubikov poljčanskega peska, pa bi se podoba te okolice neko- 'liko spremenila, poleg tega pa bi se tukaj tudi lahko zadržalo nekaj osebnih vozil. Več opozoril bi mo- ralo biti, kje je v Ptuju mogoče parkirati. Prej ali slej se bo tudi v Ptuju več ljudi vprašalo, kje je Ptuj določil prostor za kampiranje. Ta mora biti prav gotovo blizu mož- nosti oskrbe s pitno vodo, blizu kakšnega gostišča in ne predaleč od prometne ceste in Drave. Tudi skrb za to narekuje letošnje tu- ristično leto, saj je v svetu dovolj propagande za obisk Ptuja, kar pa ni dovolj, če gostov ne bomo mogli dostojno sprejeti in obdr- žati. Raznih letošnjih skrbi ne bomo mogli naprtiti samo Komunalni upravi in Turističnemu društvu, ker ni samo njun interes za ugled in turistično prikladnost Ptuja, temveč bodo morala svoje storiti tudi gostinska podjetja, ki jim turizem prinaša kruh, pa tudi vse gospodarske organizacije, zavodi in ustanove, ki predstavljajo ptuj- ski gospodarski potencial in druž- beni vpliv na vse dogajanje na njegovem območju. Malo še vemo za to, kdo bo letos vzdrževal servisno službo za fovorna in osebna vozila tudi v popoldnevnem in nočnem času in kako bo opozarjal voznike mo- tornih vozil, da takšna služba v Ptuju obstaja in da jih tam čaka pomoč v stiski. Vse to in še marsikaj drugega je potrebno urediti, da ne bomo potem vsi skupaj poslušali očitkov po domačem in tujem tisku in da ne bomo urejali stvari šele takrat, ko bodo že morale obsta- jati in koristiti javnosti. Za malo denarja bi se dalo marsikaj stori- ti, ker je za vse dovolj posluha in interesentov in pravilnega ra- zumevanja, da je letos turistično leto. Prav gotovo ni mogoče pre- pustiti iniciative za vse to samo Turističnemu društvu Ptuj, ki ni- ma niti toliko vpliva in finančne moči, da bi se lotevalo raznih dobro organiziranih akcij, pač pa bo moralo vse to preiti na ramena skupine organizatorjev, ki bodo imeli za svoje naloge dovolj mo- ralne in materialne podpore. Pred- stavniki gospodarskih organizacij bi se morali sestati, pri Čemer ne bi smeli izostati predstavniki go- stinstva in komunalnih služb ter servisnih služb, in se dogovoriti, kaj bo kdo storil na lastno pobudo in kaj po skupnem načrtu. Le z organiziranim delom bo mogoče doseči, kar bo organizirani turizem tudi znal ceniti. Vlado Skorjanec ODPRTO PISMO Pisca Odprtega pisma prosi- mo, da pride in podpise svoje Odprto pismo ali pa nam poš- lje pismeno sporočilo, da pri- znava navedeno pismo za svo- je, nakar ga bomo objavili in mu (ji) priskrbeli odgovore na vsa vprašanja, ki so v pismu navedena. S tem seveda ni rečeno, da bomo mi ime pisca komurkoli posredovali. Uredništvo ]\evarnost na Sp.Haidinl resno opozarja Vsakoletno praznovanje velikonočnih praznikov in posebnost, da so jih navadno spremljali v nekaterih krajih s streljanjem je pustila marsikje otrokom, učencem osnovnih šol in mladoletnikom, skrb, kako bi prišli do karbida in eksploziva. Nekaterim se je to posrečilo mimo pozornosti staršev, pa tudi mimo nesreč ob upo- rabi, drugod pa se je končalo s težjimi posledicami, pa tudi s smrtjo. Ljudski glas ]e prinesel v širšo javnost, da so ljudje na Spodnji Hajdini zelo v skrbeh zaradi otrok, ki si zbirajo municijo iz II. sve- tovne vojne. Ta je zakopana tam v bližini in se je otroci različno lotevajo ter jo poskušajo tudi uničevati z ognjem, ponekod celo blizu hiš, ne da bi se zavedali, s kakšno nevarnostjo se igrajo in kakšne posledice lahko povzroči samo ena eksplozija najdene mu- nicije. V zvezi z vsem tem je »Tednik« naprosil za mnenja pristojnih or- ganov v Ptuju, ki so na tozadevna vprašanja, ali so fetarši in skrbni- ki odgovorni za početje svojih I otrok, ko si nabavljajo karbid in i razno municijo, kako je prišlo do odkritja na Sp. Hajdini in ali je najdena municija kljub odmak- njenim letom II svetovne vojne še vedno nevarna, tako od.^ovo- rili: joZe fridl, občinski to žilec v ptuju; V primerih, ko ni dokazov, da so starši ali skrbniki zane- marili skrb za svojega otroka in da je zanemarjenost mlado- | letnika imela za posledico po- vzročitev nevarnosti za življe- nje ali premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sred- stvom, nismo mogli uvesti ka- zenskega postopka zoper star- še ali skrbnike. Nujno pa bo v primerih, kjer je očitno, da so mladoletniki zanemarjeni, zo- per nevestne starše uvesti ka j ženski postopek tudi v prime- ! ru, ko mladoletnik zaradi svo- | je zanemarjenosti stori kaznji i vo dejanje. Ob stalnih nevar- ! nostih za otroke, zlasti ob spo- mladanskem streljanju ob ver- skih in drugih praznikih, so' starši dolžni na obstoječe ne- varnosti opozarjati svoje otro- ke, tem prej, ker so tudi drugi ' prebivalci ogroženi zaradi ne- I premišljene^ početja nepre- vidnih otrok. Tudi sedaj je nuj- no, da doma in v šolah starši in vzgojitelji opozarjajo šolar- je na nevarnosti in težke po- sledice, ki lahko nastanejo za- radi streljanja. V lanskem letu je bil ob streljanju s karbidom poškodovan Zollar Drago (1958) it Ivanjkovec, ob streljanja s pišto- lo nabijačo Rajhs Anton (1950) iz Rucmanec, Milan Metived (1954) iz Preclave št. 13 in Jože Ozmec (1958) iz Cvetkovec pri strellanju s karbidovko, Anton Emeršič (1943) iz Slatine, ki je uporabljal eksploziv, pa mu je poškodovalo levo roko, Emil Meško (1956) iz Hajndla s karbidovko in Stanko Milijančič (1952), ki je bil poško- dovan s smodnikom- Ze teh nekaj primerov kaže na nepotrebne žr- tve In škoKlo. ki so prizadele star- še fn otroke. Ti in še hu.iši pri- meri iz prejšnjih let pa le resno opozarjajo starše In re,lnike ter šole. naj obvanijejo otroke pred enakim nevarnim poPetlem in sebe pred odeovornostjo. da se zopet ne bo kaj primerilo.« CVETKO FANTAR. NAČELNIK ODDELKA ZA NARODNO OBRAMBO: »Sp. Haldinft in okollea ima to smolo je pustila sovražna vojska v njihovi bližini večje ko- ličine nevarne municije, granat \ min, dum-dumk in drugega. To sc odkrili šolarji, ki so se hoteli te- , meljito pripraviti na velikonočne , streljanje, ne da bi se zavedali ' težkih posledfc, ki bi nastale, če 1 bi v stanovanju ali drugem pro- ' štoru enega izmed otrok, ki je organizirat izkopavanje in zbira- nje municije doma. eksplodirala samo ena mina, kaj šele vse, kar je bilo skritega pri raznih hišah. ' Naša hitra intervencija In poseg Karla Zmavca iz našega oddelka. Draga Klobučarja iz oddelka za notranje zadeve ter Stanoja Cve- tojeviča iz ptujske garnizije JLA je pripomocrla, da je bilo takoj najdenih po hišah 46 nevarnih eksplozivnih telps in na vojaškem poJigTJnu uničenih. Vsi okoliški prebivalci so opozorjeni na prete- čo jim nevarnost in bo storjeno vše, da bo v najkrajšem času raz- iskan celotni teren okrog Sp. Haj- dine. kjer bi še naj bila zakopana municija in da bo vse. kar bo Še najdeno nničeno in kraj tako za- varovan pred nadaljnjimi nevar- nostmi P-udnost vseh. k; so od- krili porptfe otrok iz Sp. Haidine ih najdišče municije prt Sp. Haj- dinU. sn nripnmofftf. ho hrev. nesreč nevarnost odstranjena« STANOJE CVETOJEVIC, PI- ROTEHNIK. VODNIK JLA IZ PTUJSKE GARNIZIJE: »Vsa municija, ki smo jo našli v Sp. Hajdini, je bila nevarna v nezmanjšani moči, kot jo je imela v času odlaganja ob koncu II. svetovne vojne. Pri vžigalnikih niti n{ bilo opaziti sledov koro- zije. Municija je izdelana iz tr- pežnega materiala. Otroci so ho- teli priti do razstreliva in pri razbijanju je bila- zelo blizu eksplozija. Samo še trije alj štirje udarci po vžigalniku bi z,adoš«ali, da bj se bilo zgo<1ilo najhujše. Da ne bi bila v Ptuju in okolici premočna elt^plozija. smo morali na.idenih 46 eksplozivnih teles uničiti v več skupinah In še prt tem je nastal krater 3 m preme- ! ra. Prebivalci v Sp. Hajdini niti slutili niso, kaj jim pripravlJa.jo v svoji nevednosti otroci. Le pre- iskava celotnega območia okrog najdišč municije bo zagotovila temu kraju in okolici mir. Seveda bodo morali starsj in šola močno vplivati na otroke, da se bodo v bodoče stikanja za municijo In strelivom fzogibali. Kljub s^da- niim meram za pret>rpčitpv na- d^^liujega izkopavania municije ho potrebno do knnčania akefte teren zaščititi }n onemniroPlf? do- «ton nanl. Neva»Tin«* je r^ovoH ff.> «p ?o hndn nctra«!' in '--^in!« i-!»rovnl< črtu ni- kakžnih novih nabav, da bi se mo- rali njihovi dobrotniki batd, da bi .se sedamja prošnja za pomoč pri plačilu gasilskega vozila ponovila. V. J. V ŠIKOLAH NOV GASILSKI AVTO strnjena vas kot so Sikole in sosednje vasi na Dravskem polju so v stalnem sitirahu pred požarno nevarnostjo, ki so izredno odvisne vse družine od nagle požarne in- tervencije, da požar čimprej ome- jijo,in zadušijo. Pomoč gasilcev iz Ptuja in njihova tehnična oprem- ljenost s cisternami, motornimi črpalkami in brizgalnami je ved- no izdatna, je pa ob njej še ved- no potrebna prva in najhitrejša intervencija domačega dru.