Številka 23 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 9. junija 1972 Cena 6 dinarjev Leto XXIX 214. Na podlagi 10. člena zakona o spremembah in'dopolnitvah zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni Ijst SRS, št. 16-166/72) je zakonodaj-no-pravna komisija skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 5. junija 1972 določila prečiščeno besedilo zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije. Prečiščeno besedilo zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije obsega zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-150'65) ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji republiške, uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15-166/72), v katerih je navedeno, kdaj sta začela veljati. St. 021-53/72 Ljubljana, dne 6. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija 1 Predsednik Janko Cesnik 1. r. ZAKON o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (prečiščeno besedilo) I. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI 1. člen Republiško upravo Socialistične republike Slovenije sestavljajo tile republiški sekretariati, zavodi, uprave, inšpektorati in komisije: 1. Republiški sekretariat za gospodarstvo; v njegovem sestavu so: — Republiški gradbeni inšpektorat, — Republiški rudarski inšpektorat, — Republiški elektroenergetski inšpektorat, — Republiški inšpektorat parnih kotlov, — Republiški prometni inšpektorat, — Republiški tržni inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom so: 1 — Zavod SRS za cene, — Zavod SRS za rezerve, ' — Luška kapitanija v Kopru; 2. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo; v njegovem sestavu so: — Republiški kmetijski inšpektorat, — Republiški gozdarski inšpektorat, — Republiška veterinarska uprava; 3. Republiški sekretariat za finance; v njegovem sestavu je: — .Republiška davčna uprava; . 4. Republiški sekretariat za ,de.lo; v njegovem sestavu je: — Republiški inšpektorat dela; 5. Republiški sekretariat za urbanizem; v njegovem sestavu so: •— Uprava za varstvo okolja, — Republiški urbanistični inšpektorat, — Republiški vodnogospodarski inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom so: — Geodetska uprava SR Slovenije, — Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, — Zavod SR Slovenije za vodno gospodarstvo, — Hidrometeorološki zavod SR Slovenije; 6. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo; v njegovem sestavu je: — Republiški sanitarni inšpektorat; 7. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo; pod njegovim nadzorstvom je: ' — Zavod SR Slovenije za šolstvo; 8. Republiški sekretariat za notranje zadeve; 9. Republiški sekretariat za narodno obrambo; 10. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo; 11. Zavod SR Slovenije za planiranje; 12. Zavod SR Slovenije, za statistiko; 13. Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje; 14. Komisija SR Slovenije za verska vprašanja. 2. člen V republiških sekretariatih se lahko imenujejo: namestnik republiškega sekretarja, eden ali več republiških podsekretarjev ter eden ali več pomočnikov republiškega sekretarja. Namestnik republiškega sekretarja nadomestuje republiškega sekretarja z vsemi pooblastili republiškega sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan, in ga zastopa v zadevah republiškega sekretariata,, ki mu jih določi republiški sekretar. II. DELOVNO PODROČJE REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV 3. člen Republiški sekretariat za gospodarstvo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije, obrti, gradbeništva, rudarstva, energetike, notranje in zunanje trgovine, cen, gostinstva, turizma in prometa; spremlja gibanje proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti ter ekonomske pogoje gospodarjenja; predlaga ukrepe za uresničevanje gospodarske politike, in sam izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; skrbi za zagotavljanje ustreznih materialnih rezerv v republiki! 4. člen Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo spremlja gibanje kmetijske in 'gozdarske proizvodnje ter ekonomske pogoje gospodarjenja na teh področjih; predlaga ukrepe za uresničevanje gospodarske politike na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva; sam izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; izvaja politiko pospeševanja in modernizacije kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lovstva in ribištva v smeri specializacije in intenzifikacije proizvodnje; skrbi, da se uresničujejo splošni pogoji za izboljšanje prometa in predelave s kmetijskimi oziroma gozdarskimi proizvodi ter za stabilizacijo tržišča,s temi proizvodi; spodbuja, povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev pri proizvodnji, predelavi in prometu; spodbuja smotrno urejanje in združevanje kmetijskih površin v ustrezne gospodarske enote . (komasacija, preprečevanje drobljenja, melioracija itd.); spodbuja strokovno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev; spodbuja razvoj raziskovalne dejavnosti ter aplikacijo znanstvenih dognanj v prakso (pospeševalna služba); sodeluje pri reševanju socialnih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z modernizacijo kmetijstva na vasi; opravlja tudi druge upravne naloge iz republiške pristojnosti na področju kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lovstva in ribištva. 5. člen Republiški sekretariat za finance opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se nanašajo na finančno izvrševanje republiškega družbenega plana, na financiranje družbenopolitičnih skupnosti, na delitev skupnega dohodka delovnih organizacij, na finančne obveznosti delovnih organizacij in posameznikov nasproti družbeni skupnosti (davki, prispevki, takse), na kredite, na banke in bančno poslovanje, na izvrševanje predpisov o finančnem, materialnem in računovodskem poslovanju delovnih organizacij, na zavarovalništvo ter na plačilni in devizni promet s tujino. ' Republiški sekretariat za finance opravlja upravne zadeve v zvezi s pripravljanjem in izvrševanjem republiškega proračuna; izvršuje proračunsko kontrolo ter kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov, skladov in organizacij, katerih sredstva se zagotavljajo iz republiškega proračuna. 6. člen Republiški sekretariat za delo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju dela, delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja delavcev donaa ter v okviru republiške pristojnosti tudi v tujini in varstva pri delu; spremlja in proučuje vprašanja s področja samoupravljanja v delovnih organizacijah; ugotavlja družbene potrebe po strokovnih kadrih in predlaga ukrepe za reševanje; opravlja zadeve poklicnega usmerjanja ter daje predloge in mnenja za ustrezno zaposlovanje, za uvajanje na delovna mesta, za prekvalifikacijo ter za dokvalifikacijo zaposlenih delavcev; spremlja gibanja produktivnosti dela in gibanja življenjske ravni delavcev. 7. člen Republiški sekretariat za urbanizem opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju regionalnega prostorskega planiranja, urbanističnega urejanja, varstva človekovega okolja, varstva narave in krajinskih značilnosti, vodnega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva; usmerja in nadzoruje opravljanje geodetske službe in hidrometeorološke službe. 8. člen Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zdravstvenega varstva, splošnega socialnega varstva, posebnega družbenega varstva otrok, mladine in družine, borcev in invalidov ter odraslih. 9. člen Republiški sekretariat za prosveto in kulturo Opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju šolstva ter drugih vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, na področju kulturno-umetniških dejavno-. sti, varstva kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti ter na področju Znanstvenega, raziskovalnega in razvojnega dela. 10. člen Republiški sekretariat za notranje zadeve opravlja v mejah republiške pristojnosti zadeve, ki se nanašajo na varovanje življenja in osebne varnosti ljudi; na zaščito državne varnosti; na preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, izsleditev in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in sodelovanje v pripravljalnem kazenskem postopku, kadar tako določa zakon; na vzdrževanje javnega reda in miru; na izdajanje potnih listin za prehod čez državno mejo, kontrolo gibanja na meji in kontrolo potniškega prometa čez državno mejo ter izvajanje predpisov o prebivanju tujcev v Jugoslaviji; na izvrševanje kazenskih sankcij; na varnost prometa na javnih cestah in skrb za varnost na drugih področjih prometa; na požarno varstvo; na posest in nošenje orožja in streliva; na izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih in zborovanjih ter drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici in o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča; na zagotavljanje izvršitve sodnih odločb in posamičnih upravnih aktov iz pristojnosti, drugih organov; na mednarodno pravno pomoč in sodelovanje s tujimi in mednarodnimi organizacijami na področju notranjih zadev. 11. člen Republiški sekretariat za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se nanašajo na organiziranje, usklajevanje in pripravljanje civilne obrambe ter na mobilizacijo virov in sil države za narodno obrambo. 12. člen Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo spremlja in proučuje delo sodišč v zvezi z njihovo organizacijo in poslovanjem, pogoje za delo sodišč in druga vprašanja pravosodne uprave; opravlja zadeve v zvezi z urejanjem kadrovskih vprašanj pri sodiščih, predpisuje pravila o notranjem poslovanju sodišč; spremlja delo odvetništva in drugih oblik pravne pomoči; sodeluje v postopku za pomilostitev in opravlja posle mednarodne pravne pomoči; spremlja in proučuje vprašanja v zvezi z organizacijo in delom upravnih organov in vprašanja s področja samoupravljanja delovnih ljudi v državnih organih; spremlja izvajanje predpisov o upravnem postopku in o administrativnem poslovanju; skrbi za izvajanje predpisov o volitvah ter o volilnih imenikih; opravlja zadeve v zvezi z določanjem območij občin ter v zvezi z izvajanjem predpisov o naseljih; opravljš upravne zadeve republiške pristojnosti, ki se nanašajo na premoženjsko-pravna razmerja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad, promet z zemljišči in stavbami) ter na evidenco in varstvo nepremičnin vjdruž.beni lastnini; opravlja druge zadeve republiške pristojnosti, ki ne spadajo v delovno področje drugih republiških upravnih organov, 13. člen Zavod SR Slovenije za planiranje proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter pripravlja o tem analize in poročila; pripravlja osnutke republiških družbenih planov, spremlja in analizira izvrševanje in uresničevanje republiških družbenih planov, zlasti glede smernic in ciljev ter osnovnih razmerij v proizvodnji in potrošnji ter predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja, republiških družbenih planov; proučuje delovanje' gospodarskega sistema, na splošni razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, zlasti pa na izvrševanje in uresničevanje smernic in ciljev ter osnovnih razmerij v razvoju, nakazanih z družbenimi plani ter daje predloge za izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj gospodarskega sistema; proučuje delovanje tržišča; proučuje sistem družbenega planiranja in daje predloge za njegovo izpopolnjevanje' in nadaljnji razvoj ter proučuje in izpopolnjuje metodologijo družbenega planiranja. 14. člen Zavod SR Slovenije za statistiko organizira zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za federacijo in Socialistično republiko Slovenijo, ter sam zbira in obdeluje te podatke, strokovno usklajuje statistično raziskovanje v Socialistični republiki Sloveniji, o.bjavlja statistične podatke in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja statističnih podatkov. 15. člen Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje, proučuje možnosti in oblike za mednarodno tehnično sodelovanje s tujino, pripravlja in skrbi za izvrševanje republiškega programa za mednarodno tehnično sodelovanje in opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti na področju mednarodnega tehničnega sodelovanja. 16. člen Komisija SR Slovenije za verska vprašanja opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se tičejo razmerij med državo in verskimi skupnostmi. 17. člen 'Zavod SR Slovenije za cene spremlja gibanje cen v proizvodnji in prometu blaga, gibanje cen za storitve in gibanje življenjskih stroškov; spremlja dnevno konjunkturo na trgu, opravlja zadeve kontrole cen in 'Iruge upravne zadeve iz republiške pristojnosti v zvezi s cenami. 18. člen Zavod SR Slovenije za rezerve zagotavlja in skladišči tržne in druge rezerve v Socialistični republiki Sloveniji ter po potrebi intervenira s temi rezervami na tržišču zaradi njegove stabilizacije. Zavod SR Slovenije za rezerve je pravna oseba. 19. člen Luška kapitanija v Kopru opravlja upravne, tehnične in druge strokovne naloge za varnost plovbe na morju iz pristojnosti republike. Luška kapitanija v Kopru ima svoje luške izpostave v krajih, ki jih določi izvršni svet skupščine SR Slovenije. 20. člen Republiška veterinarska uprava skrbi za razvoj veterinarske, službe na območju SR Slovenije, spremlja stanje in gibanja živalskih bolezni, izdaja ukrepe za preprečevanje m zatiranje posebno nevarnih kužnih -bolezni in opravlja naloge veterinarske, inšpekcije iz republiške pristojnosti v skladu z zakonom. 21. člen Republiška davčna uprava opravlja upravne naloge iz republiške pristojnosti po določbah 3. člena zakona o organizaciji davčne uprave V Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS,,št. 27-213',68). 22. člen Uprava za varstvo okolja spremlja izvajanje ukrepov in proučuje vprašanja varovanja naravnega okolja, njegovega ovrednotenja in oživljanja ter zagotavljanja pogojev za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu; spremlja izvajanje ukrepov in proučuje vprašanja zavarovanja posameznih pokrajinskih območij, območij za rekreacijo in predmetov narave, značilnosti slovenske zemlje, njenega rastlinskega in živalskega sveta, morja in morske obale, rek, potokov, jezer in njih obrežij, vodnih virov in talne vode ter zraka; daje pristojnim republiškim organom, občinskim skupščinam in delovnim organizacijam predloge za ukrepe v zvezi z zavarovanjem okolja, zavarovanjem narave ter prirodnih značilnosti in znamenitosti. 23. člen Geodetska uprava SR Slovenije opravlja strokovno vodstvo in nadzorstvo nad geodetsko in katastrsko službo v republiki; vodi regionalno in urbanistično geodezijo; vodi delo v zvezi z obnovo katastra, katastrske klasifikacije in bonitiranja zemljišč, nadzoruje vzdrževanje katastra; izdeluje osnovno državno karto za območje republike; vodi mapni arhiv in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju geodetske in katastrske službe. 24. člen Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje proučuje regionalni prostorski razvoj v SR Sloveniji; skrbi za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje republike in za območja s posebnim namenom ter za njegovo trajno usklajevanje z gospodarskim in družbenim razvojem; sodeluje pri izdelavi medobčinskih regionalnih prostorskih planov in posameznih elementov občinskih urbanističnih programov ter skrbi za njihovo usklajevanje z regionalnim prostorskim planom; skrbi za izdelavo in izvajanje smernic za smotrno urejanje prostora in varstva pokrajine; skrbi za izdelavo inventarizacije in valorizacije prostora; zbira in vodi regionalno prostorsko dokumentacijo; opravlja druge strokovne zadeve na področju regionalnega prostorskega planiranja/ ki so mu 'dane s posebnimi predpisi. 25. člen Zavod SR Slovenije za vodno gospodarstvo opravlja, upravne naloge iz republiške pristojnosti po določbah 2. člena zakona o zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36-179/66). 26. člen Hidrometeorološki zavod SR Slovenije proučuje ih raziskuje meteorološke in hidrološke pojave in procese; zbira, obdeluje in objavlja meteorološke in hidrološke podatke; vodi in vzdržuje meteorološko in hidrološko dokumentacijo; opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti na področju hidrometeorološke službe. 27. člen Zavod SR Slovenije za šolstvo opravlja upravne naloge iz republiške pristojnosti po določbah 3. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS,, št. 14-109/ 69). III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Republiški sekretariat za industrijo in obrt, republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, republiški sekretariat za trgovino, republiški sekretariat za turizem, republiški sekretariat za promet, republiški sekretariat za šolstvo, republiški sekretariat za kulturo in prosveto, republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo, republiški sekretariat za zdravstvo, republiški sekretariat za socialno varstvo, republiški sekretariat za plavosodno upravo, republiški sekretariat za proračun in občo upravo in republiški sekretariat za splošne gospodarske zadeve so bili odpravljeni in so prenehali z delom dne 30. aprila 1965. S tem dnem so začeli z delom republiški sekretariati, določeni s tem zakonom, ki so prevzeli od republiških sekretariatov iz prejšnjega 'odstavka zadeve, za katere so pristojni po tem zakonu. Zadeve republiškega sekretariata za splošne gospodarske zadeve sp prevzeli: zavod SR Slovenije za planiranje, republiški sekretariat za gospodarstvo in republiški sekretariat za finance, vsak v okviru svojega delovnega področja po določbah tega zakona. 29. člen Republiški sekretariat za zakonodajo in organizacijo ter republiški sekretariat za informacije sta prenehala kot samostojna republiška upravna organa in sta nadaljevala z delom kot posebna sekretariata v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije. Pooblastila republiškega sekretariata za/ zakonodajo in organizacijo za izvajanje zakona o imenih naselij ter 6 označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/ 48 in 20/50) so bila prenesena na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. 30. člen Zavod SR Slovenije za rezerve, ki je bil do 30. aprila 1865 samostojen zavod, je nadaljeval z delom kot upravni organ z imenom: Zavod SR Slovenije za rezerve. 31. člen Luška kapitanija v Kopru, ki je bila do 30. aprila 1965 teritorialni organ repubbškega sekretariata za promet, je nadaljevala z delom kot samostojen republiški upravni organ. 32. člen Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve se je preimenoval v republiški sekretariat za urbanizem. Zavod SR Slovenije za gospodarsko planiranje se je preimenoval v zavod SR Slovenije za planiranje. 33. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije je bil poobla-ščen: 1. da določi, kako se izvrši prenos neporabljenih sredstev in inventarja ter pravic in obvdznosti odpravljenih republiških upravnih organov na nove republiške upravne organe, ki prevzamejo zadeve z njihovega delovnega področja; 2. da določi organ, ki bo razporedil delavce odpravljenih republiških upravnih organov; 3. da določi način, kako se prevzamejo oziroma predajo nedokončane zadeve odpravljenih upravnih organov, in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem; 4. da daje pojasnila o tem, kateri republiški upravni organ je pristojen za določeno zadevo, če tega po določbah tega zakona ni mogoče ugotoviti; 5. da določi, v katerem roku morajo novi repub-ški upravni organi pripraviti in mu predložiti programe dela za leto 1965. 34. člen Biro za regionalno prostorsko planiranje, ki je v sestavi rejrubliškega sekretariata za urbanizem, nadaljuje z delom kot zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje z nalogami po 24. členu tega zakona. 35. člen S 30. aprilom 1965 so prenehali veljati: — določbe 22. do 25. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63); — Zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13/56, 34'58, 9 61 in 2D 62); — uredba o organizaciji upravne službe za varnost plovbe na morju v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 1/63); — odločba o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije zs rezerve (Uradni list LRS, št. 36/52). 36. člen 216. S 1. avgustom 1969 so po zakonu o odpravi komisije SR Slovenije za telesno kulturo (Uradni list SRS, št. 24-204/69) v zakonu o organizaciji republiške uprave SR Slovenije prenehale veljati vse tiste določbe, ki so se nanašale na komisijo SR Slovenije za telesno kulturo. 37. člen Z 31. julijem 1970 so po zakonu o odpravi pedagoškega sveta SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-153/70) v zakonu o organizaciji republiške uprave SR Slovenije prenehale veljati vse tiste določbe, ki so se nanašale na pedagoški svet SR Slovenije. 38. člen S 27. aprilom so prenehali veljati: — zakon o ustanovitvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo (Uradni list SRS, št. 46-256/71); — 27. člen in prvi odstavek 28. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS št. 14-149/65); — uredba o ustanovitvi biroja za regionalno prostorsko planiranje (Uradni list SRS, št. 30-244/67). 215. Na podlagi 58. člena zakona , o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-218/65) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije UREDBO o dopolnitvi uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške 1. člen V uredbi o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-282/65) se v 6. členu doda za prvim odstavkom nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Organ, ki je pristojen za sprejemanje splošnih aktov, lahko s pravilnikom določi, da se stroški za prenočišče v določeni kategoriji hotela obračunajo v bre-hie materialnih stroškov po predloženem računu. V tem primeru se predpisana dnevnica zniža za 30 %.*• 2. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 114-7/65 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. Na osnovi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67) izdaja izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Krškem polju I ' Da se zagotovi izvajanje regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije glede osnov vodnogospodarskih ureditev, se razglasi splošna prepoved graditve na Območju podtalnih zalog pitne vode na Krškem polju. II Splošna prepoved graditev zajema dvoje območij: Prvo območje leži znotraj meje, ki teče od seči-šča poti št. 199/10, k. o. Drnovo, z zapadno mejo parcele št. 203/4, k. o. Drnovo. Poteka po tej meji proti severu do poti št. 2204, k, o. Drnovo in št. 7240, k. o. Leskovec, do severovzhodnega kota parcel? št. 820, k. 0. Leskovec. Od te točke poteka meja proti Ozhodu prek parcel št. 811, 808, 807, 803, 805/2,1003,1062, vse k. o. Leskovec, nato po severni meji parcel št. 1060/6, 1058, 1050, do sečišča te, meje z vzhodno mejo parcele št. 1077/11, vse k. o. Leskovec. Od tod potekai meja prek dela parcele št. 1050, nato prek parcele št. 1051/1, 1091/ 1, do sečišča poti št. 1091/7 s severno mejo parcele št. 1091/5, vse k. o. Leskovec. Dalje poteka meja po severni meji parcele št. 1091/5, nato po vzhodni meji parcel št. 1091/5, 1091/4, 1091/3, 1052, 1055/1, 1055/2, 1053,1056/1, 1056/2, 1064/d, 1064/1, 1119, 1121/1 do jugozapadnega kota parcele št. 1092/79, vse k. o. Leskovec. Od tu dalje poteka meja po jugovzhodni meji parcel št. 553/1, 555, 556, 557, 558, 552/2, k. o. Drnovo, nato po poti št. 2(535/2, k. o. Drnovo, do jugozahodnega kota parcel št. 637/2 k. o. Drnovo. Od te točke poteka meja v ravni črti proti zapadu, seka parcele št. 637/1, 2635/1, 404/1, 404/2, 403, 402, 401, 295/6, 296/2, 299/2, 299/1, 298, 297/1, 297/2, 222, 228/1, 227/2, 227/1, 226, 217/11, 217/4, 2636, 199/7’ 210/1, 209, 208, 207, 206, 205, 204, 203/1, 203/2, 203/3, 203/4, vse k. o. Drnovo in konča v sečišču poti št, 199/10, k. o. Drnovo, z zapadno mejo parcele št. 20Ž/4, k. o. Drnovo. Drugo območje, leži znotraj meje, ki teče od Save po poti št. 1955/55, k. o. Leskovec, nato po poti št. 1197/285 in 1243/4, k. o. Leskovec, dalje po poti št. 1678 in 2653, k, o. Drnovo, do jugozapadnega kota parcele št. 1766, k. o. Drnovo, nato po južnih mejah parcel št. 1766, 1780/2, 1780/1, 1779, 1941/5, 1939, 1937/4, 1938/1, 1938/2, 1937/1, vse k. o. Drnovo, nato po poti št. 2633/1, k. o. Drnovo, do križišča s potjo št. 2214/127, k. o. Drnovo, dalje po poti št. 2642, do križišča s potjo št. 2642''2, nato po poti št. 2112/36, do vzhodne meje parcele št. 2112/7, vse k. o. Drnovo, po tej meji do Save ter pd desnem bregu Save navzgor do poti št. 1955/55, k. o. Leskovec. ' m Meje območja iz II. točke , tfega odloka so vrisane v pregledni karti 1 :25.000 in v merilu 1 :5000. Pregledni karti sta stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskih upravnih organih občin Krško in Brežice, ki so pristojni za zadeve urbanizma oziroma vodnega gospodarstva. Na območju iz II. točke tega odloka so prepovedane vse vrste gradenj in vsi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora ali na kakovost vode. IV Splošna' prepoved. graditve po tem odloku velja za čas, dokler skupščina SR Slovenije ne sprejme,regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije oziroma plana osnov vodnogospodarskih ureditev kot posameznega elementa regionalnega prostorskega plana, vendar največ 4 leta od dne, ko začne veljati ta odlok. V Izvajanje določb tega odloka nadzoruje urbanistična oziroma druga inšpekcija, ki je pristojna za ustrezno področje. VI Ta odlok-začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-32/72 > Ljubljana, dne 26. maja 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. France Hočevar 1. r. 217, Na podlagi 14. člena zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 27-176/71) je izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejel NAVODILO za izvrševanje zakona o republiških priznavalninah 1. K predlogom za podelitev republiških priznavalnin zaslužnim občanom iz 3. člena zakona zahteva administrativna korpisija, če sodi, da je to potrebno-za odločanje, glede na naravo predloga, mnenje od posameznih ali več družbenopolitičnih skupnosti ali njihovih organov, družbenopolitičnih organizacij oziroma državnih organov in sicer: a) za občane, ki so posebno zaslužni za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja in za pravice narodnih manjšin od: — republiške konference SZDL — komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja, — republiškega odbora ZZB NOV Slovenije; b) za .predvojne člane komunistične partije in organizatorje naprednih delavskih gibanj ter udeležence velike oktobrske revolucije in španske državljanske vojne od: — kadrovske komisije CK ZK Slovenije, — občinske konference ZKS, — zgodovinskega arhiva pri CK ZK Slovenije, — republiškega odbora ZZB NOV Slovenije — sekcije, španskih tvorcev; za borce za' severno mejo v letih 1918/1919 od: — zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918/1919; za preporodovce in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 od: — inštituta za zgodovino delavskega gibanja, — društva slovenskih vojnih dobrovoljcev; c) za občane, ki so posebno zaslužni za narodnoosvobodilni boj — narodni heroji, imetniki »Partizanske spomenice 1941«, komandni in drugi vodilni kadfer v vojaških enotah odredov, brigad in višjih vojaških enot ter vodilni člani okrožnih in višjih političnih vodstev — od: — republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, — občinskega odbora ZZB NOV. Funkcije, ki se upoštevajo pri podeljevanju republiške priznavalnine: — v NOV in POS: komandant, komisar in namestnik komisarja odreda in grupe odredov NOV in POS, komandant, komisar, namestnik komisarja in načelnik štaba brigade, divizije in korpusa ter član Glavnega štaba NOV in POS; — v KP in SKOJ: član centralnega, oblastnega in pokrajinskega komiteja KP, sekretar okrožnega komiteja KP in sekretar okrožnega in pokrajinskega komiteja SKOJ; — v OB': član izvršnega odbora OF Slovenije, predsednik, sekretar, član sekretariata oblastnega oziroma pokrajinskega odbora OF, predsednik in sekretar okrožnega odbora OF; — v antifašistični fronti žena (AFŽ): predsednica, sekretarka ter članica sekretariata glavnega odbora AFŽ, predsednica in sekr. okrožnega, oblastnega oziroma pokrajinskega odbora AFŽ; — v zvezi slovenske mladine (ZSM): predsednik, sekretar ter član glavnega odbora ŽSM, predsednik in sekretar okrožnega, oblastnega in pokrajinskega odbora ZSM; d) za občane, ki so bili posebno zaslužni organizatorji gospodarstva in družbenih dejavnosti v povojni socialistični graditvi od: — izvršnega odbora rezubliške konference SZDL Slovenije, — gospodarske zbornice SR Slovenije, — zveze sindikatov Slovenije; — pristojnega republiškega sekretariata; e) za občane, ki so posebno zaslužni za. razvoj in ugled slovenske kulture, znanosti, umetnosti in telesne kulture od: — slovenske akademije znanosti in umetnosti, — republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, — ustreznih društev, inštitutov, interesnih skupnosti in fakultet. Če je potrebno, prosi komisija za mnenje tudi. druge organizacije in ustanove. Mnenja, ki jih dobi komisija od naštetih družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in njihovih organov, družbenopolitičnih in drugih organizacij in ustanov ter državnih organov, za komisijo niso obvezna. 2. Cenzus v drugi in tretji alinei 6. člena zakona se nanaša samo na prosilčeve dohodke. Vsak dohodek družinskega člana pomeni; da se ta član sam preživlja, zato se upošteva le višina dohodkov prosilca oziroma predlaganega. 3. Predloge za podelitev priznavalnin' vlagajo občani neposredno’ pri administrativni komisiji izvršnega sveta ali pa po organih oziroma organizacijah, navedenih Pod 1. točko tega navodila. Po prejemu vloge oziroma predloga administrativna komisija poskrbi potrebne podatke in obrazloženo mnenje k predlogu od ustreznega organa oziroma organizacije iz 1. točke tega navodila. Administrativna komisija vodi postopek po določilih zakona o splošnem upravnem postopku. 4. Administrativna komisija odloča na podlagi odloka o nalogah administrativne komisije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 31-332/65). 5. Odločbe o podelitvi, spremembah in ukinitvi priznavalnin pošlje komisija: 1. stranki, 2. skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — direkciji, Ljubljana, 3. republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo, vsem zainteresiranim organom in organizacijam, ki so sodelovale v postopku, 5. arhivu. 6. Administrativna komisija vodi za uživalce republiških priznavalnin kartoteko in sicer za: I. predvojne revolucionarje, člane KP, španske borce, udeležence oktobrske revolucije II. nosilce »Partizanske spomenice 1941« Il/a osebe z izrednimi zaslugami za NOB III. preporodovce, slovenske vojne dobrovoljce, borce za severno mejo 1918/19, primorske in koroške Slovence IV. kulturne, znanstvene in druge javne delavce V. uživalce izjemnih in enkratnih pomoči VI. zaslužene zamejske Slovence. Po enakem vrstnem redu vodi komisija kartoteko družinskih članov po umrlih občanih, kateri prejemajo republiško priznavalnino. Komisija vodi tudi poimenske sezname. Komisija za vsako leto izdela sezname o novo podeljenih in zvišanih priznavalninah in o podelitvi enkratnih priznavalnin. Administrativna komisija vodi tudi kartotečno evidenco o ukinitvi priznavalnin (umrlih, končanje študija itd.). 7. Priznavalnine se izplačujejo praviloma od naslednjega prvega v mesecu po vložitvi predloga. 8. Spremembo oziroma ukinitev priznavalnine lahko predlaga organizacija, organ ali občani iz 8. člena zakona. Predlog mora biti obrazložen in mora obsegati podatke o spremembah materialnega položaja uživalca priznavalnine. O tem izda administrativna komisija izvršnega sveta odločbo. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS pošilja v primeru smrti posameznih uživalcev priznavalnin ob koncu vsakega trimesečja administrativni komisiji poimenski seznam umrlih z navedbo datuma smrti in datuma prenehanja izplačevanja priznavalnin. 9. Predlog za uskladitev republiških priznavalnin po 11. členu zakona izdela administrativna komisija najkasneje do 30. marca v tekočem letu. Izvršni svet skupščine SR Slovenije določi po 11. členu zakona tudi spodnjo in zgornjo mejo enkratne in začasne priznavalnine. Ko sprejme izvršni svet skupščine SR Slovenije sklep o uskladitvi (valorizaciji) priznavalnin, izvrši usklajevanje podeljenih stalnih priznavalnin skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — direkcija Ljubljana. Komisija izda odločbo le na zahtevo uživalca priznavalnine. 10. O podaljšanem ali nadomestnem zdravljenju v naravnih zdraviliščih odloča administrativna komisija izvršnega sveta po predhodnem mnenju pristojne zdravniške komisije. St. 59-16/66 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Izvršni svet skupščine 'Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 218. Na podlagi četrtega odstavka 7. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve (Uradni list SRS, št. 5-11/72) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini I. UGOTOVITEV STANJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI 1 Program stanovanjske graditve v občini izhaja iz ugotovitve stanja stanovanjskega gospodarstva v občini. Ta element programa sestavljata tabelarni in tekstualni del. 2 Tabelarni del je sestavljen iz pregleda, ki se izdela na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva in stanovanj na dan 31. marca 1971 in drugih podatkov. Tabelarni del obsega: 1. Število stanovanj, gospodinjstev in prebivalcev po statistični evidenci za leti 1961 in 1971; 2. Število stanovanj glede na naseljenost, število drugih stalno naseljenih prostorov in število stanovalcev: a) stanovanja namenjena za stalno prebivanje: — stalno naseljena; — začasno nenaseljena; — zapuščena za daljši čas; b) poslovni prostori naseljeni kot" stanovanja; c) zasilna stanovanja; č) število oseb, ki stanujejo: — v stanovanjih; — v poslovnih prostorih; — v zasilnih stanovanjih; 3. Število vseh stanovanj po vrsti, površina stanovanj, število gospodinjstev in število stanovalcev, stanovanja v družbeni lasti: a) število stanovanj po vrsti: — skupno število stanovanj; — posebna soba; — enosobno stanovanje in garsonjere; — dvosobna stanovanja; — trisobna stanovanja; — štiri- in večsobna stanovanja; b) površina vseh stanovanj (v tisočih m2); c) število gospodinjstev v stanovanjih; č) število stanovalcev v stanovanjih; d) število stanovanj v družbeni lasti: — število stanovanj; — površina stanovanj (v tisočih m2); — število stanovalcev; 4. Število stanovanj po starosti in kvaliteti: a) stanovanja po letih izgradnje: — do 1918; — od 1919 do 1945; — od 1946 do 1960; — po 1961; b) stanovanja po opremljenosti z instalacijami: — z elektriko in vodovodom; — samo z elektriko; — brez instalacij; c) stanovanja s kopalnico: č) stanovanja s straniščem v sklopu stanovanja; d) najemna stanovanja . razvrščena po standardu izraženem v točkah (stanje na dan 31. 12. 1971): — od 0 do 50 točk (pod normalnim standardom); — od 51 do 80 točk (potrebna sanacija); — nad 80 točk; 5. Število stanovanj po gospodinjstvih in povprečni površini na 1 stanovalca: a) stanovanja po gospodinjstvih: — stanovanja z enim gospodinjstvom; — stanovanja z dvema gospodinjstvoma; — stanovanja s tremi ali več gospodinjstvi; b) stanovanja po povprečni, površini na 1 stanovalca: — do 6 m2; — od 6,1 do 8,0m2; — od 8,1 do 10,0 m2; — od 10,1 do 15,0 m2; — od 15,1 do 20,0 m2; , — nad 20,0 m2; 6. Število stanovanj po značaju zazidave: a) stanovanja: — v nizki zazidavi (družinske, vrstne in atrijske stanovanjske hiše, stanovanjski dvojčki in četvorčki); — v visoki zazidavi (stanovanjski blok, stolpič, stolpnica); b) stanovanja v gradnji: — v nizki zazidavi; — v visoki zazidavi; 7. Število manjkajočih stanovanj: a) glede na število gospodinjstev (upoštevajoč, da vsakemu gospodinjstvu pripada eno stanovanje); b) glede na neustreznost stanovanj: — zasilna stanovanja; — poslovni prostori, naseljeni kot stanovanje; — glede na stanovanjski standard (upoštevajoč, da je treba nadomestiti stanovanja s standardom do 50 točk); — glede na preveliko zasedenost najemnih stanovanj (upoštevajoč, da je stanovanje prezasedeno, če je površina na 1 stanovalca manjša od 15,0m2); 8. Vrednost družbenega stanovanjskega sklada: a) valorizirana vrednost (po stanju 1. 8. 1965); b) valorizirana vrednost (po stanju 31. 12. 1971); 9. Viri sredstev stanovanjskega gospodarstva v letu 1971: a) skupna sredstva organizacij združenega dela in drugih organizacij: — prispevek za stanovanjsko graditev v celoti (4 »/o); — dodatna sredstva iz sklada skupne porabe za stanovanjsko graditev; — ostali viri; b) skupna sredstva stanovanjskih podjetij in stanovanjskih enot: — sredstva stanarin, vključno s subvencijo; — od tega posebej sredstva amortizacije; c) skupna sredstva poslovnih bank za stanovanjsko graditev:, — vezana sredstva za stanovanjsko graditev; — anuitete stanovanjskih kreditov; — vplačila v stanovanjski sklad banke za stanovanjsko graditev; —■ kreditna sredstva za proizvodnjo stanovanj za trg; č) ostala sredstva; 10. Ocena investicijskih vlaganj v stanovanjsko in komunalno graditev v obdobju 1965—1971: a) v stanovanjsko in komunalno graditev skupno: — v družbenem sektorju; — v zasebnem sektorju; b) samo v stanovanjsko graditev: — v družbenem sektorju; — v zasebnem sektorju; c) skupna vlaganja v komunalne dejavnosti, ki se ukvarjajo z urejanjem zemljišč in oskrbo naselij; 1. Sprejeti urbanistični dokumenti: — urbanistični program; — urbanistični načrti; — zazidalni načrti; — urbanistični red; 12. Nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko graditev: — v mestnih naseljih, od tega na območjih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti (v m2); — v vaških naseljih (v m2); — posamezna nezazidana stavbna zemljišča, namenjena za stanovanjsko graditev (v m2); — nezazidana stavbna zemljišča v družbeni lastnini, ki še niso oddana v uporabo; 13. Komunalno urejena nezazidana stavbna zemljišča, ločeno za mestna in izvenmestna naselja: — zemljišče opremljeno z dostopno cesto, vodovodom in elektriko (v m2); — zemljišče opremljeno tudi s kanalizacijo (v m2); — zemljišče opremljeno tudi z drugimi komunalnimi napravami (v m2); 14. Število stavbišč, na katerih se gradi: — od 20 do 50 stanovanj; — od 51 do 100 stanovanj; — od 101 do 200 stanovanj; — od 2Q1 do 500 stanovanj; — od 501 do 1000 stanovanj; — nad 1000 stanovanj. 3 Tekstualni del predstavlja vsebinsko analizo stanja stanovanjskega gospodarstva v občini na podlagi ugotovitev v tabelarnem delu in na podlagi drugih podatkov. V njem se z družbeno-ekonomskega vidika in s stališča socialne politike občine podrobneje razčlenijo predvsem tisti elementi ugotovljenega stanja, ki bistveno vplivajo na oblikovanje (zasnovo) izhodišč za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini. V tem smislu se tudi posebej analizirajo osnove dosedanje urbanistične, zemljiške.in komunalne politike z vidika razvojnih potreb občine in obdela financiranje stanovanjske in komunalne graditve, stanje stanovanjskega sklada glede na značaj zazidave, lastniško in starostno strukturo kakor tudi glede na kvaliteto, velikost in opremljenost stanovanj. Podrobneje se analizirajo obseg in vzroki stanovanjskega primanjkljaja ter možnosti stanovanjskega gospodarstva za reprodukcijo 'stanovanjskega sklada. Kritično se ocenijo medsebojni odnosi dejavnikov na področju stanovanjskega gospodarstva, zlasti z vidika načrtne stanovanjske graditve in racionalne porabe sredstev za to graditev. II. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PROGRAMA STANOVANJSKE GRADITVE 4 Izhajajoč iz resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72) so izhodišča za izdelavo programa stanovanjske graditve zlasti: — razvijanje samoupravne organizacije na področju stanovanjskega gospodarstva; — smotrna in učinkovita organizacija pri financiranju in graditvi stanovanj ter pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom; — razvijanje zadružništva na področju stanovanjskega gospodarstva; — uveljavljanje racionalizacije in modernizacije graditve stanovanj; — povečanje obsega stanovanjske graditve in postopno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja, upoštevajoč naravni in fizični prirast prebivalstva — sistematično reševanje stanovanjskega vprašanja določenih socialnih kategorij občanov in družin ter starih ljudi in mladih družin preko sistema družbene pomoči, upoštevajoč načelo vzajemnosti in solidarnosti; — povečanje povprečne površine stanovanja na stanovalca in prebivalca; — izboljšanje kakovosti stanovanj (opremljenost in standard); — uveljavljanje primernega razmerja v lastniški strukturi [odnos med družbeno in zasebno gradnjo (in zazidalni strukturi) odnos med visoko in nizko zazidavo] ; Izhodišča iz prejšnjega odstavka se glede na razmere in potrebe v občini v programu podrobneje opredelijo, razčlenijo in utemeljijo. III. PROGRAMSKA ZASNOVA STANOVANJSKE GRADITVE 5 Podlago za izdelavo programske zasnove stanovanjske graditve v občini predstavljajo: — ugotovljeno stanje stanovanjskega gospodarstva v občini (1., 2. in 3. točka navodila); — izhodišča za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (4. točka navodila); — programi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah; — program solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini; — program skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za reševanje stano- vanjskih potreb upokojencev in nezaposlenih uživalcev invalidskih pravic; — programi organizacij za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini; — programi stanovanjskih zadrug; — programi komunalnih organizacij za urejanje stavbnih zemljišč in oskrbo naselij; — pregled operativno tehnične usposobljenosti in zmogljivosti gradbenih podjetij za proizvodnjo stanovanj; — ocena razpoložljivih sredstev namenjenih za stanovanjsko graditev. Pri pripravi programske zasnove stanovanjske graditve sodelujejo poleg samoupravne stanovanjske skupnosti tudi ustrezni sveti in strokovne službe občine, organizacije združenega dela ih druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi, solidarnostni stanovanjski sklad, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, organizacije za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, stanovanjske zadruge, organizacije za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, poslovna banka, gradbena podjetja in predstavniki občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb. 7 Programska zasnova se prikaže v razpredelnici A; ta vsebuje povzetek glavnih količinskih in kakovostnih kazalcev iz tehle razpredelnic: B 1 (za oceno števila potrebnih stanovanj ob koncu leta 1976); B 2 (za oceno strukture cene dokončanih stanovanj po lokacijah in za oceno povprečne cene dokončanih stanovanj); B 3 (za oceno števila dokončanih stanovanj in deleža v odstotku glede na vrsto in uporabno površino stanovanj ter za oceno skupne uporabne površine dokončanih stanovanj); B 4 (za oceno števila dokončanih stanovanj in de-ležd v odstotku po območjih graditve); B 5 (za oceno števila dokončanih stanovanj po zazidalnih območjih in lastniški strukturi); B 6 (za oceno potrebnih nezazidanih stavbnih zemljišč in potrebnih sredstev za njihovo komunalno urejanje); B 7 (za oceno stanovanjske graditve na podlagi zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu); C 1 (za oceno razpoložljivih sredstev po osnovnih virih); C 2 (za oceno števila dokončanih stanovanj, skupne uporabne površine stanovanj in predvidene porabe sredstev razvrščenih po značaju graditve in lastniški strukturi dokončanih stanovanj); Posamezne ocene iz razpredelnic za programsko zasnovo se ocenjujejo tudi v primerjavi z gibanji v preteklem obdobju. 8 Programski, zasnovi se priloži tudi družbeno-eko-nomska utemeljitev. IV. ČASOVNE STOPNJE URESNIČEVANJA PROGRAMA 9 V tem elementu programa stanovanjske graditve je treba pregledno in ločeno za posamezna leta na podlagi programske zasnove razvrstiti posamezna območja intenzivne stanovanjske graditve po prioriteti ter za vsako območje prikazati: — število dokončanih stanpvanj; — velikost potrebnih površin nezazidanega stavbnega zemljišča za izgradnjo predvidenega števila stanovanj ; — višino potrebnih sredstev za gradnjo stanovanj ter za komunalno ureditev zemljišča. V. OSTALE DOLOČBE 10 Po metodologiji, določeni s tem navodilom, izpolnjeni tabelarni del o stanju stanovarijskega gospodarstva in razpredelnice programske zasnove stanovanjske graditve so obvezen sestavni del programa stanovanjske graditve, ki ga sprejme občinska skupščina. Razpredelnice programske zasnove so sestavni del tega navodila. VI. KONČNA DOLOČBA 11 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-7/72 Ljubljana, dne 23. maja 1972. Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. inž. 1. r. Razpredelnica A PROGRAMSKA ZASNOVA STANOVANJSKE GRADITVE V LETIH 1972—1976 (osnovni kazalci) j A — Število stanovanj 1. Število potrebnih stanovanj ob koncu leta 1976 a) primanjkljaj stanovanj, ugotovljen ob popisu stanovanj dne 31/3-1971 l . ■ b) število potrebnih novih stano- novanj v letih 1972—1976 ______ 2. Število dokončanih stanovanj, predvideno za graditev v letih 1972—1976 3 3. Primanjkljaj stanovanj ob koncu . leta 1976 (razlika v številu stano-novanj med 1. in 2. točko te razpredelnice) ____ B — Površina stanovanj 1. Uporabna površina stanovanj ob koncu leta 1976 a) uporabna površina stanovanj, ugotovljena ob popisu stanovanj dne 31/3-1971 b) uporabna površina novih stanovanj, zgrajenih v letih 1972 do 1976 2. Povprečna uporabna površina do-dokončanih stanovanj na 1 stanovalca ob koncu leta 1976 a) stanje ob popisu stanovanj dne 31/3-1971 b) povprečna uporabna površina novih stanovanj dokončanih v letih 1972—1976 C — Stanovanja, zgrajena s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada v letih 1972—1976 1. število dokončanih stanovanj 2. Uporabna površina novih stanovanj 3. Povprečna uporabna površina dokončanih stanovanj na 1 stanovalca C — Lastniška struktura dokončanih stanovanj ob koncu leta 1976 1. Število družbenih' stanovanj —L — delež v odstotku %> 2. Število zasebnih stanovanj --- — delež v odstotku “/o a) število etažnih stanovanj — delež v odstotku °/o b) število stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah ..... — delež v odstotku "/o 3. Število zasebnih stanovaj v zadružni gradnji __ — delež v odstotku o/o D — Stavbna zemljišča 1. Skupaj potrebna nezazidana stavbna zemljišča (v m2) — a) komunalno opremljena ___ b) komunalno neopremljena ........ 2. Povprečna cena komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (v din m2) ____ E — Območje graditve 1. Število dokončanih stanovanj v mestnem naselju ... — delež v odstotku °/o 2. Število dokončanih stanovanj v izvenmestnem naselju — delež v odstotku °/o F — Potrebna sredstva (v 000 din) Skupna potrebna sredstva v letih 1972—1976 a) sredstva za komunalno opremlja- Ijanje stavbnih zemljišč ....... b) sredstva za vso stanovanjsko graj ditev od tega: — za družbeno najemno gradnjo — za gradnjo iz solidarnostnega stanovanjskega sklada ------- — za zadružno gradnjo ....... — za ostalo gradnjo ....... G — Naj nižji odstotek sredstev, ki ga določijo organizacije s samoupravnim sporazumom za realizacijo programa stanovanjske graditve, ločeno po letih: — 1972 — 1973 — 1974 — 1975 — 1976 H — Prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu izražen v odstotku od najnižjega odstotka sredstev iz točke G te razpredelnice ..... od tega: — za stanovanjsko graditev _ — za drugo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu . Razpredelnica B 1 Število potrebnih stanovanj ob koncu LETA 1976 (izraženo v številu stanovanj) Vrsta primanjkljaja Stanje k Primanjkljaj stanovanj, ugotovljen ob popisu stanovanj dne 31. marca 1971 ....... 2. Število novih potrebnih stanovanj N ocenjeno za čas od 1/4-1971 do 31/12-1976 a) zaradi oblikovanja novih gospodinjstev — iz naravnega prirastka ..... — iz fizičnega prirastka '....... b) zaradi rušenja dotrajanih stavb c) zaradi predvidenih rušenj v zvezi z rekonstrukcijo’ naselij, ■ prometnic itd. Skupaj število stanovanj iz 2. točke 3. Skupaj število potrebnih stanovanj ob koncu leta 1976 (1. in 2. točka) Razpredelnica B 2 STRUKTURA CENE DOKONČANIH STANOVANJ PO LOKACIJAH IN POVPREČNA CENA DOKONČANIH STANOVANJ (računano na m2 uporabne površine stanovanj na podlagi cen v letu 1972) Struktura cene po lokacijah 1972 1973 1974 1975 1976 1. Lokacija: .... — gradbeni stroški — odškodnina za zemljišče — stroški priprave in opreme zemljišča na m2 uporabne (neto) stanovanj Cena stanovanj (din/m2) 2. Lokacija: ....... Poprečna cena dokončanih stanovanj (din/m!) Opomba Povprečna cena dokončanih stanovanj se izračuna po obrazcu: c = C1.S1 + C2.S2 + ...Cn.Sn p S; + S2 + ... Sn CD = povprečna cena dokončanih stanovanj; Cj, C2 ... Cn =■ prodajna cena m2 uporabne površine stanovanj na posamezni lokaciji; Sx, S2 ... Sn => ševilo štanovanj na posamezni lokaciji; Razpredelnica B4 ŠTEVILO DOKONČANIH STANOVANJ IN DELEŽ V ODSTOTKU PO OBMOČJIH GRADITVE Leto graditve Območje občine Mestno naselje IZVnasefj^n0 Število stan. »/« Število stan. "/o Število stari. •/• 1972 1973 1974 1975 1976 Skupaj v letih 100 1972—1976 o/o - Opomba: 1. Za mestna naselja se upoštevajo naselja, ki se urejajo z urbanističnimi načrti ali zazidalnimi načrti. 