štva. To je tudi vodilo gasilsko dru-_ štvo v Sikolah, da je uvozilo iz Zahodne I^emčije rabljen gasilski kombiniran avtomobil, kL pa jih ■stane petkrat več kot zmorejo sa- mi in so zato tudi plačali zainj le eno petino, štiri petine pa še dol- gu j<^ j o. Po pomoč so so obrnili na občinski gasilski sklad, pa tudi na Dravske elektrarne Maribor glede na bližnjo trafopostajo in upajo, da bodo ob njunem razumevanju vozilo tudi lahko v celoti izplačali ter ga .uporabljali v splošne na- mene,,tudi za požarno varnost bliž- njih krajev, ne pa samo na svojem območju. Praksa pred gospodarsko refor- mo je bolj temeljila na iznajdlji- vosti kot pa na zagotovitvi sred- stev pred raznimi nabavnimi, zato pa so sedaj po reformi toliko večje težave, ko so kupci in mo- Seminar za predsednike in tajnike sindikalnih po- družnic industrije, grad- beništva, prometa in zvez Občinski sindikalni s\t;t Ptuj in Delavska univerza Ptuj sta pripravila seminar za predsed- nike in tajnike sindikalnih po- družnic v industriji, gradbeni- štvu, v prometu in zvezah. Se- minar prične v ponedeljek, 20. marca 1967, ob 16. uri v dvo- rani delavskega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju. Prvo predavanje bo imel JOŽE GLO- BACNIK, predsednik Republi- škega odbora sindikata delav- cev industrije in rudarstva Slo- venije, ki bo govoril o vlogi sindikata v samoupravnem si- stemu. Predavanja bodo nato še 22., 24., 27., 29. in 31. marca, ki jih bodo imeli izkušeni predavate- lji iz vrst ekonomistov in prav- nikov. Seminar pa ima namen seznaniti predsednike in tajni- ke s najvažnejšimi nalogami sindikalnih podružnic in jih usposobiti za samostojno izpol- njevanje odgovornih družbeno- političnih nalog in za reševa- nje problemov v delovnih or- ganizacijah. Ob zaključku se- minarja bodo udeleženci obi- skali eno izmed večjih indu- strijskih središč. FB Novejša leposlovna dela v ptujski Študijski knjižnici ZIVLJENJEPISM ROMAM BERGIUS. C. C: Džingiskan. Ko- per, (založba Lipa) 1966. MAUROIS, A.: Trije Dumasi. Ljubljana, Državna založba 1966. (Biografije.) THOORENS. L.: Burno življenje Marca Pola. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966. (Biogra- fije.) THOORENS, L.: Honorš de Bal- zac. Blišč in beda titana. Mari- bor, založba Obzorja 1966. (Ve- liki možje. 8.) TOLSTOJ, L. N.: Detmstvo. — Deštvo. — Mladost. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966. (Izbrana dela. 1.) LEPOSLOVJE Z ZGODOVINSKO TEMATIKO BOSKOVSKI, J.: Solunski aten- tatorji. Ljubljana, (Mladinska knjiga) 1966. GOLDING, W.: Zvonik. (Ljublja- na. Mladinska knjiga 1966. (Ze- nit. 25.) i MATICIC, J.: Z očmi. zazrtimi v svobodo. V Ljubljani, zavod »Borec« 1966. PREGELJ. I.: Tolminci. V Ljub- ljani, Mladinska knjiga 1965. (Kondor. 76.) i REIC, L.: Tifusarji. V Ljubljani, zavod »Borec« 1966. REMAROUE E. M.: Iskra življe- nja. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966. SHAKESPEARE. W.: Julij Cezar. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1966. (Kondor. 82.) TOLSTOJ, L. N.: Sevastopol. — Kozaki. — Hadži-Murat. Ljub- ljana, Državna založba 1966. (Iz- brana dela. 2.) ZUPANCiC. B.: Sedmina. V Ljub- ljani, Mladinska knjiga 1965. (Šivi kondor. 10.) POTOPISNE POVESTI IN ROMANI ANDERSEN. J.: Poslednji raj. Maribor, založba Obzorja 1966. (Križem sveta. 22.) BEBLER. A. in V.: Otroci zemlje in morja. Povest o Indonezijcih. V Ljubljani, Prešernova družba 1966. OSTALA LEPOSLOVNA DELA ALGREN, N-: Jutra ne bo nikoli. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1966. (Mozaik.) BALZAC, H. de: Zgubljene iluzije. V Ljubljani, Cankarjeva zalo- žba 1966. (Sto romanov. 18.) BELLOV. S.: Herzog. (V Ljublja- ni), Cankarjeva založba 1966. (Sodobni rDman.) BOLL, H.: Klovnovi pogledi. Ma- ribor, založba Obzorja 1966. (No- va obzorja. 55.) BROCH, H.: Nedolžneži. (V Ljub. Ijani), Cankarjeva založba 1966. (Sodobni roman.) CANKAR. L: Podobe iz sanj. Ljubljana, Državna založba Slo- venije 1966. (Kiosk. 59.) CRONIN., A. J.: Zdravnikove do- godivščine. Maribor. založba Obzorja 1966. (Svet v knjigj 32.) CEHOV, A. P.: Dvoboj. (V Ljub Ijani, Prešernova družba) 196f DICKENS, Ch.: Veliko pnčakova. nje. V Ljubljani, Mladin.ska knji, ga 1966. FLAUBERT. G.: Tri povesti. Ljuh Ijana, Državna založba 196f (Kiosk. 63.) GRUDEN, I.: Pesnikovo srce. \ Ljubljani. Mladinska knjiga 198< (Kondor. 85.) HAMSUN, K.: Skrivnosti. V Ljub. Ijani, Cankarjeva založba 1968, (Svetovni roman.) HIENG, A.: Gozd in pečina. Ljub, Ijana, Slovenska matica 1966. HORAC: Pesmi. Izbor. Maribor, založba Obzorja 1966. (Iz anti- čnega sveta. 7.) INGOLIČ. A.: Lastovka čez ocean, Maribor, založba Obzorja 1966, Iskanje izgubljenega človeka, (Novele iz sodr-bne francoske, nemške in angleške književnosti.) V Ljubljani, Mladinska knjiga 1965. (Sivi kondor. JARC. M.: Novo mesto. Ljublja- na. Državna založba 1966, (Kiosk.) JURCIC, J.: Deseti brat. Maribor, založba Obzorja 1966. (Iz sloven- ske kulturne zakladnice. 3.) LA FAVETTE. M. M. de: Knogl. nja Klevska. (Ljubljana), Mla- din.^ka knjiga 1966. (Zenit. 14.) LAGERLOF. S.: Gosta Berling. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1966. (Sto romanov. 26.) LERMONTOV, M. J.: Junak na- šega časa. V Ljubljani, Cankar- jeva založba 1966. (Sto romanov. 24.) POTRČ. L: Onkraj zarje. Ljub- ljana, Državna založba Sloveni. je 1966. PREVOST d'EXILES, A. F.: Ma- non Lescaut. Ljubljana, Državna založba 1966. (Kiosk. 52) RElC, L.:' Tifusarji. V Ljubljani, zavod »Borec« 1966. REMARQUE, E. M.: Vrnitev. Lju. bljana. Državna založba Slove- nije 1966. ROZMAN, S.: Poletje. (V Ljublja. ni, Prešernova družba) 1966. SUYUN, H.; Gora je mlada. Ko- per, (založba Lipa) 1966. TOLSTOJ, L. N.: Ana Karenina, Knj. 1-2. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1965. TOLSTOJ. L. V.: Povest. Ljublja- na, Državna ■'.aložba Slovenije 1966. TURGENJEV, I. S.: Očetje in si- novi. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1966. (Sto romanov. 25.) WOUK. H.: Voungblood Han-kc. Knj. 1-2. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1960. cModcrn.; roman.) ZIDAR. P.: Karantanija. (Ljublja- na), Mladinska knjiga 1966. (Iz- redni Zenit.) LITERARNA ZGODOVINA BRNClC, V.: Ruska književnost do Gogolja. Ljubljana. Mladm. ska knjiga 1966. (Kozmos. 24.) KOS, J.: Prešernov pesniški i'az- voj. Interpretacija. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966 LITERARN.\ KRITIKA MEJAK, M.: Književna kronika 1962—1965. Maribor, založba Ob- zorja 1966. (Razpotja. 10.) PESTER KULTURNI PROGRAM V LOVRENCU Čeprav so na podeželju kul- tur no-zabaiv.ne prireditve le ob nedeljah ali večjih praznikih m ie to samo v zimski sezoni, jih je letošnjo zimo bilo v Lovren- cu na Dravskem polju kar pre- cej, Videli smo razne domače an- saimible s pevci in humioristi, ne- ikaj odrskih na.stopov domačih in tujih dramskih sekcij, koncerit pevskega zbora in še prireditev »Pokaži kaj znaš«. Letos sta prvič gostovala v našem kraiju znana zibajdljivca ^Štef in Tina«, ki eta zadovoilijila številne gledalce. Verjetno je tu delni vzrok, da sta pristala na ponovni nastop pretelldo nedeljo, ko je goistoval pri nas obrtniški peviski z!bor KUD »Bojan Ilich« d!Z Maribora. Od leipega petja prevzete gledalce oziroma poslu- šalce je pojava sedaj že starih znancev pripravila do zdravega smeha. V razgovoru sta A. Tovornik to J. Samec zagotovila, da se bosta rada odzvala našemu po- novnemu vabilu, ker najdeta v Lovrencu rarzumevajočo in vese- lo publiko. Moti ju le slaba pot do Lovrenca in pa kritika naše prirediitve v Tedniku. Prietala sta tuidi na krate»k intervju za bralce Tednika. Priiznanje našim kulturnim de- lavcem je tudi nastop pevskega zbora »Obrtnik«. V okusno iz- branem programu je slišal skoraj visak poslušalec v polni dvorani svojo pesem, partizansko, narod- no ali dalmatinsko. Podobnih go- stovanj si v bodoče še želimo, vendar z malo več posluha med številnimi obiskovalci. Vedno večja zahleva po kvali- tetnih prireditvah ni vedno v iskladiu z odzivom. Zal prednja- čijo razni ansamibli, katerih iz- vajanje domačih viž velikokrat po umetniški plati sploh ni mož- no ocenjevati, kaj šele primer- jati s priznanim pevskim zborom ali podobnim ansamblom. Tudi v prihodnjih nedeljah so pripravljena gostovanja in upaj- mo, da bo dvorana v Lovrencu zopet polna. Zelja nastopajočih in prirediteiljev je, da bi obisiko- valci zapuščali prireditev zado- voljni in z željo, da bi se pri'- hodnjo" nedeljo zopet srečali v pro^svetni dvorani. Lxix Z ZBORA VOLIVCEVV SP. VELOVLAKU Volivci v Spodnjem Velovla- ku so z zanimanjem sledili iz- vajanju odbornika Občinske skupščine Ptuj Lojzetu Cucku, ki je na zelo razumljiv način razlagal predlog proračuna ob- čine Ptuj za leto 1967. V raz- pravi so se volivci posebno za- nimali za davčno politiko, za gradnjo mostu v Creti in za re- ševanje posameznih komunal- nih problemov, predvsem cest. S predlogom proračuna so so- glašali. živahna razprava je bila o kandidatih za odbornika v ob- činskem zboru Občinske skup- ščine Ptuj. Volivci so se strinja- li s predlogi Krajevnega odbo- ra SZDL Rogoznica in izbrali za kandidata dva člana, inže- nirja Stanka Korenjaka iz Pod- vinc in Ivana Zagorska iz Pa- cinja. Posebno so poudarili, da želijo takega odbornika, ki bo v skupščini zastopal interese. vseh volivcev, ne pa takega, ki bi zastopal samo interese vasi, v kateri živi. Poudarili so, da mora imeti odbornik občinske skupščine stalne stike z volivci, ker želijo, da se njihova mne- nja in predlogi slišijo v skup- ščini. Odbornik skupščine pa mora aktivno sodelovati z or- ganizacijo SZDL in krajevno skupnostjo, ker le tako bo lah- ko nastopal v imenu volivcev, ker bo poznal probleme, pa tu- di predloge in mnenja volivcev svoje volilne enote in krajevne skupnosti. Ob koncu zbora pa so volivci zagotovili, da se bo- do na volitve dobro pripravili in da ne .bodo med zadnjimi. Še zbora volivcev v Podvincih In Pacinju V soboto, 18. marca 1967, ob 18. uri bo zbor volivcev za vas Podvinci in v nedeljo, 19. mar- ca 1967, ob 14. uri za vas Paci- nje. Tako bodo dokončno zna- ni kandidati za odbornika ob- činske skupščine v drugi volil- ni enoti Rogoznica. FB Odlomki iz življenja lieroja KLVIII Kardeljev predlog za reorga- nizacijo Glavnega štaba NOV in POS so poslali vrhovnemu komandantu NOV in POJ tova- rišu Titu. Na seji 13. julija 1943 je lOOF predlagal za koman- danta Glavnega štaba NOV in POS Franca Rozmana-Staneta. Tako sta se kmalu spet sreča- la v Glavnem štabu legendarna partizanska, junaka Stane in Tomaž. Po Tomaževi vrnitvi s Pri- morske ga je vznemirila vest, da .so padli 30. julija v bojih XIV. in XV. divizije pri Selah- Sumberku odlični tovariši: na- čelnik Glavnega štaba Milovan Saranovič in komandant XV. divizije Dragan Je vtič ter nje- gov pomočnik Ivan Kavčič. Že 8. avgusta je Tomaž od- potoval, kakor smo že pisali na sektor Mokre—ljubljanski vrh v štab XIV. divizije, odkoder se jc vrnil okrog 14. julija 1943 na sedež štaba v gozdove Ko- čevskega Roga. Ves avgust je spremljal Toma/ zelo pomemb- ne domače bojne dogodke. Na Babni gori pri Polhovem Gradcu je padlo v spopadu z enotami NOV 70 Italijanov. V Ljubljani so bile demonstraci- je za izpustitev političnih jet- nikov.'V bojih na Žirovinskem \rhu je padlo 40 Nemcev. Pri Glavnem štabu so ustanovili olicirsko šolo. Enote NOV so napadale bclogardistično posto- janko \ Beli ccrk\i in razruši- le tri njihove utrdbe. Partizani mincrci so opravili v dobri me- ri svoje naloge pri rušenju ko- numikacijskih naprav, iztirili so med drugim vojaški vlak na progi Št. Janž—-Trebnje. Pri icm so zaplenili \eliko orožja in municije. Pri napadu na \\ak je padlo 15 Italijanov. Bri- gada Toneta Tomšiča jc uniči- la nemški transportni vlak. V hudih bojih z enotami NOV pri Krvavi peci je padlo200 Itahja- nov. 15. avgusta je major Jo- nes VVilliam, višji britanski za- stopnik pri Glavnem štabu po- zval vse oficirje in moštvo Be- le garde, da pristopijo k parti- zanom. Kot načelnik operativnega oddelka je bil Tomaž izredno zaposlen, saj se je reorganiza- cija Glavnega štaba komaj iz- vedla in je bilo potrebno spe- ljati delo vseh odsekov njego- vega oddelka: operativnega, ka- drovskega, inženirskega in od- seka za zveze. Vsak dan se je zato sestajal s šefi odsekov, s katerimi je razpravljal o orga- nizacijskih in kadrovskih ukre- pih v oddelkih in o trenutnih nalogah ter o načrtih za bliž- njo bodočnost. Tesno je bil po- vezan s komandantom glavne- ga štaba Francetom Rozmanom Rozmanom pri razgovorih in pri formiranju naredb v odlo- čilnih dneh pred kapitulacijo italijanskih oboroženih sil. Vest, ki jo je Tomaž poslu- šal po radiu o objavi brezpo- gojne kapitulacije vseh itali- janskih obot^oženih, sil 8. sep- tembra 1943 — je prinesla v štab praznično razpoloženje. Izredno pomemben dogodek v korist zmage demokratičnih sil v svetu pa je priganjal k no- vemu delu. Vse se je razvnelo še bolj kakor v samem priča- kovanju na veliki dogodek. Naglo so odpošiljali povelja vo- jaškim enotam za razorožitev italijanske vojske in za osvo- boditev Slovenskega Primorja. Partizani so takoj v prvih dnevih razorožili v Ljubljanski 1 pokrajini tri italijanske divizi- j je. 2e 9. septembra so enote } brigade Ljube šercerja na Go ren^'skem zavzele bclogardistič- no postojanko Grčarice, kjer so zajeli 126 plavogardistov. Iste- ga dne je zasedla nemška voj- ska pod po\eIjstvom generala Raapkeja Ljubljano. Partizani pa so razširili že v prvih dneh po kapitulaciji osvobojeno ozemlje na Primorsko in Gori- ško. Italijanska vojska ni kaza- la več volje do vojskovanja, za- to jc razorožitev skoro povsod bila hitro opravljena. 10. sep- tembra, ravno na dan, ko je Vrhovni štab ustanovil jugoslo- vansko NO mornarico, so vdrli primorski partizani v Gorico. Boji v predmestju Gorice so se nadaljevali do 25. septembra. _ Po razorožitvi italijanskih di- vizij, ki so zapuščale Slovenijo, je moč partizanskih enot zelo narasla, saj je pridobila veliko dobro uporabnega sodobnega orožja in veliko motornih vozil. Potrebno je bilo misliti na re- organizacijo vojaških enot, na mobilizacijo slovenskega življa v Slovenskem Primorju in na Goriškem — da bo vojaški plen orožja in municije koristno služil v boju z Nemci. Pred- vsem bo potrebno ovirati po- membne vojaške transporte prek našega ozemlja v Italijo na fronto. Spričo teh pomembnih okoli- ščin je Tomaž z veliko aktiv- nostjo sodeloval s predlogi na razgovorih v Glavnem štabu, nakar so izdali nekaj pomemb- nih odredb in proglasov. 11. septembra 1943 sta Glavni štab NOV in POS ter lOOF raz- glasila splošno mobilizacijo vseh za orožje sposobnih Slo vencev od 17. do 45 leta staro sti. lOOF je razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Volitve so izvedli po zneje, med 20. in 25. septcm hrom. Že 13. septembra je iz šla odredba o ustanovitvi va jaških oblasti v zaledju s ko; mandami mest, o ustanovitvi partizanskih straž in narodne zaščite. Na osvobojenem ozem- lju so ustanovili komande za šest področij: Rele Krajine, Novega mesta, Ribnice in Veli- kih Lašč, Kočevja, Grosuplja in Stične ter Cerknice. Na vseh vojnih področjih so ustanovili vojaška sodišča. Dne 12. sep- tembra so ustanovili tudi bri- gado Slavka Slandra. Med važ- nimi nalogami je bilo tudi na- daljevati boj z domačim so- vražnikom. VIL udarna briga- da Franceta Prešerna je od 13. septembra napadala največ- jo bclogardistično trdnjavo na Slovenskem — grad Turjak. Sovražnik je popustil. 21. sep- tembra in partizani so tedaj zajeli 6.50 izdajalcev in zaple- nili veliko vojaškega blaga, orožja, municije in vojaške opreme. Nemce so partizani vsekakor iznenadili z naglo razorožitvijo italijanske vojske. Da so parti- Zcini prehiteli pri tem Nemce je bil vzrok v šibki nemški voja- ški moči na slovenskem ozem- lju, ki je niso mogli takoj okre- piti. Hoteli pa so za vsako ce- no obdržati v svojih rokah naj- važnejša mesta in prometne ži- le. Že 14. septembra so bom- bardirali Novo mesto. Bombe so ubile 60 prebivalcev. Prav tega dne je napisalo Glavno poveljstvo zahvalo partizan- skim enotam za uspehe, za osvoboditev novih okolišev ljubljanske pokrajine, v kateri je le Ljubljana ostala v sovraž- nih rokah, za osvoboditev Istre in Primorske, kjer sta ostala v sovražnih rokah Trst in Gori- ca. Glavno poveljstvo je posla- lo pozdrav enotam NOV in POS na (jbrenjskcm, Koro- škem in Štajerskem ter Pri- morskem, tja, kjer so ostale v sovražnem zaledju in tam uni- čevale sovražnika. NA PRIMORSKEM Iz akta Glavnega štaba NOV in POS 18. septembra 1943 o ublano\itvi operativnega štaba za zahodno Slovenijo, je raz- vidno, da je moral Dušan Kve- der-Tomaž, načelnik operativ- nega oddelka Glavnega štaba zapustiti sedež štaba na Do- lenjskem in odpotovati na Pri- morsko kot politični komisar novo ustanovljenega štaba. Za komandanta operativnega šta- ba za zahodno Slovenijo so imenovali Lada Ambrožiča- Novljana, načelnika organiza- cijskega oddelka Glavnega šta- ba. V ustanovnem aktu operativ- nega štaba za zahodno Sloveni- jo čitamo, da je imenovani štab potreben spričo oddaljenosti bojišč v zapadnih krajih Slove- nije od sedeža Glavnega štaba. Novi štab, ki je del Glavnega štaba, bo lahko razširil in po- globil bdj na območju svojega dela in povezoval gorenjske, primorske in dolomitske sile NOV. Na aktu sta podpisana namestnik komandanta Glavne- ga štaba general Jaka Avšič in politični komisar Boris Kraig- her. Akt so poslali štabom pri- morske operativne cone (POZ), gorenjskim odredom, dolonn"t- skcmu odredu ter pokrajinski- ma komitejema KPS za Go- renjsko in Primorsko. V drugem aktu Glavnega šta- ba 20. septembra 1943, ki so ga poslali Pokrajinskemu komite- ju KPS na Gorenjsko in sla ga podpisala komandant Rozman in komisar Kraigher, čitamo, da sta imenovana za vodsl\o operacij NOV in POS na Pri- morskem, Gorenjskem (brez kamniškega okrožja). Koro- škem in na Dolomitih kot ko- mandant štaba Jure Ambrožič- Novljan in politični komisar Dušan Kveder-Tomaž. Naloge štaba so osvoboditev zapadne Slovenije in postavitev oblasti v zapadni Sloveniji. Štabu so podrejene enote NOV'' in POS zapadno od železniške proge Ljubljana—Trst s Trstom. To so enote primorske operativne cone, Dolomitski odred, trupe na Gorenjskem, razen kamni- I škega bataljona in enote NOV in POS na Koroškem do Žele- zne Kaplje. Kako je Tomaž potoval na 1 Primorsko, kamor ni šel peš j ali s konji kakor doslej, am- pak v udobni limuzini, zaple- njeni italijanski vojski, po\ze- mamo po razpravi generala La- da Ambrožiča o narodnoosvo- bodilni vojski na Primorskem. Nekatere podrobnosti je tudi j sam pripovedoval. Potovanje je bilo sliko\iio. Tomaž je že pred dobrim me- secem prekrižal ta del sloven- ske domovine, kamor je moral znova na novo, še bolj odgo vorno dolžnost, kakor tedaj. Spet se bo srečal s prijaznim, živahnim in narodno za\ediiiiii primorskim ljudstvom! Spet i:a bodo pozdravljala Brda, .Alp^^ki svet s svojo neizmerno liho ie poto, modrozelena dolina Soče — dežela, ki jo je opeval Gre- gorčič — spet se bo po/dra\il s skopo kraško zemljo ki jc spočela pesnika Kosovela in Gradnika. Oba sta mu bila gl')- 1 boko pri srcu, kakor tudi nji- ; hova domovina. V soteski na Dolenjskem »^o sedli Tomaž. Novljan, Lesko še k in njihovo spremstvo ti^;- set ali dvanajst postavnih par- tizanov z dvema mitraljezoma v avtomobile. Ustavili so se v Mašunu, kjer le v.se prijetno presenetil tovariš Darko Maru- šič-Blaž, pomočnik namestnika političnega komisarja POZ. Bi! jc mlad, razborit In nasmejan tant širokega političnega ob- zorja in izrednih sposobnosti. Ker se je vračal v Vipavsko do- lino, se je pridružil Tomažu, Novlianu in Leskošku. V. R. (Dalje prihodnjič) stran ^ TEDNIK — pefek, 17. mnrm 1%? Mncgo pomoči potrebnih in premalo pomoči voljnih Krvodajalstvo potrebuie več mlajših prostovoljcev Lani v občini nad 650 novih članov RK v ptujski občini je 27 organizacij Rdečega krita in je v njih včlanjenih 15.976 članov in članic. 