2. Za izračun odstotka števila stanovanj za mestno oziroma izvenmestno naselje upoštevamo število stanovanj na območju občine v posameznem letu kot 100 odstotkov. Razpredelnica B 3 Število dokončanih stanovanj in delež v odstotku glede na* vrsto in uporabno POVRŠINO STANOVANJ TER SKUPNA UPORABNA POVRŠINA DOKONČANIH STANOVANJ 1972 1973 1974 Število st. Število st. Število st. «/. ‘It 0i 1375 1976 Število st. ; Število st. •A 'A Skupa] v 1. 1972—1976 Število st. 1. Vrsta stanovanj — samske sobe — garsonjere, eno ter eno in pol sobna stanovanja — dvo ter dvo in pol sobna stanovanja — tri ter tri in pol sobna stanovanja — štiri in več sobna stanovanja Skupaj število stanovaj — — delež v odstotku 2. Uporabna površina stanov. — do 36 m! — od 37 do 56 m! — od 57 do 76 m! — nad 76 m! Skupaj število stanovanj — — delež v odstotku 3. Skupna uporabna m2 o/0 m2 o/0 m2 <>/„ m2 «/0 površina dokončanih stanovanj 4, Opomba: 1. Skupna uporabna površina dokončanih stanovanj se izračuna tako, da se pomnoži število stanovanj iz 2. točke s 36, 56 oziroma 76 m2, stanovanja s površino nad 76 m2 iz točke 2. pa s 100 m2. 2. Podatki v tej razpredelnici so sumarni in torej vsebujejo tudi podatke iz razpredelnice B 6 in to iz 2., 3. in 4. točke. ŠTEVILO DOKONČANIH STANOVANJ PO ZAZIDALNIH OBMOČJIH IN LASTNIŠKI STRUKTURI POTREBNA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA IN POTREBNA SREDSTVA ZA KOMUNALNO UREJANJE I Tj « 1/} s o* C "S S >sg li Ul c6 -a t3 aj > IS «s W) c c as “'P S c« 51 co 3 G O '2? u o Ji Pm n ‘j-4 S O 8 £ O > T) i I 2J 3 OJ « C >o >73 O *?» le i§ v OJ l-H •'-» 4- & (/2 ia4 p P, 2 ^ g S N| S 0^1 lll^ žili 05 1 O a O 6 £ S 'S o T3 O > O TJ O > d o o S m s .a I TJ s > o s 0) 73 o G > o 6 •T^> 03 >CJ >73 'i—i S 0) N 03 G > Š 0 . 0 'G S § - * t. o5 •S c >£ § > a 0 o e ° 1 s 8 § ots a 3 ž >8 73 >73 G :G, 03 ■—j . 'o? a a ^3 aj s „ 8 § g & a.! O 0 I = •J ^ o a •g> 's o 0 g >0 0 >73 -i—s •3 S a,M 0 0 N >0 >73 o 05 > 0 >g a G _ ___ G •a a ’2 > g :a a n w a e 2 " « c N o -o c > a a •r—> 4-> 0 73 G J § I | 8 3 3; 3 o a g 3 g 5 n "o u c — ^5 05 > 1^ g 5 CC > 73 O e -S N a r •- 05 -r-* JI ž a N c 2 Ni 0 0 >N -£> 0 OC 73 G >TS O o? 'S 2 0 -G > o 03 a d 0 V Cj o *0 73 >73 •—* < ‘r-< O 0 000 5 5' > “ S'? •3 N a 'S B S o c J3 •o?-g > g a P i-I m co n< ^ a 73 —1 >73 G > O I! a ^ * *27 _ TJ 05 N o . g m os 73 M O G Razpredelnica B 7 OSNOVNI PODATKI ZA STANOVANJSKO GRADITEV NA PODLAGI ZAKONA O DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 1972 1973 4 1974 1975 1976 Skupaj v letih 1972—1976 število •/. število "/» število •/« število •/g število % število »/g 1. Namembnost stanovanj — stanovanja za občane z nižjimi dohodki — stanovanja za stare ljudi — stanovanja za mlade družine — stanovanja za borce NOV — stanovanja za upokojence in nezaposlene uživalce invalidskih pravic (zgrajena samo iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada) Skupno število stanovanj in delež v odstotku i 103 2. Vrsta stanovanj — samske sobe — garsonjere, eno ter eno in pol sobna stanovanja — dvo- ter dvo- in pol sobna stanovanja — tri- ter tri- in pol sobna stanovanja — štiri in več sobna stanovanja Skupaj število stanovanj in delež v odstotku 100 3. Skupna uporabna površna stanovanj m' »/g »/» m' »/. m! % m! "/« m' 100 4. Potrebna finančna sredstva 100 Opomba: 1. Skupna uporabna površina dokončanih stanovanj se izračuna kot je navedeno v opombi k razpredelnici B 3. 2. Podatki iz 2. in 3. točke te razpredelnice se upoštevajo pri prikazu ustreznih skupnih podatkov v razpredelnici B 3. RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA PO OSNOVNIH VIRIH (OCENA) Razpredelnica C 1 v 000 din Stanje sredstev Predvideni priliv Skupna Viri sredstev na dan 31.12.1971 1972 1973 1974 1975 ) 1976 razpoložljiva sredstva 1. Sredstva za stanovanjsko graditev, ki jih organizacije vlagajo ' po 11. členu zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve v sklad skupn^ porabe 2. Sredstva za stanovanjsko graditev, ki jih organizacije dodatno vlagajo v sklad skupne porabe poleg sredstev iz 1. točke 3. Sredstva, ki jih skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 14. členu zakona vplačuje v solidarnostni stanovanjski ■ sklad 4. Sredstva za stanovanjsko gradi- tev, ki jih plačujejo občani, ki uporabljajo pri upravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb po 15. členu zakona ■ • ■ 5. Sredstva po 30. členu zakona / 6. Bančna sredstva * 7. Proračunska sredstva t 8. sredstva iz stanarin skupaj: od tega: — amortizacijska sredstva — ostala sredstva 9. Sredstva občanov - varčevalcev 10. Ostali viri Skupna razpoložljiva sredstva Opomba: 1. Pri oceni višine razpoložljivih finančnih sredstev po posameznih letih ne upoštevamo vplivov gospodarskih gibanj pač pa obseg in stopnjo zaposlitve, predvideno gibanje produktivnosti in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v okviru predvidevanj srednjeročnega načrta razvoja občine. 2. Razpoložljiva finančna sredstva prikažemo samo po osnovnih virih ne glede na njihovo poznejšo razporeditev (solidarnostni stanovanjski sklad, vezana sredstva na podlagi družbenega dogovora itd.). 1 I t & S S O Ci 7) th hq «0 < J K _ O ± Ph g w S o ^ tl w >0 Q Pi w ^ SS gK b a wg <■< a o O o CkQ O rd Pl H a« Ž* P 2 CC C/} . < 1-5 J ZZ < s > O P H Q a p §;:i vJ << oa oN o O P g< >a H M HO M'W K > NI < P ostala gradnja rt 1 M rt N druž- bena ' •O s T oj proizvodnja za trg rt m > v letih 1! C posebna gradnja druž- bena I cc 1 W) 0» S rt solidar- nostna gradnja druž- bena 0^ CD S cc c . zasebna O a w druž- bena ostala gradnja zasebna druž- bena * proizvodnja za trg P > s namenska posebna gradnja druž- bena ■3. 1 1 o ra-S 1|| ¥§! 't| ■o J 3 1 zasebna o a V) druž- bena Šg 03 O W §5 5 g M >o A to CTJ M -S S™ -0 > 2 | O P P a 3 J£ a 'P |ra 5 o w c /P m co C «2 1 C/l -S 73 1 3! .2 si N •S g 2 , -2 lo'£ S OJ i -£ ss 73 ’r-^ Q | S C o S c S I- o-.M ,p~. 0( ■P f.S O G o ra o a .S v Ž o •+5 i o ra co S -h* co O i; o rr' > > ;* a ^ Š| a 5 :5 g a £> ^.2 ■2 CT3 W 5 sl W ■S ra c S ro , -Q II sl ® 2 S?a g.“ . 2 o a R > o .S ^ s P . Sj3'S 7» < !l| 1^ •S > •sf S“ O o is* > > ^ C3 % •r~> QJ JD 05 p-> > ■ N S. 5 O £ P S § “-2 a - . fllll - SI C o XX % s 1 O I?ili 5 S| 1 “ alt «pg .«■ > S c § — •' •p a ^ v a S w •“ ra 5 j2 a m P1 .S mr^ II p I gl 1-2 a Ig I f~* Q bjj ''—i 11 j -03 0) ’CO j> >0 -r-jTO ^ i > 'S o O n. a ^ o o C3 . CO > Pq w i'S'S : 3 ° 5 N £ ‘J Qj 3 >w tTJ-p ® ra Pl 0) S o a s 0) 00 u ? ^ a •S g c a 5 U 1 g ) tJD ^ $ c« 3 af| .S| >!|.l S'g’S * O •§ ^«2 Sra^“ ^ So g 'ai a> a N 2 'oi T3 C a AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 219. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v repijbliški zbor skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem odstavku 117. člčna v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 5-22/69) republiškemu zboru' skupščine SR Slovenije tole poročilo : Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana Center II, ki jih je razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z odlokom dne 27. marca 1972 (Uradni list SRS, št. 14-151/72), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Staneta Markiča iz Ljubljane, Trg MDB št. 12. O predlaganem kandidatu so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 28. maja 1972. Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije v Ljubljani Center ugotovila, da je bil postopek za določitev kan- didatov in volitve izveden v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo, ali na izid volitev. Po ugotovitvi pristojne občinske volilne komisije je v 33. volilni enoti Ljubljana Center II vpisanih v volilni imenik 15.926 volivcev. Glasovalo je 11.073 volivcev. Pri glasovanju je prejel kandidat Stane Markič 10.570 glasov. Neveljavne so bile 503 glasovnice. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po prvem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije Stane Markič, ki je dobil večino glasov vseh volivcev, vpisanih v volilni imenik na območju volilne enote. St. 8-1/72 Ljubljana, dne 30. maja 1972. Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije Tajnik Predsednik dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. I PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 521. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13, člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 14-153/70) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik št. 23-52/67) je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-3 »Bavarski dvor«, ki obsega območje med Titovo cesto — Prešernovo cesto — Dvoržakovo ulico — Kersnikovo ulico in Gosposvetsko cesto , 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-3 »Bavarski dvor«, ki obsega območje med Titovo cesto — Prešernovo cesto — Dvoržakovo ulico — Kersnikovo ulico in Gosposvetsko cesto in katerega je pod šifro projekta 1443 april 1971 izdelal ljubljanski urbanistični zavod. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjša odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske in urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega otoka, se smejo izdajati potem, ko bp zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki, po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve. Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda -svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se izdeluje za etape, ki jih določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 6. člen Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za pomembnejše objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko tehnična dokumentacija1 v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojni organ skupščine občine Ljubljane Center na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS. St. 010/52-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta / Ljubljane Miha- Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 522. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list- SRS, št. 16-119/67), 21. in’ 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, 14-153/70) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67), je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka EM 2, ki obsega območje med Titovo cesto, podaljškom Tolstojeve ulice, Vojkovo cesto in servisno cesto i 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BM 2, ki obsega območje med Titovo cesto, Podaljškom Tolstojeve ulice, Vojkovo cesto in servisno cesto in katerega je pod šifro projekta 1478 v juniju 1971 izdelal ljubljanski urbanistični zavod. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in urganizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske in urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega otoka, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen, z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve. Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. I Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se izdeluje za etape, ki jih določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 6. člen Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za značilne (tipske) in pomembnejše objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko tehnična dokumentacija v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojni organ skupščine občine Ljubljana Bežigrad na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za. inšpekcijske službe. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/53-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 523. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 37. seji 'dne 29. maja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 3 — Komunalni center Šiška (severni del) 1 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 3 — Komunalni center Šiška (severni del) se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 3 — Komunalni center Šiška (severni del) bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Siska, Celovška cesta 89, ter bo na .vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 31. maja do 29. junija 1972. St. 010/61-72 Ljubljana, dne 29. maja 1972. , Predsednik, sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 524. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 37. seji dne 29. maja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna 1 Predlogi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planirnjh (Uradni list SRS, št. 16-119'67) javno razgrne. Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Šiška, Celovška c. 89:, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 31. maja do 29. junija 1972. St. 010/62-72 Ljubljana, dne 29. maja 1972. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 525. Na podagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane. (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 37. seji dne 29, maja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka §M 2 — Vižmarje 1 Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SM 2 — Vižmarje se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM 2 — Vižmarje bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Šiška, Celovška 89, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 31. maja do 29. junija 1972. St. 010/60-72 Ljubljana, dne 29. maja 1972. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI LJUBLJANE 526. Na podlagi določil začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane o uporabi finančnih sredstev kulturne skupnosti in na podlagi določil družbenih dogovorov, ki jih je sklenila kulturna skupnost v letu 1972, je začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane, spoštujoč določila 22. in 46. člena začasnega statuta, na svoji seji 24. maja 1972 sprejela SKLEP o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubljane 1 Finančna sredstva, ki jih bo v letu 1972 zbrala kulturna skupnost na podlagi družbenih dogovorov z izvršnim svetom skupščine SRS in skupščino mesta Ljubljane, se razporedijo po postavkah finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane, ki je sestavni del tega sklepa. 2 S posameznimi porabniki finančnih sredstev, in sicer s kulturnimi zavodi in ZKPO podpiše v imenu kulturne skupnosti predsednik začasne skupščine kulturne skupnosti. Predloge pogodb določi izvršni odbor (v nadaljnjem: IO). Pogodbe morajo zagotoviti: — da bodo uporabniki finančnih sredstev kultur- ne skupnosti Ljubljane s svojim delovanjem uresničevali smernice programa kulturnih dejavnosti v Ljubljani, v letu 1972, ki ga je sprejela začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane, ’ , — da bodo uporabniki sredstev izvedli svoj predloženi in z zgoraj navedenim programom usklajeni delovni načrt za leto 1972, — da bo za maso kalkulativnih osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, s katerimi sklepa kulturna skupnost pogodbe, namenjena za dogovorjeno število in razporeditev zaposlenih tolikšna sredstva, da bo v letu 1972 Vrednost točke po samoupravnem sporazumu dosegla najmanj 8,50 din največ 3,74 din, — da bodo kulturni zavodi za dodatno zaposlene ali drugače razporejene delavce posebej zagotovili finančna sredstva za OD, — da bodo kulturni zavodi namenili za arhorti-zacijo v letu 1972 najmanj tolikšna sredstva kot v zaključnem računu za leto 1971, — da bodo kulturni zavodi dosegli vsaj planirani obseg lastnih dohodkov, — da bodo uporabniki finančnih sredstev podali ob koncu leta kulturah skupnosti poročilo o svojenf delu in poslovanju, — da bodo uresničena druga določila tega sklepa. 3 Kulturni zavodi in ZKPO prejemajo ob koncu vsakega meseca akontacije za tekoči mesec (tj. za nazaj) v višini dvanajstin odobrenih finančnih sredstev, obračun prejetih akontacij se opravi do 31. maja, pri negativnih razlikah do 31. decembra 1972. Slovensko narodno gledališče in Slovenska filharmonija lahko prehajata k doslednemu prejemanju dvanajstin za nazaj postopoma, skrajni rok je 31, december 1972. • '\ . 4 Zaradi omejenega dotoka finančnih sredstev prejemajo kulturni zavodi in ZKPO za 3 0/o zmanjšane akontacije. Obračun zadržanih 3 % sc opravi ob nakazilu akontacije za oktober, kolikor je dotok finančnih sredstev zadosten. Za odločitev o odpravi omejitve je pooblaščen izvršilni odbor. 