7614 je podmladkarjev, 1047 mlcutincev in 7315 odraslih. V letu 1966 se je število članov povečalo za 659 članov in članic, in sicer pri podmladkarjih in odraslih, pri ndadini pa se je število zmanjšalo za 24 članov. Občinski odbor RK Ptuj je dobil na občnem zboru 11. mar- ca 1967 vpričo predstavnikov Griinfclda iz Ljubljane in dr. Glazerja iz Maribora, iz Slo- venske Bistrice ter iz Občinske gasilske zveze Ptuj za lansko- letno delo ugodno oceno, pa tu- di več novih pobud za delo v naslednji mandatni dobi. Med najbolj aktivnimi in po- ln aljcnimi organizacijami, so Hajdina, Gorišnica in Grajena, aktivne pa so bile tudi mnoge druge organizacije, ki so do- sledno izveale svoje delovne programe, /brale nove člane in jih tudi pridobile za sodelova- nje v akcijah. Pohvaljen je bil od vseh 4l5 odbornikov tudi večji del teh, ki se ne zadovo- ljijo samo z obstojem organi- zacije, temveč najdejo vedno j vsaj nekaj časa za stik s član- j stvom, za pogovore o delu in ža akcije,V komisijah za prvo pcjmoč, za krvodajalstvo, za podmladek in mladino, za male asanacije, za ekonomska vpra- šanja in za propagando, je de- lalo lani 56 aktivistov. Tečaji za pošolsko mladino so ena iz- med važnih skrbi za usposobi- tev mladine za samostojno delo v gospodinjstvu. Ob njih se se- znanijo s kuhanjem, z nego bolnikov, s pomenom krvoda- jalstva in drugim. Zdravstvena predavanja in posvetovanja so tudi važna oblika prosvetljeva- nja članstva RK, ki se jih zbe- re na leto vsaj 10.000 na 165 raznih posvetovanjih in preda- vanjih v občini. Zelo pomemb- ne so akcije za zbiranje krvo- dajalcev. Sedaj je zbranih v ob- čini Ptuj 2330, kri pa je dalo še 2050 krvodajalcev, in sicer skupno, leta 1966 nad 594.980 kubičnih centimetrov. Najbolj so znani centri za krvodajal- stvo Kidričevo, Središče, Majš- perk, Zavrč in Ptuj. V njih je bil lani 12-krat odvzem krvi. V Ptuju, v prostorih transfuzijske postaje v ptujski bolnišnici, od- vzemajo kri 2-krat tedensko. V 1966. letu se je prijavilo 131 krvodajalcev več kot prejš- nje leto. Največ jih je med kmečkim prebivalstvom in med delavci, manj pa med vodil- nim kadrom in med mestnim prebivalstvom. Organizatorji krvodajalskih akcij se že več let sprašujejo, ali je med de- lavstvom in med kmečkim pre- bivalstvom več nesreč in tako tudi več potreb po medsebojni j pomoči, ali pa je med mestnim prebivalstvom manj sočustvoj vanja do soljudi, ki so potrebJ ni sočlovekove pomoči in njeH govega žrtvovanja krvi za zdravje in življenje drugega, Spoznanja povedo eno, praksa pa drugo. Zaradi krvodajalske neaktivnosti nekaterih organi'^ zacij in določenega števila pre^j bivalstva pač pride na star© krvodajalce vsaj 4-krat na leto vrsta, ida so poklicani na po- moč. . V občini pomaga pri varova- nju zdravja otrok in pri njiho- vem fizičnem napredovanju 29 mlečnih kuhinj, v katerih se kuha dnevno vsaj 5100 obro- kov. Za 1410 učencev dobijo kuhinje hrano od mednarodne pomoči, kar je zneslo lani 37 tisoč 165 kilogramov. Občinska skupnost je dala lansko leto za prehrano otrok v šolskih mleč- nih kuhinjah nad 29 milijonov starih dinarjev. Socialno ogroženim v občini in ob poplavah so razdelile or- ganizacije RK 1966. leta 579 parov obutve, 28.541 kosov oblačil, 12 kosov pohištva, 562 »Care« paketov, 935 kg hrane in 79 torbic RK. Ob poplavah je bilo zbranih za pomoč priza- detim od sindikalnih organiza- cij 2,251.366 starih dinarjev, od Jugoslovanskega RK 3,981.720 starih dinarjev in od drugih (skupščina Ptuj 1 milijon) pa 2,128.286 starih dinarjev in raz- deljeno 108 družinam v skup- nem znesku 4,567.000 starih di- narjev. Franc Kovačec iz Go- rišnice in Martin Šibila iz Po- brežja sta se mnogo trudila za hitro pomoč prizadetim. Na zboru zbrani so predla- gali mandatno dobo odborov RK za vsaj 2 leti, varčevanje pri izdatkih za avtobuse za prevoz krvodajalcev, da se teh zbere poln avtobus, ne pa da se naroči avtobus za 5 do 6 članov, da opustijo organizaci- je RK vsako prirejanje veselic in da se raje lotijo akcij za zbiranje zdravilnih zelišč, ki tudi dajo nekaj sredstev. V glavnem pa so vsi poudarili, da je odvisna aktivnost RK od aktivnosti odbornikov, od do- slednosti pri izvajanju progra- ma, s pregledom nad terenom, nad ljudmi, ki so voljni poma- gimi, ki so potrebni pomoči, gati v organizaciji RK, in dru- pa ne samb materialne, temveč tudi srčne pozornosti ob raz- nih priložnostih, ko so te vsi veseli. Med vrline, ki jih je priznal zbor občinskemu odboru RK za leto 1966, je šteto brezhib- no, stalno in načrtno delo od- bora ob podpori članstva, ki je brezpogojno naklonjeno huma- nemu delu RK. Brez tega bi bilo manj uspehov in obračun dela za leto 1966 bi ne bil tako ugoden. Zbor pa je med drugim pri- poročal glavnemu odboru RK Slovenije za nadaljnje delo več propagandnega materiala za delo v organizacijah, ker se- danji več ne ustreza kot zasta- rel, novega pa jeipremalo. Pra- vilna in pravočasna agitacija in propaganda za aktivnost or- ganizacij RK lahko mnogo pri- pomore k uspešnemu delu or- ganizacij RK v mestu in na podeželju. V. J. Kako globoko prodirajo koreni- ne dreves v zemljo? Rekord pri- pada akaciji, kj raste v jugoza- hodni Afriki. Njene korenine so tudi do 68 m globoko. Udeleženci zbora med po ročanjem predsednice Podmladkar,)! RK so pozdravili zbor. OB NOVEM PREDLOGU ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA (NADAL3EVAM3E S 1. STRAMI) Kako ustanovi; o izobražovaino skupnost Priprave za ustanovitev iz- obraževalne skupnosti opravlja iniciativni odbor, ki ga imenuje skupščina, če je ta skupnost za področje ene občine. Ce je za področje več občin pa ga spora- zumno imenujejo te občine. Iniciativni odbor za ustano- vitev republiške izobraževalne ustanovno skupšč. IZS (izobra- Iniciativni odbor organizira ustavno skupščino IZS (izobra- ževalne skupnosti) pripravi osnu- tek začasnega statuta in osnutek poslovnika o delu ustanovne skupščine ter skliče ustanov- no skupščino IZS. Ustanovna skupščina sprejme sklep o ustanovitvi IZS, začasni statut in poslovnik o svojem de- lu ter izvoli začasni izvršni od- bor. IZS ima skupščino in izvrš- ni odbor. Skupščino sestavljajo predstavniki občanov, izobraže- valnih zavodov delovnih organi- zacij' v gospodarstvu in družbe- j ni-h službah, predstavniki dru- j gib zainteresiranih organizacij. ! predstavniki SRS, ki jih imenuje j skupščina SRŠ. j, Mandatna doba skupščine IZS I je 4 leta. Vsako leto se polovica članov voli na novo. Skupščina sprejema statut in druge splošpe akte, obravnava vprašanja izobraževalne dejav- nosti na svojem območju, spre- jema letni in večletni delovni program financiranja, določa merila za delitev sredstev, spre- jema finančni in zaključni ra- čun, odloča o najemanju kredi- tov iz sredstev IZS, odloča o sredstvih za vzdrževanje zavo- dov, ki jih financira skupaj z drugimi IZS, sodeluje z drugimi IZS. voli izvršni odbor izmed svojih članov in predsednika skupščine IZS. ustanavlja poseb- na telesa (komisije, sekcije, od- bore), ter opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in sta- tutom. Izvršni odbor skrbi za izvi-še- vanje sklepov in splošnih ak- tov skupščine, pripravlja pred- loge statuta, finančne programe, opravlja neposredno delitev sred- stev uporabnikom, sklepa pogod- be, z izobraževalnimi zavodi in zavodi pedagoške službe ter dru- gimi organizacijami, skrbi za pravilno opravljanje strokovne 1 in administrativne službe za I IZS. i S statutom IZS se določijo na- loge IZS, njeni organi, sestava, število članov, način volitev čla- I nov. njih delovno področje, po- sebna telesa, merila za delitev i sredstev, opravljanje strokovnih ' sred.<;tev. opravljanje strokovnih. . finančnih in administrativnih • zadev za potrebe izobraževanja. I način obveščanja javnosti o nje- . nem delu in način sprejemanja njenih splošnih aktov in druge naloge za uresničenje izobraže- valnih in vzgojnih zahtev. Stopnjo občinskega prispevka iz osebnega dohodka določi ob- činska skupščina. Drugi prispev- ki se plačujejo po temeljnem za- konu o prispevkih in davkih ob- čanov. Za leto 1967 znaša st<>pn.ja re- publiškega prispevka za izobra- ževanje iz osebneaa dohodka 1 odstotek od osnove, po kateri se plačuje prispe\ek po temelj- nem zakonu o prispe\'kih in dav- kih občanov. Med sredst\a za iz- obraževanje se steka v letu 19(7? 42,5 odstotka republiškega dav- ka od prometa blaga na drobno. Občinske skupščine določijo del občinskega davka od prome- ta blaga na drobno in od oseb- nega dohodka. Amortizacijska sredstva Da bi se smotrno upi)iabljala sredstva od amortizacije nepre- mičnin izobraže\'alnih zavodov, se z zakonom določeni del sred- stev obvezno združuje v skladu izobraževalne skupnosti. Izobraževalni zavodi lahko združujejo v skladu izobraževal- ne skupnosti tudi tisti del sred- stev od amortizacije nepremič- nin, s katerimi sami razpolagajo. Ta sredstva uporablja IZS kot kreditna sredstva za vzdrževanje zgradb in jih vodi pri banki na posebnem računu. Razporeditev sredstev Temeljna izobraževalna skup- nost razpolaga s sredstvi iz ob- veznih in stalnih virov in z do- polnilnimi sredstvi. Obvezni in stalni viri zagotavljajo financi- ranje osnovnih šol, posebnih šol in srednjih šol. prevoze učencev v šole in vzgojne domove ter pe- dagoške zavode. Posebni izobra- ževalni skupnosti dodc!juje.io sredstva delovne organizacije, del sredstev pa dobi od republi- ške IZS v skladu z delom za- voda. Delovne organizacije, ki orga- nizirajo izobraževanje kadrov za svoje potrebe — daje temeljna izobraževalna skupnost del sred- stev, ki jih njeni delavci vpla- čujejo v sklad te skupnosti. Če ima temeljna IZS dovolj sredstev, lahko financira glas- bene šole in drugo dopolnilno iz- obraževanje ter nudi pomoč pri študiju učencev in študentov. Republiška izobraževal, skup- nost financira visoke in višje šole, ki .'iih je ustanovila, in daje dopolnilna sredstva občinskim izobraževalnim skupnostim. Po možnosti financira tudi znan- stvena dela in pomaga študen- tom z denarjem pri študiju. To so bistvena določila nove- ga zakona o izobrazbi in vzgoji v naši republiki. Naj omenimo, da morajo skladi za šolstvo se- staviti zaključni račun na dAn 30. juriija 1967. Sredstva za izobraževanje po tem zakonu se zagotavljajo od I. julija 1967. Skupščine občin morajo do 15. junija 1967 sprejeti odloke o stopnjah občinskih prispevkov za izobrazbo in določiti za iz- obraževanje namenjeni del ob- činskega davka in prometa bla- ga na drobno. Zakon stopa v ve- ljavo 1. .lulija 1967. Kaj lahko pripomnimo k no- vemu predlogu zakona? Prav go- tovo bi najceneje in najenot- nejše organizirala izobraževanje in vzgojo v Sloveniji ena repu- bliška skupnost, v katero bi se stekali denarni viri in iz nje na- kazoval; zavodom po Sloveniji. Novi zakon daje pogoje večji demokratizaciji v šolstvu s les- nimi stiki z občani ter organi- zacijami v občinah, nudi pa možnost povezav občin v večje izobraževalne skupnosti. Kaj bodo k novemu predlogu pripomnili pedagoški delavci? R. V Na Gregorjevo, otec, še veš? Sončno jutro je zbudilo na ■'Cregorjevo sedemletnega Inka. .Hitro (se je oblekel, nato pa zbu- dil še štiriletno sestrico Majo. Sedaj res ni mogel biti sam. Pre- več je bil nemiren in neučakan; moral se je pogovarjati. Ko je pomagal Maji pri oblačenju, je napeto poslušal,, če danes poje- jo ptički bolj veselo. Spraševal je tudi Majo, ali jih sliši. Priki- mala je in zbežala na vrt. Pre- vidno in tiho se je približala vrtni ograji, da ne bi preplašila ptičkov. Inko je s posebnim za- dovoljstvom ugotovil, da je da- nes na vrtu več ptičkov in da so naed njimi že škorci. Svoji radovedni sestrici je začel modro razlagati vse, kar je kdaj slišal bd svojega dobrega očeta. »Veš, Maja, danes se ptički ženijo. Le poslušaj, kako so ve- seli! Ves dan se bodo gostili in veselili. Ker sva jim pozimi po- magala, ne bodo pozabili na na- ju.« »Kdo pa je nevesta, kadar se Pfički ženijo?« je spraševala ra- '"'■'vedna Maja. Sinička. Kaj ne vidiš, da ima jtno obleko z belim ovratni- 'iom?« je odgovoril Irtko. '>Kdo je pa očka?« je hotela vpcipti Maja. 2^enin, ne očka. To je pa lahko kos, ščinkavec, strnad ali vra- bec Mislim, da je tukaj ščinka- ^'fc, ker stoji pri sinički. Vsi pslali ptički pa so njuni svatje,« ponosno nadaljeval Inko. _hišnega praga se je oglasila ""'"'bna mama: 'nko in Maja, toplo se oble- in obujta, potem pa pojdita P'^'qledat v sadovnjak in bližnji 9C)idiček ter v sosedovo divjo ^^jo, če so vama ptički kaj pu- " ečna sta odhitela Inko in d ter pazljivo poslušala, od *■ 'prihaja najglasnejše ptičje Mama je počakala, da sta se otroka dovolj oddaljila, potem pa je obesila na marelično ve- jico, blizu ptičje krmilnice, dve vrečki izbranih dobrot. Zado- voljna je prisluhnila ptičjemu petju in nastavila obraz toplim sončnim žarkom. V mislih je sledila svojima ljubljencema in pomislila na moža, ki ga je tudi danes službena dolžnost odtrga- la od družine. Spomnila se je, kako je prejšnja leta na Gregor- jevo s posebnim zadovoljstvom in z bujno domišljijo pripravljal otrokoma vesele ure. Preden je včeraj odšel, jo je prosil, na^j se potrudi, da ne bosta otroka pri- krajšana za lepoto današnjega dne. Ljubeče je pripravila darili in kmalu bo skozi okno lahko videla otroško srečo. Medtem sta Inko in Maja od- krivala in spoznavala skrivnost narave. V sadgvnjaiku sta se ustavila pri mladib jablanah in hruškah, ki so jih obgrizli zajci. V gozdu sta našla orehove in lešnikove lupine, ki so jih zme- tale veveričke iz svojih shramb. Pobrala sta nekaj pisanih ptič- jih peres in jih stiskala v roki. V grmovju sta našla prazno polžkovo hišico in jo spravila v žep. Celo žepni nožek, ki ga je že načela rja, sta našla. Maja je venomer spraševala. Sto stvari bi rada j/edela, Inko pa ji ni znal odgovoriti. Ampak zvečer se vr- ne očka, ki vse ve, in ji bo z veseljem razložil. Kljub mnogim predmetom, ki sta jih nosila v žepih in rokah, je njuna nestrpnost vedno bolj naraščala. Vse sta že preiskala, dobrot za njiju pa ni niikjer. In- ko je že izrekel neprijazne be- •sede o hvaležnosti svojih perna- tih prijateljev. Razočarana sta se vrnila do- mov. Na domačem vrtu sta se ustavila in prisluhnila. Obema se je zdelo, da na njih-ovem vrtu ptički na'jlepše pojo in da jih je pri njih največ. Kaj pa se maje na marelični vejici? Inko je po- skočil in vzkliknil: »Maja, domov so nama pri- nesli! Nino naju pozabili! Dvig- nil te bom, da nama boš snela darila.« Maji so se od veselja treste roke, ko je segala po bratovo in svoje darilo. Mama ju je gledala skozi okno. Nepopisna sreča v njunih očeh, zardela lička in ve- liko veselje so bili najlepša za- hvala zanjo. Otroka sta pribe- žaJa k njej, da bi tudi ona po- kusila, s čim se ptički danes sladikajo. Inko in Maja sta izpraznila vrečki na kuhinjsko mizo. JoJ, koliko in kakšnih dobrot! Ro- zine, lešnikova in mandeljnova jedrca, posebno dobri keksi in čokolada, suhi jabolčni krhlji in fige pa še sladka medica. Maja se je čudila in spraševala, kje dobijo ptički vse to. Inkova do- mišljija, ki je pred leti rešila iz zadrege celo očika, se je bujno razbohotila. Besede so kar žu- borele iz njega. »Maja, ti pa res nič ne veš. To so posušene grozdne jagode in to posušena jabolka in smo- kve. Vse so posušili na soncu.« »Kako pa so napravili to slad- ko pijačo?« je hotela vedeti Ma- ja. »Pri tem so jim pomagale če- belice, ki 60 nano^sile med, sa- mi pa so primešali še ptičje mle- ko,« jo je poučil Inko. Mama je namesto medice pila besede in otroško modrost dra- gih bitij. Ni ji bilo treba govori- ti. Sedaj prevzema njeno vlogo Inko, in Maja ima mlajšega uči- telja. Cudino, kako rada ga po- sluša in kako mu vse verjame. Dovolj je, da sta znala z možem svojemu prvorojencu razviti dp- mišljijo in i-zbuditi v njem lju- bezen do živaUJa^nAfM®«JP'?X.o4i je, da sta obogatila njegov be- sedni zaklad. Morda Inko že dru- go leto ne bo več verjel tega, o čemer še danes govori s tolikšno zavzetostjoj nekaj pa mu bo ostalo za vse življenje: pozimi bo skrbel za ptičke, rad bo po- slušal njihovo petje in ljubil na- ravo. Kaj ni to veliko? Mama je srečna, ker ve, da bo njen sin znal napraviti tudi svojim otro- kom lepa otroška leta. Inko in Maja bosta lahko za- res doživeto govorila o svojih srečanjih z naravo in dobro ra- zumela pesnika Otona Zupanči- ča, ki je v Dumi zapel: Na Gregorjevo, otec, še veš? se ptički ženili so. Za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili soi midva preko ceste sva slušala ... »Cuješ živ-žav? To je ,živio' — zdaj starešina je mladi napil.« In ko zleteli svatje Iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem. M. T. Starih strešnih kcr.struk- cij ni mogoče popravljati, temveč le obnavljati Na stanovanjski hiši v Voš- njakovi ulici 10 obnavlja grad- beno podjetje »Gradnje« Ptuj strešni stol po naročilu Stano- vanjskega podjetja Ptuj. Pri podiranju starega stola so ugotovili delavci, da je bil ta zgrajen pred 300 leti in da je že moral biti nekdaj v tej hiši požar, kar se je dalo skle- pati po ožganih delih ostrešja. Novi stol za to hišo je zelo močan in bo verjetno tudi ta vsaj 300 let varoval hišo poil seboj pred mokroto in vetrom. Sredstva za izc!;raževanje Občani plačujejo občinski in republiški prispevek za izobra- ževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter občinski prispevek od dohodka iz kme- tijske dejavnosti, -samostojnega opravljanja obrti in drugih go- spodarskih dejavnosti in intelek- tualnih storitev. Nevarnost na Sp. Hajdini resno opozarja CNadaljeranje s 3. strani} JOŽE KNEZ IZ SLUŽBE PRAV- NE POMOCI PRI OBČINSKI SKUPŠČINI: »Primer v Sp. Hajdini nam je vsem pokazal, da sc mnogi otroci ne zadovoljujejo samo z enim naj- denim nevarnim eksplozivnim predmetom, temveč da si posku- šajo ustvariti celo zalogo. 