5 Pri nakazovanju akontacij kulturnim zavodom se v skladu z 69. in 71. členom začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane zadrži na posebnem računu pri kulturni skupnosti 75 °/o finančnih sredstev, kolikor jih je namenil zavod za amortizacijo nepremičnin v letu 1971, in sicer od 1. 7. 1972 dalje. O tem združevanju sklene izvršnilni odbor pogodbo z zavodi na podlagi pravilnika o dodeljevanju in vračanju kreditov iz združenih sredstev za amortizacijo, ki ga sprejme začasna skupščina. 6 Izvršilni odbor opravi v okviry dotoka sredstev podrobno delitev sredstev, namenjenih v' finančnem načrtu za kulturne akcije, in sicer na podlagi prioritetnega zaporedja, ki ga izoblikujejo odbori. Pri tem mora izvršilni odbor poskrbeti: — da bodo zagotovljena najmanj na lanskoletni ravni finančna sredstva za stalne kulturne akcije oziroma dejavnosti, in sicer: mednarodna grafična razstava, ljubljanske poletne prireditve v organizaciji pri- reditvene poslovalnice Festival (tudi mednarodni jazz festival), kinoteka, eksperimentalno gledališče Glej, arheološka izkopavanja Emone, deloma tudi dejavnost študentskega kulturnega centra, — da bo v okviru mednarodnega leta knjige omogočena povečana dejavnost celotne mreže splošnoizobraževalnih knjižnic v Ljubljani (povečanje knjižnih fondov, modernizacija poslovanja, zboljšanje opremljenosti itd.), — da bodo omogočene najpomembnejše razstave v muzejih in galerijah in nekatere posebne prireditve, skupine ter gostovanja tujih ansamblov na gledališkem in glasbenem področju v skladu s sprejetim programom kulturnih dejavnosti v Ljubljani in s finančnimi možnostmi. 7 Finančna sredstva iz postavke za kulturne akcije se delijo takole: — Stalni sekretariat mednarodne grafične razstave, kinoteka, eksperimentalno gledališče Glej, mestni muzej za izkopavanja Emone in študentski kulturni center prejemajo mesečne akontacije v višini dvanajstin odobrenih finančnih sredstev, do 30. junija se opravi obračun za prvih šest mesecev 1972. Zanje velja tudi določilo 4. točke tega sklepa. — Drugi uporabniki prejmejo ob odobritvi finančnih sredstev na podlagi predloženega programa 50 °/o odobrenih sredstev, ostanek pa ob predložitvi obračuna o izvedeni akciji, prireditvi itd. 8 Operativna rezerva, ki bo ustvarjena med letom, bo rabila za omogočanje pokrivanja pogodbenih obveznosti kulturne skupnosti, če bo dotok finančnih sredstev na njen žiro račun nezadosten ali začasno premajhen. O razporeditvi operativne rezerve odloči na podlagi predloga IO začasna skupščina, namenjena pa je predvsem: 1. za kritje nepredvidenih sprememb med letom (spremenjene okoliščine gospodarjenja, posamične nove namestitve ali prekategorizacija zaposlenih ipd.), 2. za popravo materialnega položaja tistih kulturnih zavodov, ki jih najbolj prizadevajo splošna ekonomska gibanja^ 3. za omogočitev financiranja kulturnih dejavnosti v začetku leta 1973. "y 9 Izvršilni odbor naj pripravi 5-mesečno in 9-meseč-no analizo dotoka finančnih sredstev, ki jih kulturna skupnost Ljubljane pridobiva z družbenim dogovorom z izvršnim svetom skupščine SRS in skupščino mesta Ljubljane, ter stori vse potrebno za uveljavljanje 4. točke tega dogovora že med letom 1972, da ne bo ogroženo izvajanje finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane. 10 Začasna skupščina pooblašča izvršilni odbor, da razporedi finančna sredstva iz postavke za investicijsko vzdrževanje pri čemer naj upošteva obveznosti, ki jih je v zvezi s tem sprejel svet za kulturo pri skupščini mesta Ljubljane v letu 1971, in da mora biti z uporabo teh sredstev iz finančnega načrta kulturne skupnosti predvsem zagotovljeno boljše uresničevanje programa kulturne skupnosti. V skladu z družbenim dogovorom med izvršnim svetom skupščine SRS, skupščino mesta Ljubljane in kulturno skupnostjo Ljubljane zagotavljata finančna sredstva za investicijsko vzdrževanje v objektih kulturnih zavodov, ki jih je v letu 1971 še financirala republika, mesto in republika s posebnimi medsebojnimi dogovori. 11 Finančna sredstva, ki jih bo kulturna skupnost pridobila z družbenimi dogovori s skupščinami ljubljanskih občin, se uvrstijo med redna finančna sredstva kulturne skupnosti ter se delijo po načelih tega sklepa in določilih družbenih dogovorov. Za njihovo delitev je pooblaščen izvršilni odbor. Pri delitvi teh sredstev mora biti spoštovano načelo, da morajo posamezni občinski sveti ZKPO, ki jih prevzame v financiranje kulturna skupnost Ljubljane, dobiti od nje v letu 1972 najmanj toliko finančnih sredstev, kolikor jih je v svojem proračunu za leto 1972 za njihovo dejavnost in program namenila skupščina občine, s katero sklepa kulturna skupnost družbeni dogovor. 12 Občinski sveti ZKPO in splošno-izobraževalne knjižnice v Ljubljani imajo pravico do finančnih sredstev iz postavke za kulturne akcije in investicijsko vzdrževanje ne glede na to, ali je skupščina občine, v kateri delujejo, sklenila s kulturno skupnostjo Ljubljane družbeni dogovor ali ne. 13 Sredstva za delovanje organov in za delo strokovne službe se izločijo na poseben račun kulturne skupnosti. 14 Sredstva, ki jih kulturna skupnost zbere za posebne namene od delovnih organizacij in iz drugih virov razporeja izvršilni odbor v skladu s sprejetim programom kulturne skupnosti in po določilih začasnega statuta. 15 Za sprejemanje sprememb finančnega načrta kulturne skupnosti velja postopek, kot je naveden v 46. do 48. členu začasnega statuta. 16 Ta sklep in finančni načrt je treba objaviti v Uradnem listu SRS, veljati pa prične takoj. 17 17 Za izvajanje tega sklepa in finančnega načrta je odgovoren izvršilni odbor, ki mora o tem poročati na vsaki prihodnji seji skupščine kulturne skupnosti Ljubljane. Ljubljana, dne 25. maja 1972. Predsednik začasne, skupščine kulturne skupnosti Ljubljane Boris Kalin 1. r. FINANČNI NACRT KULTURNE SKUPNOSTI LJUBLJANE za leto 1972 I. DOHODKI 1) po družbenem dogovoru z republiko in mestom: — 0,5 Vo od republiškega prometnega davka na drobno in od avtorskih din pravic itd. 22,191.000 — dotacija SR Slovenije 2) po družbenem dogovoru z mestom — iz proračuna skupščine mesta Ljub- 2,200.000 24,391.000 Ijane 24,660.000 Skupaj dohodek 49,051.000 II. IZDATKI din 1. Redna dejavnost zavodov od 1—18 43,422.000 2. Mestni svet ZKPO 210.000 3. Kulturne akcije 2,632.790 4. Investicijsko vzdrževanje 900 000 5. Delo organov KSL 314.500 6. Delo strokovne službe KSL 260.000 7, Ureditev prostorov KSL 110.000 8. Operativna rezerva 711.200 9. Obvezna rezerva (1 °/o) 490.510 1 Skupaj izdatki 49,051.000 SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 527. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Brežice na svoji seji dne 18. maja 1972 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta Trnje pri Brežicah I Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Brežice razgrinja zazidalni načrt Trnje v prostorih sejne sobe skupščine občine Brežice, C. I. borcev št. 18. II Zazidalni načrt iz prve točke tega sklepa bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS, od 7. do 14. ure. III V času razgrnitve si zazidalni načrt lahko ogledajo občani, državni organi, zavodi in delovne organizacije in nanj dajo svoje pripombe in predloge. St. 350-1/72-4 Brežice, 26. maja 1972. Predsednik sveta za urb., stanov, in kom. zadeve skupščine občine Brežice Martin Gorišek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 3. člen 528. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. maja 1972 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1971 1. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Cerknica v znesku 262.477,95 din se prenese kot dohodek proračuna na leto 1972. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Cerknica za leto 1971 izkazuje: din I. Dohodke - 206.296,62 II. Izdatke — Ul. Presežek dohodkov nad izdatki, ki se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1972 206.296,62 Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1971, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen 5. člen Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa proračuna. Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu proračuna občine Cerknica za leto 1971 so znašali: Predideno din Doseženo din I. Dohodki 6,849.711 II. Izdatki 6,849.711 III. Presežek dohodkov nad izdatki — 7,051.902,89 6,789.424,94 262.477,95 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' Št. 400-5/72-1 Cerknica, dne 23. maja 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. Pregled planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in razporeda dohodkov občine Cerknica za leto 1971 Vrsta i Dohodki Planirano din Doseženo din 1 Prispevki 2,460.810 2,582.189,70 2 Davki 3,532.630 3,581,146,75 3 Takse 304.000 296.798,70 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 135.000 167.167,75 6 Dohodki organov in razni drugih dohodki 12.000 19.329,50 7 Dopolnilna sredstva 285.200 285.200,00 9 Prenesena sredstva 120.071 120.070,49 Skupaj dohodki 6,849.711 7,051.902,89 Št. El, Planirano Razpored duhudKuV din din 01 Izobraževanje in vzgoja 923.280 923.280,00 03 Kulturnoprosvetna v dejavnost 211.650 206.742,55 04 Socialno skrbstvo 1,225.221 1,199.017,70 05 Zdravstveno varstvo 607.928 605.616,65 06 Komunalna dejavnost 345.320 342.163,50 07 Delo državnih organov 2,577.365 2,568.782,85 12 Dejavnost krajevnih * skupnosti 168.000 167.167,75 13 Dejavnost družbeno- političnih organizacij 232.980 228.230,00 14 Negospodarske investicije 260.867 254.133,74 15 Gospodarske investicije 1.570 1.570,00 16 Gospodarski posegi 112.030 108.668,10 17 Obveznosti iz prejšnjih let 81.900 81.747,30 18 Rezervni sklad 53.600 48.362,80 19 Nerazporejeni dohodki 48.000 53.942,00 Skupaj razpored dohodkov 6,849.711 6,789.424,94 Presežek dohodkov nad izdatki 262.477,95 529. Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica, 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/ 35 in 15/67) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. maja 1972 sprejela ODLOK o zunanjem licu naselij v občini Cerknica 1. člen S tern odlckom so predpisani ukrepi, ki naj zagotovijo naseljem v občini Cerknica higiensko ureditev in lepo podobo kraja. 2. člen Občani, delovne in druge organizacije so dolžni: 1. vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k zgradbam, 2. speljati odpadne vode v greznice oziroma javno kanalizacijo, tako da se ne izlivajo na javno cesto in da ne zasmrajajo okolico, 3. preložiti individualna smetišča, gnojnične jame in gnojišča z izpostavljenih krajev na taka mesta, da ne kvarijo zunanjega izgleda naselja, niti ne ogrožajo stanovanjskih stavb in okolice z legli mrčesa in z izlivi voda na javna pota in okolico. Gnojišča morajo biti grajena iz vodotesne betonske greznice, pokrite z armirano betonsko ploščo, zunanji del gnojišča pa ograjen z betonskim zidom, 4. odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zunanje lice kraja, druge ograje pa redno vzdrževati, 5. porušiti in odstraniti ruševine zgradb, barake, skladišča, hleve in druge objekte ob javnih stavbah, ki niso več simsobni za obnovo, ali občutno ovirajo promet in kazijo lepo podobo kraja, 6. popraviti ali obnoviti zanemarjena vhodna vrata hiš, okna, strešne žlebove, snegobrane in odtočne cevi, 7. popraviti in prebeliti zgradbe, na katerih odpada omet ali so zanemarjene, 8. preložiti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, gradbenega materiala in drugih predmetov, na drugo ustrezno mesto, kjer ni prizadet zunanji izgled naselja in ne ovira prometa, 9. obnoviti izložbe, reklame in oglasne deske v poslovnih prostorih in trgovinah, 10. urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter posekati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah, 11. v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ob hišah, parkirnih prostorih, potrebnih manipulacijskih dvorišč, dohodov v zgradbe, okoli javnih zgradb in. lokalov in odstraniti s strehe in balkonov ledene sveče, 12. na vseh stavbah ob javnih cestah in ulicah, parkirnih prostorih in manipulacijskih dvoriščih namestiti snegobrane, 13. v naseljih Cerknica, Rakek, Stari trg in Lož je obvezno organizirano odvažanje smeti. Uporabniki stanovanj in poslovnih prostorov morajo imeti na mestih, dosegljivih pobiralcem smeti, ustrezno število zaprtih posod za smeti in odpadke. Krajevne skupnosti so dolžne v vseh naseljih občine določiti smetišča, jih označiti z napisi in seznaniti občane, kje se nahajajo. V naseljih iz prvega pdstavka te točke so krajevne skupnosti dolžne organizirati odvoz smeti, 14. odpadki na smetiščih morajo biti enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, uničeni s požigom ali kako drugače dezinficirani. 3. člen Oddelek za gospodarstvo in finance ali drug pristojni upravni organ določi z odločbo v upravnem po-. stopku, katere pomanjkljivosti in ovire iz 2. čl. tega odloka je treba odstraniti, v kakšnem roku in na kakšen način. Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti, potem ko je odločba postala pravnomočna, lahko predlaga oddelku za gospodarstvo in finance izvršitev posameznega ukrepa na stroške zavezane stranke. 4. člen Prepovedana so dejanja, ki so v nasprotju s pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice kraja, in sicer: 1. iztepavati ali karkoli vlivati na javni prostor, 2. puščati greznice, smetiščne jame in posode s smetmi nezadostno zaprte ali v takem stanju, da povzročajo smrad okolici ali jih izpraznjevati ob nepravem času, 3., spuščati odpadke ali gnojnico na javno cesto, potočne aii rečne struge, 4. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, prati ali umivati pri studencih, drugih javnih virih za preskrbo s pitno vodo ali pri drugih javnih vodovodnih napravah, 5. v letnem času prevažati po javnih cestah in ulicah naselij gnoj ali gnojnico v nezadostno zaprtih vozilih, 6. prevažati mrhovino, kosti, kože in podobno v nezaprtih vozilih* ali pustiti mrhovino nezakopano, 7. zanemarjati osebno snago, snago v stanovanju ali v delavnici v taki meri,. da to moti okolico in ogroža zdravje ljudi, 8. postavljati svinjake, kokošnjake ali druge neprimerne objekte na kraju, kjer kvarijo zunanje lice naselja, 9. odmetavanje predmetov in odpadkov v vodotoke in jezera, 10. gojiti golobe v naseljih, kjer se ljudje oskrbujejo s pitno vodo iz kapnic. 5. člen Gradbena dela na že obstoječih gradbenih objektih, s katerimi naj se odpravijo pomanjkljivosti ali ovire iz 2. členg tega odloka, se smejo izvršiti brez dovoljenja graditeljev, če je tako dovoljenje predpisano za določeno popravilo ali preureditev gradbenega objekta. 6. člen Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek : 1. kdor na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa ne izpolrfi dolžnosti, predpisane v 2. členu tega odloka, 2. kdor ravna v nasprotju z 2. in 4. členom tega odloka. Pravna oseba «6 kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 3.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje za tak prekršek z denarno kaznijo do 300 din. 7. člen Predlog za uvedbo kazenskega postopka poda oddelek za gospodarstvo in finance. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zunanjem licu naselij v občini Cerknica (Glasnik št. 28/63). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-9/72-1 Cerknica, dne 23. maja 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 530. Na podlagi 25., 53. in 101. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. maja 1972 sprejela ODLOK o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite 1. člen Enote civilne zaščite organizirajo tele krajevne skupnosti Jer delovne in druge organizacije: I. Krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Cerknica 2. Krajevna skupnost Cajnarje — Žilce 3. Krajevna skupnost Begunje 4. Krajevna skupnost Grahovo 5. Krajevna skupnost Loška dolina 6. Krajevna skupnost Nova vas 7. Krajevna skupnost Rakek II. Delovne in druge organizacije: 1. Industrija pohištva Brest Cerknica — Tovarna Pohištva Cerknica in Tovarna ivernih plošč Cerknica skupne enote 2. Industrija pohištva Brest Cerknica — Tovarna Pohištva Martinjak 3. Industrija pohištva Brest Cerknica — Tovarna lesnih zdelkov Stari trg in Tovarna pohištva Stari trg skupne enote 4. Kovinoplastika Lož 5. Slovenijales Ljubljana — Tovarna Jelka Begunje 6. Gramex Ljubljana proizvodna enota Novolit Nova vas 7. Splošno gradbeno podjetje Gradišče Cerknica 8. Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica 9. Trgovsko gostinsko podjetje Škocjan Rakek 10. Kmetijska zadruga Cerknica 11. Kovinoservis Unec 12. Kartonažna tovarna Ljubljana — obrat Rakek 13. Osnovna šola »Jože Krajc« Rakek 14. Osnovna šola Cerknica 15. Osnovna šola »heroja Janeza Hribarja« Stari trg 16. Osnovna šola Nova vas 17. Skupščina občine Cerknica 2. člen Specializirane enote civilne zaščite za potrebe občinskega štaba civilne zaščite ustanovijo tele delovne in druge orgajilzacije: 1. Industrija pohištva Brest Cerknica — Tovarna pohištva Cerknica in Tovarna ivernih plošč Cerknica 2. Kovinoplastika Lož 3. Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica 4. Splošno gradbeno podjetje Gradišče Cerknica 5. Skupščina občine Cerknica. 3. člen Svet za narodno obrambo občinske skupščine določi vrsto in število enot civilne zaščite pri posamezni krajevni skupnosti, delovni in drugi organizaciji, ter kakšne specializirane enote ustanovi posamezna delovna organizacija iz 2. člena tega odloka. 4. člen Naloga krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter njihovih štabov civilne zaščite je zlasti skrb za izvajanje pouka in mobilna pripravljenost enot civilne zaščite za izvajanje preventivnih ukrepov ter organiziranje in izvajanje zaščite in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ki se zgodijo na njihovem območju. ' , Štabi civilne zaščite pri krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah neposredno vodijo akcijo pomoči in reševanje ob zračnih napadih in ob naravnih in drugih hudih nesrečah na svojem območju. 5. člen Občinski štab civilne zaščite skupščine občine odreja in vodi reševalne akcije ob zragnih napadih in ob hudih naravnih nesrečah na območju občine. Po potrebi odreja enotam civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih organizacij naloge in ukrepe za odstranjevanje posledic na kateremkoli območju občine. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delovnih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 15-65/67). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-1/72-1 Cerknica, dne 26. maja 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 531. Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica sprejel na seji dne 23. maja 1972 ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1 Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica v volilni enoti številka 12, ki zajema gozdni obrat Cerknica in Snežnik ter zavod za gojitev divjadi »Jelen« Snežnik. 2 Nadomestne volitve v volilni enoti številka 12, se razpišejo, ker je prenehal mandat odborniku zbora delovnih skupnosti inž. Te kavču Francu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 3 Nadomestne volitve bodo dne 30. junija 1972. 4 Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-1/72-1 Cerknica, dne 24. maja 1972. Predsednik zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica Jože Strle 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 532. Na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje in I. točke odloka o premijah za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 1/72), je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. maja 1972 sprejela ( ODLOK o premiji za kravje mleko 1. člen Odlok o premiji za kravje mleko za drugo polletje 1971 '(Uradni list SRS, št. 44/71) se bo uporabljal tufli od 1. januarja do 20. aprila 1972. 2. člen Premija po tem odloku se bo izplačevala iz namenskih sredstev proračuna občine ob pogojih in na način, določen z republiškim predpisom. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 320-13/72 Grosuplje, dne 24. maja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 533. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. maja 1972 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt obrtniške cone Brvace v Grosupljem št. projekta ED, izdelan od urbanističnega zavoda »Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju). Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju). 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/67 Grbsuplje, dne 24. maja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 534. Na podlagi 63. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 36. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. 5. 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. _ „ 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1971 so znašali: I. Po proračunu: dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki din 41,944.318 39,090.478 2,853.840 II. Rezervni sklad: din dohodki 2,129.302 izdatki — presežek dohodkov nad izdatki 2,129.302 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 2,853.8,40 din se prenese na poseben račun za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center za leto 1972. 4. člen Sredstva rezervnega sklada v znesku 2,129.302 din se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1972. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije. Št. 400-01/70 Ljubljana, dne 24. maja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razpored dohodkov občine Ljubljana Center za leto 1971 doha Dohodki Bkupa.1 din 1 Prispevki 28,002.063 2 Davki 7,179.252 3 Takse 2,828.713 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2,350.670 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,339.545 9 Prezenčna sredstva 244.070 .X Skupaj 41,944.318 535. Na podlagi 29. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center ie skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela dne 24. maja 1972 St. glav, Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 5,200.000 03 Kulturno prosvetna dejavnost 1,143.500 04 Socialno skrbstvo 8,334.700 05 Zdravstveno varstvo 784.951 06 Komunalna dejavnost 3,228.713 07 Delo državnih organov 6,227.777 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,583.305 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,983.772 14 Negospodarske investicije 6,492.958 15 Gospodarske investicije 331.673 10 Gospodarski posegi L654.630 17 Obveznosti iz preteklih let 8.200 18 Vlaganje v rezervni sklad 417.003 19 Nerazporejeni dohodki 699.296 Skupaj 39,090.478 Presežek 2,853.840 plačuje prispevek iz osebnega dohodka izločati 4®/o za stanovanjsko graditev. Sredstva izločena po 1. odstavku tega člena se nakazujejo na račun skupščine občine Ljubljana Center pri službi družbenega knjigovodstva in sicer: 501-652-48 solidarnostni stanovanjski sklad skupščine občine Ljubljana Center. ODLOK 9 izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, Pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 420-06/72 1. člen Ljubljana, dne 24. maja 1972. Občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostoj-ds dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, morajo v letu 1972 od skupnega zneska sredstev, iz katerih se Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 536. Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/18 in 43/70) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi proračuna občine Logatec za leto 1972 1. člen V odloku o proračunu* občine Logatec za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 10/72) se na koncu 2. člena doda nova alinea, ki se glasi: — Cestnemu skladu občine Logatec, 100 % davka od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 010-1/72 Logatec, dne 29. maja 1972. Predsednik. skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 537. Skupščina občine Logatec je po 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 30/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za razvoj turizma in gostinstva 1. člen Ustanovi se sklad za razvoj turizma in gostinstva (v nadaljnjem besedilu: sklad) občine Logatec. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3 4 3. člen Sklad ima statut, s katerim se določi način poslovanja ter pravice in dolžnosti sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Logatec. 4. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani, ki jih imenuje občinska skupščina izmed odbornikov in drugih občanov. Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti. 5. člen Upravni odbor opravlja zlasti tele naloge: 1. načrtno usklajuje in usmerja razvoj panog iz področja turizma in gostinstva, 2. odloča o najetju kreditov in o oročanju sredstev sklada, 3. sklepa pogodbe o gradnji investicijskih objektov, 4. skrbi, da investicije v redu potekajo. 6. člen Dohodki sklada so: 1. turistična taksa, 2. dotacija iz proračuna, 3. prispevek delovnih in drugih organizacij, 4. krediti in posojila, 5. drugi dohodki (volila, darila, prispevki, itd.), 6. drugi viri dohodkov, ki jih predpiše OS, 7. 20 °/o bruto dohodka od vlečnic. 7. člen Sredstva sklada se uporabljajo za razvoj turizma na osnovi finančnega načrta in programa razvoja tu-.rizma zlasti pa: — za izdelavo razvojnih programov turizma in gostinstva, — za dotiran j e turističnih društev, — za propagando in reklamo, — dotiranje zimske poročevalske službe. 8. člen Sredstva sklada se določijo in razporejajo s finančnim načrtom ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 9. člen Razdelitev in uporaba sredstev se izkazuje z za-zaključnim računom sklada. Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga hkrati s poslovnim poročilom predloži občinski skupščini. 10. člen Administrativne, finančne in druge posle sklada opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Logatec. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-11/72 Logatec, dne 29. maja 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 538. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68) je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica na seji dne 22. maja 1972 sprejel , SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Krmelj \ Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Krmelj, ki obsega: 1. spremembo zazidalnega načrta dela Krmelj 2. predlog zazidalnega načrta za južni del Krmelja Zemljišče je predvideno v severnem delu za gradnjo individualnih in družbenih stanovanj, a v južnem delu za gradnjo individualnih stanovanjskih stavb ter Industrijski in šolski rezervat. Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30 dni pb objavi, in sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, v sejni sobi Metalne Krmelj od 6. do 14. ure. Rok za pripombe je 30 dni od dneva uradne objave o razgrnitvi. St. 350-2/72-3 Rok za pripombe je 30 dni od dneva uradne objave o razgrnitvi. St. 350-3/72-3 Sevnica, dne 31. maja 1972. Predsednik sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica Jožko Papež 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 540. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 65.,. 66. in 67. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in 43-334'67) ter 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971. Sevnica, dne 31. maja 1972. Predsednik sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica Jožko Papež 1. r. 539. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68) je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica na seji dne 22. maja 1972 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta obrtne cone v Koštanju med regionalno cesto II. reda Radeče—Drnovo, železnico Sevnica—Tržišče in občinsko cesto Brod—Dol. Boštanj Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta obrtne cone, Boštanj. Zemljišče je predvideno za gradnjo obrtnih delav- • nic. Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30 dne po objavi in. sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure v prostoru male sejne sobe občinske skupščine Sevnica. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971 obsega: din — skupni znesek dohodkov po bilanci proračuna . . ..................... 8,480.922,90 — skupni znesek razporejenih dohodkov .................................. 7,753.149,99 — skupni presežek dohodkov po zaključnem računu.......................... 727.772,91 3. člen Presežek dohodkov v višini 639,158,00 din predstavljajo izločena sredstva nad 10,8 °/o in se uporabi za pokritje obveznosti iz leta 1971, medtem ko se znesek 88.614,91 din prenese v proračun za leto 1972. 4. člen Zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971 je sestavni del tega odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 400-28/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. i 541. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 88. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-1^6/64, 43-334/67 in 40-302/68) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1971 1. člen Potrdijo se zaključni računi skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1971 kot sledi: 1. Sklad za izgradnjo stanovanj borcev NOV občine Šentjur pri Celju din — dohodki................................ 2,502.231,15 — izdatki .............................. 1,877.012,00 — ostanek sredstev ........ 625.219,15 2. Sklad za urejanje mestnih zemljišč — dohodki ................................. 333.427,43 — izdatki................................. 285.536,20 — ostanek sredstev ........ 47.891,23 3. Sklad za požarno varnost — dohodki .................................. 43.685,10 — izdatki . ................................ 36.109,15 — ostanek sredstev........................... 7.575,95 4. Cestni sklad — dohodki.................................. 202.560,13 — izdatki................................ 195.638,80 — ostanek sredstev.......................... 6.921,33 5. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij — dohodki . ......................... • • 689.653,00 — izdatki 460.211,00 ostanek sredstev ......... 229.442,00 6. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki............................. • 2*^5.436,06 — izdatki................................ 217.242,75 — ostanek sredstev.......................... 58.193,31 7. Sklad za negospodarske investicije • — dohodki ........... 1,323.757,40 — izdatki ........... 1,142.018,50 — ostanek sredstev ........ 181.738,90 2. člen Ostanek sredstev skladov iz leta 1971 se prenese kot dohodek posameznega sklada za leto 1972. 3 3. člen Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1971 so sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-29/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 542. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 10. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 455/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve 1. člen Spremeni se 7. člen odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradni vestnik Celje, št. 23/69) in se glasi: »Za priključek na javno vodovodno omrežje v občini Šentjur pri Celju (vodovodi Šentjur, Ponikva, Gorica pri Slivnici in Planina) so graditelji dolžni plačati pri stanovanjski enoti (enodružinska stanovanjska hiša ali stanovanje) prispevek v višini 3.000 din. Prispevek se plača skladu za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju, ki izda ob plačilu soglasje za priključek na vodovod.« Sredstva se vodijo ločeno po posameznih vodovodih. 2. člen Črtajo se 15., 16., 17., 18. in 19. člen. 3. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o spremembah odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradni list SRS, št. 12-362/71). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-37/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. 543. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302'68 in 43-252/70) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za urejanje mestnih zemljišč za območje urbanega naselja Šentjur pri Celju 1. člen Ustanovi se sklad za urejanje mestnih zemljišč za območje urbanega naselja Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Dejavnost sklada obsega urejanje komunalnih vprašanj na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju, v skladu z zakonom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72). 3. člen Dohodki sklada so: — prispevek za uporabo mestnega zemljišča; — posojila; — sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo; — drugi dohodki. 4. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut, s katerim se določijo zlasti pravice organov upravljanja, dejavnost in način poslovanja sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki ima predsednika in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Šentjur pri Celju za dobo 4 let. 6. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 7. člen Za opravljanje poslovno-tehničnih, upravnih in administrativnih poslov za sklad, sklene upravni odbor sklada pogodbo z upravnim organom občine Šentjur Pri Celju ali neposredno z delavci sklada. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-85/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. 544. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 5. in 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66 in 20-131/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča 1. člen Za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Šentjur pri Celju veljajo določbe zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71). 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je v urbanističnem programu namenjeno za graditev in zemljišče, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 3. člen Urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča se poveri skladu za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju. 4. člen Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, se oddaja v uporabo družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom samo za zgraditev takih objektov kot so predvideni v urbanističnem ali zazidalnem načrtu. 5. člen Oddaja se opravi z javnim natečajem. Natečaj razpiše in urejeno zemljišče v imenu občine Šentjur pri Celju odda sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. 6. člen Razpis javnega natečaja obsega: a) zazidalne podatke za stavbno zemljišče; b) rok za začetek in dokončanje graditve; rok za začetek gradnje je najdalj 6 mesecev po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa ne dalj kot 3 leta po dodelitvi zemljišča; c) izklicno ceno, ki obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča in dejanske stroške za ureditev zemljišča; č) rok za plačilo odškodnine za dodeljeno stavbno zemljišče, ki ne sme biti daljši od treh dni po pravnomočnost odločbe; d) višino varščine; e) rok za preložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave javnega natečaja. 7. člen Javni natečaj se opravi tako, da vložijo ponudniki na podlagi razpisa svoje pismene ponudbe. Javni natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, enega člana komisije imenuje pristojni upravni organ občine Šentjur. 8. člen Ponudba mora vsebovati: 1. ponudnikov natančni naslov; 2. rok za začetek in dokončanje graditve; 3. ponujeno ceno glede na izklicno ceno, navedeno v razpisu ter način plačila; 4. druge podatke ki so zahtevani v razpisu natečaja ali ki so pomembni za ocenjevanje ponudbe. Vložene zapečatene ponudbe se ne smejo odpirati pred začetkom natečajne obravnave, po odpiranju se ne morejo več spreminjati. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost ponudba, ki je bila prej vložena. 9. člen Urejeno stavbno zemljišče se odda najboljšemu ponudniku z odločbo. Odločba se vroči vsem udeležencem natečaja najkasneje v 10 dneh po opravljenem natečaju. 10. člen Pii oddaji neurejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča, se uporabijo določbe 14. in 16. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66). 11. člen Brez javnega natečaja se razen primerov iz drugega in tretjega odstavka 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, lahko odda stavbno zemljišče: a) kadar je stavbno zemljišče investitorju potrebno za dozidavo k obstoječim objektom, za dodatne objekte k obstoječim proizvodnim kapacitetam in za objekte, namenjene za razširitev dejavnosti; b) kadar je stavbno zemljišče potrebno investitorju za uporabo objekta (funkcionalno zemljišče) da se dejansko stanje tudi zemljiškoknjižno uredi; c) kadar je stavbno zemljišče potrebno investitorju za zgraditev črpališč energetskih in drugih podobnih naprav; č) kadar gre za stavbno zemljišče za investitorje, ki so vezani na določeno lokacijo zaradi sprejetega zazidalnega načrta (mikrolokacijski pogoji za industrijo); d) kadar gre za stavbno zemljišče za zgraditev novega objekta, ki se dodeli lastniku ali imetniku pravice uporabe za nadomestitev objekta, ki ga je treba v javnem interesu odstraniti. O oddaji stavbnega zemljišča brez javnega natečaja odloča na predlog sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju, svet za gospodarstvo in finance občine Šentjur pri Celju. 12 12. člen Sredstva, pridobljena z oddajanjem stavbnih zemljišč se plačujejo na žiro račun sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in se uporabljajo Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. 13. - člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Šentjur pri Celju (Tirarini vestnik Celje, št. 14-173/68). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 545. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-252/70) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju 1. člen Za smotrno komunalno urejanje stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju se ustanovi »Sklad za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju« (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen ' Dejavnost sklada obsega pridobivanje, pripravo, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč v uporabo v skladu z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66 in 20-131/711. 3. člen Sredstva sklada so: — dohodki pridobljeni z odajanjem zemljišč v uporabo; — sredstva, ki se dodelijo skladu iz občinskega proračuna; — posojila; — sredstva pridobljena z lastno dejavnostjo; — prispevek za priključek na vodovod Šentjur pri Celju; — drugi dohodki. 4. člen \ Sredstva sklada se uporabljajo za nakup stavbnih zemljišč, za odškodnine za stavbna zemljišča, za pri' pravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč ter po-slovne stroške sklada. 5. člen i Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut, s katerim se določijo sredstva sklada, način poslovanja sklada, organi upravljanja sklada in druga vprašanja v skladu z zakonom. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki ima predsednika in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Šentjur pri Celju za dobo 4 let. 7. člen Dohodki sklada se v skladu s smernicami skupščine občine določajo in razporejajo s finančnim na-' Črtom. Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 8. člen Za opravljanje poslovno-tehničnih, upravnih in administrativnih poslov za sklad sklene upravni odbor sklada pogodbo z upravnim organom občine Šentjur Pri Celju ali neposredno z delavci sklada. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-89/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 546. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 39. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi (Uradni list SRS, št. 14/65) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju naselij Šentjur pri Celju, Ponikva pri Grobelnem, Gorica pri Slivnici in Planina pri Sevnici je obvezno odlaganje in odstranjevanje smeti ter odpadkov iz stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter, odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnega odlagališča (v nadaljnjem besedilu: smetišča), kot je določeno s tem odlokom. 2. člen Komunalno dejavnost po tem odloku opravljajo krajevne skupnosti ali komunalno podjetje, ki ga za to pooblasti svet občinske skupščine, ki je pristojen za gospodarstvo in finance. Za izvajanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske in druge zgradbe, odgovarjajo upravi j alci teh zgradb. Za upravljalce zgradb se po tem odloku štejejo imetniki, nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki 'zgradb. 3. člen Smeti in odpadki, se glede na način odlaganja ter po nastanku in vrsti delijo na hišne smeti ter ostale smeti in odpadke: 1. za hišne smeti se zlasti štejejo: smeti in odpadki iz gospodinjstva in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je možno odlagati v smetnjake: a) smeti in ostanki jedi iz individualnih gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni odpadki in podobno; b) ' odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ter postaj; c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij; 2. za ostale smeti in odpadke se šteje zlasti: a) odpadni gradbeni material, smeti z dvorišč, ostanki premoga in podobno; ' b) tekoči odpadki, vsebina greznic (fekalije); ,c) odpadki iz obrtne in industrijske predelave; č) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov; d) ogorki iz pe£i, centralne kurjave in kotlarn. Odvoz odpadkov in smeti pod 2. točko tega člena se plača posebej. II. ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV 4. člen Koristniki stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo hišne smeti in odpadke iz 1. točke 3. člena odlagati v tipizirane posode za smeti. Upravljale! zgradb, hišni sveti, lastniki zgradb morajo skrbeti, da so posode za smeti postavljene na določeni površini ali prostoru. 5. člen Prostor za smeti in odpadke mora biti praviloma urejen v pritličju zgradb, blizu vhoda ob cestni strani, da je čim laže dostopen z vozili. Pri obstoječih zgradbah je treba v ta namen uporabiti prostor pod stopniščem ob vhodu, ograjah, v drvarnici ali hišnih vežah. Prostor za posode za smeti lahko sporazumno določita lastnik ali upravljalec stavbe ter krajevna skupnost ali pooblaščeno komunalno podjetje. Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben tlakovan in pokrit prostor za smeti. Pri načrtovanju tega prostora je upoštevati način odvoza smeti, za kar mora projektant zahtevati mnenje pooblaščenega komunalnega podjetja ali krajevne skupnosti. 6. člen Posode za smeti morajo biti pokrite. Tla v okolici posode za smeti morajo biti tlakovana in vedno čista. Čiščenje okolice opravljajo koristniki posod za smeti. Za čiščenje posod za smeti morajo skrbeti hišni sveti, lastniki in drugi koristniki zgradb ali sporazumno krajevna skupnost ali komunalno podjetje. 7. člen Potrebno število tipiziranih posod za smeti za stanovanjsko hišo, poslovni prostor in delovne organizacije morajo nabaviti koristniki sami. Posoda za smeti mora biti nabavljena, ko je zgradba vseljiva. Živilski obrati morajo uporabljati za odlaganje organskih odpadkov in ostankov posebno tesno zaprte in očiščene posode. V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah je obvezno odpadne snovi iz ambulant odlagati v posode za smeti v sežganem stanju. 8. člen Uporabniki stanovanjskih in drugih prostorov morajo smeti in odpadne snovi iz 2. točke 3. člena odlagati na primerno hišno odlagališče ali v posebne posode. 9. člen Na območjih, ki jih določi svet skupščine občine, ki je pristojen za gospodarstvo in finance z upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo, sme izpraznjevati greznice in odvažati fekalije le pooblaščena komunalna delovna organizacija. Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih in krajih, ki jih določi občinski upravni organ pristojen za komunalo sporazumno z organom za sanitarno inšpekcijo. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena. III. ODVOZ SMETI IN ODPADKOV 10. člen Krajevna skupnost ali komunalno podjetje mora zagotoviti odvoz smeti in odpadkov z območij, ki so določena v prvem členu tega odloka v skladu s sani-tarno-higienskimi predpisi najmanj enkrat na teden. Odvoz smeti in drugih odpadkov iz 2. točke 3. člena mora zagotoviti krajevna skupnost ali komunalno podjetje po posebnem dogovoru. Te smeti in odpadke je treba odstraniti najkasneje v 24 urah po prejetem naročilu. 11. člen Koristniki zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznic. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj 10 dni preden je greznica polna. Pooblaščena komunalno-stanovanjska organizacija mora na območju, ki ga določi svet za gospodarstvo in finance, opozarjati koristnike zgradb na pravočasno izpraznitev greznic, voditi pa mora tudi evidenco 0 izpraznitvi. 12. člen Kolikor hišni sveti, lastniki in drugi koristniki zgradb ne želijo storitev krajevne skupnosti ali komunalnega podjetja, morajo smeti in vse odpadne snovi obvezno odvažati na javno odlagališče (smetišče) in za to prispevati 60 °/o določene polne tarife za vzdrževanje odlagališča. 13. člen Krajevna skupnost ali komunalno podjetje mora zagotoviti higienski način nakladanja in odvažanj3 smeti ter odpadkov. IV. JAVNA ODLAGALIŠČA (SMETIŠČA) 14. člen Smeti in odpadki z določenih območij (1. člen tega odloka) se smejo odlagati samo na določenih javnih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sa-, nitarno inšpekcijo. Odlagališča za ostale smeti in odpadke neorgan-skega izvora morajo biti ločena od drugih odlagališč. 15. člen Javna odlagališča za smeti, odpadke vzdržuje krajevna skupnost ali pooblaščeno komunalno podjetje. Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipavanje organskih odpadkov, razkuževanje in uničevanje mrčesa ter gledalcev (podgan). Organski odpadki se morajo posipavati sproti. 16. člen Kmečka gospodarstva v okoliših, ki jih obsega ta odlok, morajo imeti higiensko urejena gnojišča. Na takšna gnojišča lahko odlagajo tudi smet; in odpadke v smislu 1. točke tega odloka. V. DOLOČANJE CEN IN TARIFE 17. člen Cene za odvoz smeti in odpadkov se določi za enoto površine (m2) stanovanjskega in poslovnega prostora. Stanovanjski prostor po tem odloku je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za stanovanje ljudi. Pri tem se vzame kot osnova površina* po kateri je zaračunana stanarina ali pristojbina za uporabo mestnega zemljišča. Poslovni prostor po tem odloku je površina vsakega izgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršno koli poslovno ali družbeno dejavnost. Osnova za ugotavljanje površine je enaka kakor v drugem odstavku tega člena, razen poslovnih prostorov, v katerih je industrijska proizvodnja izdelkov. 18 18. člen Tarife za storitve pod. prvo točko 3. člena tega odloka znašajo do 0,11 din za m2 stanovanjske površine ih do 0,14 din za m2 poslovne površine mesečno. Vsak koristnik prostorov mora za storitev iz 3. člena tega odloka skleniti s krajevno skupnostjo ali Pooblaščenim komunalnim podjetjem pogodbo. 19. člen Lastniki in drugi koristniki zgradb morajo krajevni skupnosti ali komunalnemu podjetju prijaviti točne podatke o svojih stanovalcih in poslovnih površinah v smislu 16. člena tega odloka, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu. Ce zaradi netočnih podatkov ali opustitve obvestila o spremembi nastane za krajevno skupnost ali pooblaščeno podjetje premoženjska škoda, je tako škodo dolžan povrniti upravljalec ali koristnik zgradbe. 20. člen Obveznost za naročilo in plačilo odvoza hišnih smeti in odpadkov nastane z dnem, ko krajevna skupnost ali komunalno podjetje na določenem območju organizira odvoz. Odvoz hišnih smeti in odpadkov naroči in plačuje upravljalec ali koristnik zgradbe. Odvoz hišnih smeti in odpadkov se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljalec ali koristnik zgradbe in krajevna skupnost ali komunalno podjetje. VI. NADZORSTVO 21. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in aktov izdanih na njegovi podlagi, opravljata občinska upravna organa, ki sta pristojna za korrvunalne zadeve in sanitarno inšpekcijo. .■ * VII. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne zagotovi, da se posode za smeti redno čistijo (drugi odstavek 6. člena); 2. če ne odvaža tekoče odpadke (vsebino greznic) v posebnem vozilu, ali če odlaga smeti in odpadke izven določenih odlagališč (9. in 14. člen); 3. če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih (10. člen); 4. če ne zagotovi higienski način nakladanja in odvažanja smeti ter odpadkov ali vzdrževanje javnega odlagališča v skladu s sanitarno higienskimi predpisi (13. in 15. člen). Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek 'iz prvega odstavka tega člena. 23. člen Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če nima posod za smeti postavljene na določeni površini ali določenem prostoru (drugi odstavek 4. člena); t 2. če nima urejenega prostora za smeti (5. člen); 3. če posoda za smeti ali hišno odlagališče ni pokrito ali če so tla okrog odlagališča in posod neočiščena (6. člen); 4. če ne nabavi potrebnega števila posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku (7. člen); 5. če hišnih smeti ne odlaga v tipizirane posode za smeti (prvi odstavek 4. člena); 6. če ostankov hrane in odpadkov živine ne odlaga v posebno tesno zaprte posode ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v posode za smeti v sežganem stanju (drugi in tretji odstavek 7. člena). Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. v 24. člen Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 22. in 23. člena tega odloka. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. , . 26. člen ' Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov v naseljih, ki spadajo v gradbeni okoliš Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 34-583/65). 