46 naj- denih eksplozivnih teles bi bilo dovolj, da bi bilo v tem kraju razrušenih več hiš ter pobitih in ranjenih več odraslih in otrok. Odvisno je pač bilo vse od tega. kako daleč so .se otroci lotili od- vijanja \y.igalniko\ na eksplozivu in drugega dela okrog najdene municije. Na nekaterih najdenih predmetih se je videlo, da so po- skušali odvitj vžigalnik na mini s sekačem za železo, da so mu- nicijo tudi či«ilili in jo skrivali na raznih mestih Prav je. da so se trez.ni ljudje obrnili po pomoč na ptujske varnostne forume in na štab za preprečevanje elementar- nih in drugih nesreč ter na odde- lek 73 narodno obrambo. Le s hitro intervencijo je bilo mogoče preprečiti posledice, ki hi jih si- cer doživela Sp. Ha.idin^ in mogo- če celo šola. v katero ho«1ijo otroci k pouku in «;o prinesli dele mu- nicije s seboj" V. J. Drobne Ustna površina nekaterih meh- kužcev je pokrita z zobmi. Neke- mu raziskovalcu ameriškega razi- skovalnega centra je uspelo ugo- toviti, da so zobje imenovanih živalj dobesedno iz železa. Ameriško mesto Los Angelp.« Je znano po veliki stopnji onesnaže- nosti zraka. V letu 1361 so samo avtomobili snravilj v zrak £>65 t^n ogljikovodika. 2.^10 ton dušikovih oksidov. 68.i0 ton skrajno strup- ber zgled resnih potegnil za se- boj tudi druge in danes se več ne pogovarjajo, ali bi pridelovali hibridno koruzo ali ne, temveč se sprašujejo le, koliko hektarjev je bo kdo posejal in kako jo bo porabil. Goste iz Vojvodine je nekoliko vznevoljilo nezaupanje naših kmetovalcev, da bi se jim posre- čilo to doseči s hibridno koruzo, česar doslej niso mogli niti z ita- lijansko pšenico, niti z vzrejo svinj, telet, perutnine in druga- če. Zato so vsi trije diskutanti iz Vojvodine poudarili, da je pač potrebno izbrati eno poljedelsko kulturo kot osnovno in njej pre- pustiti večino orne površine, si- cer ni mogoče doseči uspehov. Več kultur na majhnih površinah ne more dati tega, kar da do- nosna kultura na večjih površi- nah. V. J. Pred obč. zborom sindikalne podružnice političnih organizacij »Jožeta Potrča« v Gorci. Sindikalni dom v Gorci uspešno posluie Upraivind odbor simdi^kalnega doma v Gorci nad Podlehniikom je imel v soboto, 11. marca 1967, gejo in je potrdil zaiključni ra- čun doma za poslovanje v pr- vem letu obsitoja. Kljub vsem težavam, ki so bile ob urejanju tega doma, da bi ohranLli stavbo v dobrem sta- nju, da bi iziboiljšali dele stavbe, ki jih je že nagrizel zob časa, predvsem streho in ded stavbne- ga pohištva, da bi urediii nekaj sob za prenočevanje sindikalnih gostov in da bi zagotovili go- stom stalen bife, se je poKazalo že v prvem letu obstoja doma, da ga obiiskuje toliiko kodektiv« nih gostov, družin in poisame^- nikov, da so poravnali na 1966. leto oidipadajoče obveznosti in da so celo nekaj stotisoč dinarjev prigospodarili. Ob urejanju sindiikalnega do- ma v Gotrci so bile razne pri- pombe, da bo zopet prihajala v ta dom ob sobotah in nedeljah iz mesta »gospoda«, ki se bo v domu veselila mimo vseh težav in s-kromnih ži-vljenjsikah razmer prebivalstva :z Hailoz. Marsiikdo se je s tem mnenjem etrinj-al, drugi pa so imeli pripombe, da nikakor ni mogoče primerjati v ndfšem času zaposlenih domačih delovnih ljudi po gospodarskih organizacijah, zavodih in usta- novah 6 tujerodno gospodo nek- danjih čaisov. Najpiamj ni mo- goče prištevati med »gospodo« tistih, ki se napotijo enkrat ali nekajkrat na leto na kolektivni izlet v tiste predele naše dežele, ki jih še niso videli in se zadr- žijo za nekaj ur ob lastnih stroš- kih v sindikalnem domu, kjer jih domače in solidno postrežejo in jim tudi preveč ne zaračunajo. Enako rad odpotuje kolektiv Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je odstopil sindikatom v uprav- ljanje ta dom, na izlete v druge kraje in prav gotovo jih tam nihče ne gleda kot »gospodo«, ki je prišla uživat, kar so oni ustva- rili. Tudi oni Uistvarjaio, kar pri- dejo uživat v njihove kraje tu- risti in Izletniki iz raznih krajev sveta. Iz doma, kot je ta v Gorci, bi znal ustvariti vsak gostinec za- sebnik lep kapital, enako pa tudi gostinsko podjetje. Vsakomur bi bilo vseeno, ali priJiajajo k nje- mu v goste domači ali tuji iz- letniki, člani sindikata adi pri- vatniki, samo da ima obrat do- vodj dela In dohodka in da ne dela z izgubo. Razumljivo je, da gostinski mreži ni vseeno, če »1 zamislijo tudi na siindikadnem svetu in pri sindikalnem odboru Kmetijskega kombinata Ptuj, da bi imele tudi sindikalne organi- zacije v bližini Ptuja svoj dom, kjer naj bodo sindikalne in dru- ge konference, posvetovanja, razne interne proslave in drugo. Ob nastajanju doma napovedana izguba ni nastala in tudi ni po- trdila pripomb pesimistov, pač pa je sicer skromen prebitek razveselil upravo doma in v njem zaposlene. Poleg finančne- ga uspeha je ostal domu od lan- skega leta tudi moralni kapital, da ustanovitev sindikalnega do- ma v Gorci ni zgrešena investici- ja, posebno v času, ko se ukinja- jo ugodnosti delavcem in name- ščencem za potovanja v oddalja- na letovišča in v tunstičn« kra- je in regresi za bivanje v od- daljenih letoviščih. Ob novi si- tuacij; so se znašli sindikati \n 60 se zadovoljili z bližnjim do- mom, ki je čakal na to, kdo ga bo uredil in • pridom uporabljal v druge namene, kot si jih je zamislila »gospoda«, ko je pred vojno gradila ta dom. V letošnjem turističnem letu pričakujejo v Gorci še večji obisk, saj je vedno več znancev tega doma, ki pripomorejo s propagando, da dom noben dan ne bo prazen. V. J. . Izboljšava tehnič- ne opremljenosti PTT v Ormožu v Offmožu se _že dalj časa opa- ža slaba tehni'čna opremljenost PTT prometa. V naslednjih letih se bo obseg storitev prav gntovo povečal, zato bo treba tehnično opremljenost dopolniti. PTT pro- met se po fizičnem obsegu sicer v zadnjih petih letih ni povečal. V posameznih vejah je celo na- zadoval, na primer pri piseinskih pošiljkah, kjer se je vsako leto zmanjšal povprečno za 5,8 "1%. V okviru izvajanja reg'ionalnih investicij, podjetje PTT v Mari- boru vključuje tudi potrebe po izboljšanju telefonskega In tele- grafskega prometa na področju občine Ormož. Predvidoma bodo izvršene investicije v namestitev vozelne avtomatske telefonske centrale v Ormožu in Središču in v kabliranje krajevne telefonske mreže in povezave te na visoko frekvenčni sistem Ormož-Ptuj- Maribor. Skupne investicije v le- tih 1966 do 1970 bodo znašale nad 75 milijonov starih dinarjev. Zaradi avtomatizacije se bo šte- vilo zaposlenih zmanjšalo za 10 Vo, povečala se pa bo njihova stro- kovnost. Glede na povečanje cen poštnih storitev se predvideva rast celotnega dohodka po pov- prečni letni stopnji 6,2«/.. Do sedaj slaba tehnična opremlj enost. Do leta 1970 bodo namestili avtomatsko telefonsko centralo v Ormožu £n Središču In kablirali Krajevno telefonsko mrežo in jo navezali na visoko frekvenčni si- stem Ormož-Ptuj-Maribor. Z. B. 1 Stran 7 tednik — petek. 17. marcti 1967 Stran ? UPRAVNI ODBOR SINDIKALNEGA DOMA G o r c a pri Podlehniltu razpisuje: delovno mesto kvalificiranega gostinskega delavca (za sezono od 15. IV. do 1. XI. 1967) Kandidat mora izpolniti naslednji pogoj: da je kvalifi- ciran gostinski delavec z nekaj let prakse. Kandidati naj predložijo lastnoročno napisano prošnjo najkasneje do 31. III. 1967 upravnemu odboru sindikalnega doma Gorca pri Podlehniku. K prošnji je potrebno priložiti življenjepis, ki naj poleg drugega vsebuje opis dosedanje zaposlitve in spričevalo o šolanju. Osebni dohodek po do- govoru. Samska soba na razpolago v domu. i>elavska univerza v ptuju pripravlja gospodinjsko kuharski ^^^aj v mesecu marcu t L. Interesente prosimo, da pošlje- jo svoje prijave D-elavski univerzi ^tuj, Na prelazu št. l/Il nad tr- jovino »Borovo«, do 20. marca t. 1, Prva skuon: sestanek bo 20. marca t. 1 ob 17. urj v osnovni i ;oh Toneta ^nldariča (Mladika, | pritličje aesao). ' Posebno obvestilo volivcem! Po odlokih o razpisu sploš- nih (neposrednih) volitev v ob- činske skupščine in razpisu splošnih (neposrednih) voli- tev v RZ skupščine Socialistič- ne republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/67). so volitve odbornikov v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin (razen kooperantov-kmetijskih proizvajalcev), razpisane za siedo, dne 19. aprila 1967. Volitve odbornikov v občin- ske zbore občinskih skupščin in volitve poslancev v republi- ški zbor Skupščine SRS pa so razpisane za nedeljo, dne 23. aprila 1967. Tega dne bodo tudi zasebni kmetijski proizva- jalci-kooperanti obrata za za- dmžno kooperacijo pri Kmetij- skem kombinatu Ptuj volili od- bornike kmetijske skupine v zbor delovnih skupnosti občin- ske skupščine. Glede na določbe 24. in 25. člena zakona o volilnih imeni- kih (Uradni list SFRJ, št. 5-39/65) obveščamo vse volivce, da je od 26. februarja t. 1. dalje pri vseh vodjih volilnega ime- nika razgrnjen splošni volilni imenik — kartoteka in to: 1. ZA MESTO PTUJ: pri vodji volilnega imenika na Trgu mladinskih delovnih brigad l/II, soba št. 26 (prijavno- odjavna služba). 2. ZA OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: pri vodjih kra- jevnih pisarn na sedežih kra- jevnih skupnosti. Vabimo občane-volivce, zla- sti one, ki so se preselili ali si- cer živijo izven svojega stalne- ga prebivališča, da so se dolžni prepričati prj vodji splošnega volilnega imenika, če so vpisa- ni v ta imenik. V skladu z do- ločbami 19. člena zakona o vo- lilnih imenikih lahko občani v zakonitem roku, t. j. še 8 dni pred vsakimi volitvami, zahte- vajo izbris, vpis, popravek in stavijo pripombe, kakor za se- be, tako za druge volivce, če mislijo, da niso pravilno ali da sploh niso vpisani v splošnem volilnem imeniku. Delovne organizacije na ob- močju občine Ptuj, ki obsegajo volilne enote, v katerih bodo yfiti^<^ sa. q4t2qiriiike v zbor de- lovnih skupnosti občinske skupščine, obveščamo, da so v skladu z 41. členom zakona o volilnih imenikih dolžni imeno- vati komisije za sestavitev vo- lilnega imenika delovnih ljudi, če že tega niso storile. Ta komisija pa mora sesta- viti volilni imenik delovnih lju- di v skladu z zakonskimi določ- bami. Volilne enote ter njih območ- ja, v katerih bodo v 1967. letu opravljene občinske oz. repu- bliške volitve, so bile objavlje- ne z razglasom v »Tedniku«, št. 9/67 dne 3. marca 1967. Vse potrebne informacije glede splošnega volilnega ime- nika in volilnega imenika de- lovnih ljudi v delovnih organi- zacijah ter sestavitve izpiskov za volišča za predstoječe voli- tve dajejo: Komisija za volilne imenike občinske skupščine, sprejemna pisarna na sedežu uprave občinske skupščine in vsi vodji krajevnih pisarn na sedežih krajevnih skupnosti. Številka: 013-2/1-67/ŽMs V Ptuju, dne 13. marca 1967 Komisija za volilne imenike skupščine občine Ptuj lanskoletni ugodni rezultati Podjetje AgrotranspoTt Ptuj si ne ustvarja svojega deviznega »klada z mednarodnim transpor- tom, čeprav bi ta sredstva po- trebovalo za nabavo novih stro- jev za zemeljska dela, predvsem caterpiller sitrojev za zemeljska dela, ki so na svetu najbolj vzdržljivi, praiktični in zanesljivi. Podjetje si bo prikadevado že v tem letu doseči aranžmaje z dru- gimi gradbenimi podjetji za so- delovanje pri delih v iino-zemistvu, predvsem na avtocestah, ker se na teh doma premalo gradi. Za talka dela ima podjetje primeren kader, pomagati pa bi si morali zača&no z raizpoiložlji'vimi stroji do časa, ko bi si lahko nabavili nove stroje. Po mnenju direiktorja podjetja Vladimirja skorjanca ter pred- sedni)ka delavskega sveta Ferda Papsta in predeedniika uipravnega odbora Konrada Horvata bo mo- ralo biti podjetje že letos im še boJj prihodnja leta zelo elastično in občutljivo za domače možnosti za prevzem raznih del v hudi kookurenci z drugimi podjetji, ki ponujajo na raenih licitacijah svoje storitve ob olajšavah za interesente. V določeni-meri daje te tudi Agrotranstport, vendar le v mejah, ki jih omogočajo stroji, ki jih sedaj ima. Ko bo imelo podjetje specialne stroje, se bo lahko lotevalo tudi izrednih del, za katera je manj ponudnikov, dela pa so bolje plačana. Gosipodarsiki pogoji silijo pod- jetje že 16 let obstoja, da je moralo trezno presojati vsak svoj koraik in prevzeto delo, sicer se ne bi kljub raznim težavam tako uveljavilo in utrdilo, kot se je. Tako si je tudi zagotovilo na- daljnji razvoj in obstoj. Organi upraivljanja so vedno pravilno razumeli položaj podjetja ob raz- nih možnostih, pa tudi ob teža- vah, enako celotni koie/kitiv, zato je bilo mogoče sprejemati in iz- vrševati koristne sklepe in odlo- čitve. V. J. „AGROTRflNSPORT'~ na širšem območju Nadaljevanje s 2. strani 1965. leta, realizacija na 1 za- poslenega pa je bila za 32 "/o viš- ja v 1966. letu v primerjavi z 1965. letom. Eno tretjino dohod- kov je dala prevozna dejavnost, drugi dve tretjini pa druge de- javnosti. Največ strošikov je imelo podjetje z gorivom in z rezervnimi deli, s tujimi storitva- mi in z investicijskim vzdrževa- njem osnovnih sredstev. Te višje stroške je deloma povzročilo zvišanje cen materialu im uslu- gam. Osebni dohodek zaposlenih je bil višji v sorazmerju s pora-, stom skupnega dohodka in si večjo realizacijo na posameznei.] ga. Kolektiv je skrbel, da podij jetje v lanskem letu ni utrpelck večjih delovnih nezgod, da nfi utrpelo na cestah večjih karamo bolov in škode na vozilih. 1 OSNUTEK predloga proračuna občine Ptuj za leto 1967 CObraztožitev) Oblikovanje dohodkov Pri sestavi osnutka proračuna občine za leto 1967 je bilo po- trebno upoštevati spremembe ustreznih predpisov, ki bodo vplivali na formiranje proračun- skih dohodkov občine. Občinski odlok o prispevkih in davkih obij čanov v občini Ptuj, ki ga je sprejela občinska skupščina na zadnji seji, uvaja nekoliko nižje stopnje na osebni dohodek iz kmetijstva, nespremenjene so skupne stopnje iz osebnega do- hodka v gospodarstvu in nego- spodarstvu, le stopnje prometne- ga davka so nekoliko korigirane. S tem je upoštevano načelo sred- njeročnega načrta razvoja, da se v tem obdobju v nacionalnem dohodku ne predvidevajo nobe- ni premiki v korist proračunske potrošnje, kljub številnim pro- blemom na področju socialnega varstva, šolstva in drugod. Obseg ororačunskih dohodkov je torei odvisen od sprejetih in- štrumentov in od aktivnosti pro- izvajalnih činiteljev, pri čemer ima največji vpliv gibanje no- .-ninalnih osebnih dohodkov. Gi- banje osebnih dohodkov se od- j raza na prispevkih iz osebnega dohodka, prometnih davkih in pi'i proračunskih dohodkih, ki so posredno ali neposredno odvisni od kupne moči prebivalstva. Upoštevajoč vse te navedene okolnosti bo občina v letu 1967 razpolagala z naslednjimi dohod- ki proračuna: Ta predlog dohodkov upošteva realno in možno porast posamez- nih dohodkov. Prispevek iz osebnega dohod- i ka iz gospodarstva in negospo- darstva, ki predstavlja 39,7 od- stotka vseh proračunskih dohod- kov, je planiran glede na reali- i zacijo 1966 za 12,5 odstotka višje, j To predvidevanje ni rezultat sa- ; mega porasta osebnih dohodkov. ■ temveč vpliva nanj tudi spreme- ' njena občinska stopnja prispev- 1 ka od 5 o/o v letu 1966 na 5.2 % \ v letu 1967. Noitiinalno poveča- nje osebnih dohodkov se priča- , kuje v naši občini v gospodar- ! stvu za 8,.'^ in nekoliko mani ■ v negospodarstvu. Prispevek iz osebnega dohod- ka od kmetijstva bo udeležen v ' letu 1967 v strukturi vseh prora- čunskih dohodkov le s 24,9 od- stotka, medtem ko je znašala v lanskem letu ta udeležba še 28 odstotkov. Z odlokom o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj so] določene nižje prispevne stopnje za kmetijstvo kakor v lanskem letu in se bodo odrazile v nižjem dohodku iz tega vira za ca 70 mi- lijonov starih din. Spremembo je narekovala vskladitev davčnih obveznosti s sosednimi občinami, ki so že doslej imele nižje davč- ne stopnje. Občina Ptuj zaradi zaostrenih pogojev ne bo prejemala dopol- nilnih sredstev iz republiškega proračuna. Iz analize o proračun, ski potrošnji SRS namreč izhaja, da znaša proračunska potrošnja v občini Ptuj v letu 1966 na pre- bivalca le 336,00 N din, medtem' ko bo znašala za leto 1967 po iz- računu republike 354,00 N din, torej 4 din več, kot je postavlje- ni pogo] za dopolnjevanje in bo tako najnižja v republiki poleg občine Murska Sobota. Z odo- britvijo dopolnilnih sredstev re- publike bi imela občina še večjo možnost vskladiti davčne stop- nje iz kmetijstva z ostalimi so- sednjimi občinami. , Posamezne prispevne stopnje iz kmetijstva, ki jih določa ob' činski odlok, so v primerjavi z letom 1966 sledeče: Prikazana višina odmerjenega prispevka bo glede na spreme- njene stopnje nižja v primerjavi z letom 1966 in vsebuje tudi zne- ske, ki bodo v skladu z odlokom o olajšavah odpisani. Obseg in višina teh olajšav z novim odlo- kom ostaja približno v enakih mejah kot preteklo leto, ko so znašale olajšave ca 55 milijonov S din. Delna sprememba, ki jo odlok prinaša, je tudi v tem, da bodo oproščeni plačila prispev- ka le zavezanci z manj kot 200 N din katastrskega čistega do- hodka, medtem ko je znašala ta meja lansko leto 500 N din. Prispevek za zdravstveno za- varovanje kmetov, ki ]e bi! lan- sko leto odmerjen po enotni stopnji 16 odstotkov, bo predvi- doma ostal v tem letu v enakem obsegu, vendar ostaja odprto vprašanje kritja lanskoletnega primanjkljaja O tem je na zad- njem zasedanju obravnaval soci- alno zdravstveni zbor republiške skupščine in predlog zakona od- ložil, ker po mnenju poslancev ni vseboval najboljših rešitev. Nadaljevanje na 8. strani stran 8 TEDMK - petek, 17. marca 196? Siran S' OSNUTEK predloga pro- računa občine Ptui za leto 1967 (Obrazložitev) (Nadaljevanje s 7. strani) V času, ko občina znižuje pri- spevne obveznosti iz kmetijstva, pa je zveza povečala svoj delež za 100 tako da rezultat zni- žanja prispevka ne bo prišel v celoti do izraza. Zaradi lažjega pregleda navajamo primerjavo stopenj iz osebnega dohodka za preteklo leto ih tekoče obdobjeii 1. Prispevek iz osebnega do- hodka zaposlenih 2. Prispevek iz osebnega do- hodka iz kmetijstva FricaKovati ]e biio, da bo v le- tu 1967 izboljšano delitveno raz- merje v korist občine, vendar se to ai uresničilo. Spremembe v davčni politiki na področju kmetijstva so tudi pri obdavčevanju dohodkov od gozdov, katerega narekuje spre- menjeni sistem gospsdanenja z gozdovi, opustitev dosedanjega sistema uvrščanja zemljišč v proizvodne okoliše in odprava popolne oprostitve prispevnih zavezancev v IV. piTjizvodnem okolišu ter obdavčenje kmetij- skih proizvajalnih priprav. V naši občini so zasebni gozdo- vi izročeni v gospodarjenje gozd- nim organizacijam. Dohodek od gozda tako ni več odvisen od lastnika gozda, temveč od orga- nizacije, ki gospodari z gozdom. Kljub temu je v lanskem letu predpisala zveza svoj prispevek na katastrski čisti dohodek od gozdov, letos pa bo odmerjen od iste osnove kot občinski, to je od vrednosti posekane lesne mase oziroma odrejene za posek. Po republiškem zakonu o pri- spevkih in dohodkih ni več mo- žen sedanji sistem uvrščanja zemljišč v proizvodne okoliše in oprostitve v IV. okolišu, dopust- no pa je razvrščanje katastrskih občin v skupine z enotnimi pri- spevnimi stopnjami. Zaradi vskladitve z republi- škim zakonom o prispevkih in davkih, po katerem je možno oprostili prispevka le zavezance v hribovitih področjih do 2.000 N din katastrskega dohodl I stanovanji in tudi obveznosti na ! posamezne šole, ki bodo lahko i tekoče anuitete vračale iz teh sredstev, razen v nekaj primerih, ko bo sklad moral kriti del raz- like iz svojih virov. ; Kulturno prosvetna dejavnost To področje proračunske po' trošnje zajema kulturnoprosvet- I ne zavode, pokrajinski muzej, ; študijsko knjižnico, delavsko univerzo, arhiv in druge ter sred- I stva za ostale funkcionalne po- j j trebe. Razporejena sredstva za i i zavode odstopajo od višine lan- I skoletne potrošnje le v najnuj- I nejših primerih, ko gre za nove ! naloge. V teh sredstvih ni zago- tovljen porast nominalnih oseb- nih dohodkov, kar bi naj bilo urejeno z rebalansom proračuna v mesecu juniju. Potrebna sred- stva za štipendije so predlagana v višini, ki zadostuje za sedanje število štipendistov. Pvi tem gre j opozoriti na pojave v štipendira- I nju pri gospodarskih in negospo- . darskih organizacijah. Trenutno štipendirajo le-te 184 štipendi- ! stov in od tega na višjih in vi- i šokih šolah 67 slušateljev, ven- i dar pa za njih po končanem štu-! j diju nimajo sedaj delovnih mest ; ter jih razrešujejo vseh obvezno- ! sti in stavijo na razpolago, če- prav je strokovna struktura, za- poslenih v delovnih organizaci- jah nezadovoljiva. Od skupnega zneska 1,022.000 din. namenjenih za kulturno prosvetno dejavnost, je razpore- jeno za potrebe predvojaške vzgoje 250.000 N din ali skoraj 25 odstotkov. Zato bo potrebna tudi na tem področju racionalna potrošnja in s skrajšanim časom izvesti predvideni program, ker ne bo mogoče naknadno pokri- vati še dodatnih obveznosti. Del sredstev za kulturo in pro- s-C'eto je izkazan tudi v dotacijah sveta za kulturo in prosveto, ki so zajeta v dejavnosti družbeno- političnih organizacij in društev. Socialno varstvo Predlagano povečanje sredstev za 6,90,1 ne bo pokrilo vseh na- raslih potreb. To je imel pred- lagatelj pred očmi, zato je raz- poredil v ta namen relativno več, \ kot znaša splošen porast dohod- j kov. ! Število socialnih problemov iz j leta v leto raste, medtem ko' sredstva ne rastejo vzporedno s j temi potrebami. Stalno socialno' ' pomoč prejema 752 odraslih dela| ' nezmožnih oseb ter znaša pov- j I prečna socialna podpora le 55,56 ; N din, in 82 otrok — rcjenčkov, I ki so na oskrbi pri tujih druži- I nah s povprečno mesečno rejni- no 97.20 N din. V ta namen je predvideno-610.000 N din. Za oskrbnine otrok in odraslih v za- vodih je predvideno 870.000 N din, ker znašajo mesečne oskrb-i nine tudi do 1.000 N din. V teh zavodih ima občina 156 odraslih oseb in 40 mladoletTiikov. Upoštevajoč tudi ostale potre- be, ki jih naj pokrivajo sredstva, namenjena za socialno varstvo, je plan sredstev minimalen, ven- dar pri takšni situaciji, kot je obravnavana že uvodoma, ni možnosti za drugačno razpore- I ditev. Za zdravstveno varstvo so sredstva za 15,1 ",n višja kakor v lanskem letu. Stroški zdvRV- Ijenja nepremožnih in samoplač-! nikov, pri-spevek za zdravstveno j zavarovanje socialnih podpiran- cev sta glavni postavki tega na- mena in znašata skupaj 680.000 N din. Vsi prejemniki stalnih; socialnih podpor, ki niso zdrav-! stveno zavarovani, imajo pravi-' co do zdravstvene oskrbe iz tega naslova. ; Za zdravstveno preventivno; dejavnost je določeno 100.000 N din, kar bo porabljeno pred- vsem za zobozdravstvene pregle- de otrok ter obvezna cepljenja siromašnih in nezavarovanili oseb. Sredstva za komunalno dejav- nost so ostala skoraj nespreme- njena. Ker še' ni uveden prispe- vek za uporabo mestnega zem- ljišča, ki ga nekatera mestni v drugih republikah pobirajo že dve leti, ostaja neurejena vrsta mestnih komunalnih problemov. Proračun ni v stanju, da bi na- domestil ta izpad namensko do- ločenih dohodkov. Zato bo po- trebno čimprej uvesti ta pri- spevek, ki bo lahko vsaj delno pripomogel k rešitvi mestnih po- treb pred 1900-letnico obstoja mesta. Dejavnost državnih organov bo financirana v istein obsegu kakor v lanskem letu le z manj- šimi izjemami, ko gre za nove naloge, saj znaša povečanje sredstev le 2,3 %. Nominalno povečanje osebnih dohodkov bo možno doseči z boljšo organiza- cijo dela, z boljšanjem kvalifi- kacijske strukture in zmanjša- njem števila zaposlenih. Podlaga za financiranje državnih orga- nov je program dela, ki ga odo- bri skupščina. Dodeljena sred- stva na tej osnovi upravni or- gani samostojno razporejajo s finančnim nači*tom. Občutno povečanje fje predvi- deno za potrebe krajevnih skup- nosti, saj znaša indeks 138,2% glede na lansko realizacijo. Ta sredstva bodo morale dopolniti tudi krajevne skupnosti iz lokal- nih virov — krajevnega samo- prispevka in drugo. Postopek za uvedbo krajevnega samoprispev- ka je postal zahtevnejši, saj mo- ra biti navzoča za njegov spre- jem večina volivcev. Zato bodo morale krajevne skupnosti pri- tegniti in zainteresirati za kra- jevne probleme čim širši krog vaščanov in si s tem zagotovili tudi udeležbo na zboru, ko sc bo odločalo o teh zadevah. Predlagano povečanje skupnih sredstev za organizacije in dru- štva ni v zvišanju sredstev po- sameznim družbenim organiza- cijam, kajti te bodo sprejele le v lanskoletnem obsegu, pač pa gre za prenos nekaterih obvez- nosti oziroma potreb iz sklada za šolstvo ter sredstev za kultur- no in prosvetno dejavnost. Sred- stva, namenjena za dejavnost kulturnih, športnih in drugih or- ganizacij, bodo podrobneje raz- poredili na posamezne koristni- ke sveti občinske skupščine in ustrezne zveze, v katere so dru- štva včlanjena. Zaradi omejenih možnosti je bilo f)otrebno prvotno zagotovit-' eksistenčni minimum vsem osta- lim službam, tako da za nego- spodarske investicije ni sredstev iz proračuna. Predlagani znesek vsebuje le obveznosti na kredi- tih 390.000 N din. Delno bodo tudi obveznosti za odplačilo kreditov za stanovanja prenesena na posamezne uprav- ne organe, katerih delavci ta sta- novanja koristijo, ker razpola- gajo, z decentraliziranim stano- vanjskim prispevkom kot šole. V skladu s perspektivnim raz- vojem v prihodnjem obdobju bo potrebno za negospodarske inve- sticije združevati sredstva iz ti- stih področij, ki morajo biti za- interesirane za razvoj splošnih pogojev dela in življenja proiz- vajalcev — občanov. Med gospodarskimi posegi so zajete dotacije kmetijskemu in cestno komunalnemu skladu. Predlagano zmanjšanje sredstev za te potrebe gre na račun pre- nosa financiranja cest III. reda na republiški cestni sklad ter sprememba v pobiranju pavšal- ne skočnine. Pavšalno skočnino bo v bodoče zbiral veterinarski zavod za dejansko opravljene usluge neposredno od živinorej- cev, zato ni več zajeta v prispev- ku iz osebnega dohodka iz kme- tijstva, kot je bilo to urejeno v lanskem letu. Cestno-komunalni sklad bo fi- nanciral le vzdrževanje cest IV. reda in ostalih komunalnih ob- jektov. Lastna sredstva, ki jih zbere cestno komunalni sklad, so malenkostna, saj znašajo takse za cestna vozila samo 28 milijo- nov S din, medtem ko odpade na našo občino od potrošnje bencina le ca. 30 milijonov S din za vzdrževanje cest I. in II. re- da. Glede na zelo razvejano cestno mrežo in stanje cest so ta sredstva malenkostna, vendar pri izkazani proračunski situaciji ni večje možnosti za izdatnejše financiranje teh potreb. Predloženi osnutek proračuna se daje v javno obravnavo vsem samoupravnim organizacijam ter občanom z željo, da izrazijo svo- ja mnenja glede predlagane usmeritve razpoložljivih prora- čunskih sredstev in da predlaga- jo tudi drugačne in morebitne boljše rešitve. Pri obravnavah letošnjega skr- čenega proračuna pa se mora- mo zavedati, da je omejena pro- računska potrošnja odločujoč ukrep za stabilizacijo gospodar- stva in dinarja, kar so osnovni cilji gospodarske reforme. Zato bomo morali za nekaj časa opu- stiti vse preveč ambiciozne načr- te, ki zahtevajo večja proračun- ■-ka sredstva. Ptuj, dne 9. marca 1967 OBČINE PTUJ