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-25/72-4 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. ' Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 547. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 2. odstavku 45. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) in 123, členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 5/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela ODLOK o merilih za ugotovitev dolžnega zneska prispevka za starostno zavarovanje kmetov 1. člen Komisija, ki jo po 44. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov imenuje občinska skupščina s po-~ oblastilom, da ugotavlja plačilno sposobnost zavezancev za plačilo prispevkov za to zavarovanje, je dolžna kot razlog za zmanjšanje plačilne sposobnosti upoštevati naslednje okolnosti: 1. število za delo sposobnih ljudi v odnosu do obsega kmečkega gospodarstva, upoštevaje usmerjenost oziroma specializiranost proizvodnje, zaokroženost posesti in druge podobne okolnosti; 2. število za delo nesposobnih članov, med tem število predšolskih otrok, otrok v obveznem šolanju, otrok na ostalem šolanju, število ostarelih ljudi ter ljudi, ki so začasno ali trajno zaradi bolezni za delo nesposobni upoštevaje naravo njihove bolezni in obseg potrebne oskrbe in nege; 3. dostopnost, prometno povezanost kmetije, tehnično in drugo opremljenost kmetije, kar vpliva na rentabilnost in tržno sposobnost; 4. vse druge okolnosti, ki vplivajo na gospodar-sko-socialne razmere družine. 2. člen Med razloge, zaradi katerih se povečuje plačilna sposobnost zavezanca in izboljšuje njegov socialni položaj, pa komisija šteje in upošteva: 1. obseg in vrsto dohodkov, doseženih z dodelavo kmetijskih proizvodov, storitvami in drugi podobni yiri sredstev; 2. gojitev intenzivnih kultur ali usmerjenost na stfanske dejavnosti, ki niso ustrezno zajete v katastrskem dohodku; 3. obseg in oblike pomoči, ki jo zavezancu nudijo potencialni dediči in drugo sorodstvo. 3. člen Komisija oceni obseg in medsebojni vpliv v 1. in 2. členu navedenih okolnosti in določi dolžni znesek z ustrezno utemeljitvijo. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. St. 420-650/72-1 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju *. Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 548. Na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55'69), 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32'69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) je skupščina občini Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1972 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinske ceste Trnovec—Ponikva I Za območje krajevne skupnosti Ponikva pri Grobelnem, ki obsega naselja: Ponikva pri Grobelnem, Hotunje, Žagaj, Luter j e, Slatina, Dobovec, Ostrožno, Dolga gora, Bobovo, Srževica, Okrog, Boletina, Ponkvi-ca, Uniše, Zg. Selce in Podgaj ter za naselje Brezje pri Slomu iz krajevne skupnosti Šentjur—okolica, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinske ceste Trnovec—Ponikva pri Grobelnem. II Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik KS Ponikva in občani naselja Brezje pri Slomu iz KS Šentjur—okolica. III Referendum bo v nedeljo, dne 11. junija 1972 od 7. do 17. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. IV Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: Glasovnica za referendum dne 11. junija 1972 o uvedbi krajev-nega ^samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije občinske ceste Trnovec—Ponikva pri Gro-belnem, ki bi bil predpisan za dobo 5 let, namreč od 1- julija 1972 do 31. junija 1977 in bi ga plačevali: 1. osebe, ki prejemajo osebni dohodek iz naslova delovnega razmerja 1 °/o od neto osebnih dohodkov, upoštevaje izplačane nagrade, delo na domu, nadomestila osebnega dohodka ipd.; 2. zavezanci davka iz dohodka od kmetijstva — 2 % davčne osnove; 3. zavezanci davka iz dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev — 2 % davčne osnove; 4. upokojenci — 0,5 % neto dohodkov od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin; 5. občani, zaposleni v tujini — pavšalni letni znesek 200 din. Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oziroma uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 100 din in zavezanci iz dohodka od kmetijstva ki so po veljavnih predpisih oproščeni plačevanja teh davkov; » 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. \ Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. Glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma besedico PROTI, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. V Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šentjur pri Celju. VI Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje komisija iz 1. odstavka te točke. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja naslednji dan po objavi. Razglasi se na krajevno običajen način. Št. 420-370/72-1 Šentjur pri Celju, dne 30. maja 1972. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. inr. 1. r. 549. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 160. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) in 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 25/70) in 51. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 12/71) na svoji seji dne 25. maja 1972 sprejel ODREDBO o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic 1. člen S to odredbo se ureja minimalni poslovni čas za trgovine na drobno, mesnice, trafike, gostinske obrate in gostišča ter za družbene in zasebne obrtne delavnice. Poslovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi delovnih organizacij oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe te odredbe. 2. člen Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dan razen sobote odprte vsaj 7 ur in sicer: — v poletnem času praviloma med 7. in 18. uro, — v zimskem času praviloma med 7.30 in 16.30 uro, Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj pet ur. Ob sobotah popoldne so trgovine na drobno lahko zaprte, vendar mora biti odprta vsaj po ena trgovina z živili v naslednjih krajih: Griže, Liboje, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko, Zabukovi-ca in Žalec. Razpored poslovalnic, Ifi bodo odprte ob sobotah popoldne določi trgovsko podjetje. Poslovalnica, ki je odprta ob sobotah popoldne je lahko zaprta temu enak čas, kak drug delovni dan v tednu, poslovalnica z enim samim zaposlenim je lahko en dan v tednu zaprta. 3. člen Samopostrežne trgovine in ostale trgovine, ki poslujejo nepretrgoma (nonstop), morajo biti odprte 7 ur v času med 7. in 20. uro. 4 * * 7 4. člen Mesnice morajo biti odprte vsak delovni dan od ponedeljka do vštetega petka vsaj od 6. do 11. ure, ob sobotah in dnevih pred praznikom pa vsaj od 6. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Prodajalne kruha ter prodajalne sadja in zelenjave, ki ne poslujejo nepretrgoma (nonstop), morajo biti odprte vsaj od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Slaščičarne in trafike so lahko odprte vsak dan od 7. do 21. ure, morajo pa biti odprte vsaj tako, kot je določeno za trgovine na drobno (prvi odstavek 2. člena). Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati v poletnem času najmanj od 5. do 21. ure, v zimskem času pa od 6. do 20. ure. 5. člen Na zadnji delovni dan pred 1. januarjem, 1. majem in 29. novembrom morajo prodajalne z živili poslovati neprekinjeno (brez opoldanskega presledka). Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, prodajalne z živili (špecerije, mesnice, mlekarne, prodajalne kruha ter sadja in zelenjave) ne smejo biti zapored zaprte več kot dva dni. * 6. člen Poslovni čas gostinskih obratov in gostišč je med 6. in 22. uro v poletnem času in med 7. in 21. uro v zimskem času. Gostinski lokali smejo biti odprti v poletnem čašu od 6. do 24. ure, v zimskem času pa od 7. do 23. ure. Ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in ob dnevih pred praznikom so lahko gostinski lokali odprti od 6. do 2. ure naslednjega dne. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena so lahko gostinski lokali odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 1. januarja na 2. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2, maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija, na 22. julij, od 28. novembra na 29. november in od 29. novembra na 30. november ter v nočeh na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek. 7. člen Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno. Poslovni čas bifejev samopostrežnih trgovin določi delovna organizacija v katere sestavu posluje bife, da upošteva omejitve poslovnega časa, predpisanega za gostinske obrate in gostišča. Za sezonske gostinske obrate in za opravljanje gostinskih storitev na prireditvah se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja po odloku o opravljanju gostinskih dejavnosti izven stalnih poslovnih prostorov. 8. člen Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja lokala in zaradi tedenskega počitka osebja. 9. člen Družbene in zasebne storitvene obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak delovni dan razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur. Brivnice in česalnice morajo biti odprte vsaj od od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Zasebne brivnice ali česalnice, ki poslujejo tudi ob nedeljah; so lahko zaprte ob ponedeljkih. 10. člen Za poletni čas se v smislu te odredbe šteje čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa čas od !• oktobra do 30. aprila. 11. člen Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oziroma gostišču ali obrtni delavnici, poleg tega pa tudi zunaj lokala (na vratih oziroma pri vhodu). Objaviti je treba tudi obvestilo b dnevih, ko je zasebno gostišče oziroma brivnica ali česalnica zaprta v skladu z 8> členom oziroma drugim odstavkom 9. člena te odredbe. 12. člen Določitev poslovnega časa je treba priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnem za gospodarstvo. Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v upravičenih primerih (adaptacija lokala, bolezni osebja in podobno) dovoli, da se posamezen obrat začasno zapre. 13. člen Trgovina, mesnica, trafika, gostinski obrat ali gostišče oziroma obrtna delavnica mora v primerih iz prejšnjega člena na vidnem mestu objaviti podatke o tem, koliko časa bo obrat zaprt in kdo je izdal ustrež^ no dovoljenje. 14. člen Delovna organizacija in lastnik zasebnega gostišča ali obrtne delavnice se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300 dinarjev; — če ne določi poslovnega časa v skladu s to odredbo; — če poslovnega časa vidno ne objavi (11. člen); — če poslovnega časa ne priglasi pristojnemu organu (12. člen); — če pri poslovanju ne upošteva poslovnega časa določenega s to odredbo; — če brez upravičenega razloga začasno zapre obrat v nasprotju s 13. členom te odredbe. 15. člen Z denarno kaznijo od 20 do 59 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek Iz petega in šestega odstavka trinajstega člena te odredbe. Za prekršek iz tega člena lahko izterjujejo tržni inšpektorji denarno kazen takoj, na mestu. 16. člen Ko začne veljati ta odredba preneha veljati odlok o minimalnem poslovnem času trgovin/ mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic (Uradni vestnik Celje, št. 33/69). 17. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 14-2/72-3/4 Žalec, dne 25. maja 1972. Predsednik sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem v občini Žalec Tone Laznik L r. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV LJUBLJANA 550. Na podlagi 86. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdrav-stvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na seji dne s- junija 1972 SKLEP o znesku posmrtnine 1 Posmrtnina, ki gre družinskim članom ob smrti 2avarovanca, znaša 1.720 din. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. - Št. 190-19/72 Ljubljana, dne 5. junija 1972. \ Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. > POPRAVEK V odloku o zavarovanju plemenišča čebel — matic na Golem brdu pri Medvodah, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/72 je bila napravljena napaka pri prepisovanju 3. in 4. člena. Pravilni tekst 3. člena odloka se glasi: Vzrejevalec Čebel matic na navedenem plemeni-šču je dolžan čebelarjem) ki imajo svoje stalno prebivališče in svoje čebelarstvo znotraj meje plemenišča ali v bližini te meje, brezplačno zamenjevati čebele matice njihovih čebeljih rodov (oziroma družin) s čebelami maticami iz rodov, ki jih goji v svojem čebelarstvu in jim po potrebi nuditi strokovno pomoč. 4. člen odloka se glasi: Pravne in fizične osebe, ki bi kršile prepoved iz 1. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5 do 300 dinarjev. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana Šiška Bojan Jurčič 1. r. VSEBINA: Stran 214. Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (prečiščeno besedilo)................................. 695 215. Uredba o dopolnitvi uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške..........................699 216. Odlok o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Krškem polju ...... 699 217. Navodilo za izvrševanje zakona o republiških priznavalninah ............................................. 700 218. Navodilo o metodologiji za izdelavo programa stano- j vanjske graditve v občini ..............................J01 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 219. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije ....... 712 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 521. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-3 »Bavarski dvor«, ki obsegai območje med Titovo cesto — Prešernovo cesto — Dvor-žakovo ulico — Kersnikovo ulico in . Gosposvetsko cesto (Ljubljana) ................................712 522. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BM 2, ki obsega območje med Titovo cesto, podaljškom Tolstojeve ulice, Vojkovo cesto in servisno cesto (Ljubljana) ...............................712 523. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otipka ŠS 3 — Komunalni center šiška (severni del) (Ljubljana) .......................................... 714 524. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 10 — Graveljska gmajna (Ljubljana)........................714 Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM 2 — Vižmarje (Ljubljana) .......................... 714 Stran 526. Sklep o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubljane (kulturna skupnost Ljubljane) ........ 714 527. Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta Trnje pri Brežicah (Brežice)......................... . 716 528. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1971 ..........................717 529. Odlok o zunanjem licu naselij v občini Cerknica . . 718 530. Odlok o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite (Cerknica)..............................719 531. Odlok o razpisu nadomestnih volitev (Cerknica) . . 720 532. Odlok o premiji za kravje mleko (Grosuplje) .... 720 533, Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) . . 720 534. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971 . . ........ 721 535. Odlok o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo' dopolnilno delo drugih oseb (Ljubljana Center) ......................................721 536. Odlok o spremembi in dopolnitvi proračuna občine Logatec za leto 1972 ............................ 722 537. Odlok o ustanovitvi sklada za razvoj turizma in gostinstva (Logatec) .......................c.............722 538. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Krmelj (Sevnica) . ................................... . 723 539. Sklep o javni razgrnitvi predloga ^zazidalnega načrta obrtne cone v Boštanju med regionalno cesto II. reda Radeče—Drnovo, železnico Sevnica—Tržišče in občinsko cesto Brod—Dol. Boštanj (Sevnica) ...... 540. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971...................... 541. Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1971 ..................... 542. Odlok o spremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Šentjur pri Celju).................. 543. Odlok o ustanovitvi sklada za urejanje mestnih zem-Ijišč za območje urbahega naselja Šentjur pri Celju 72a 544. Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Šentjur pri Celju) ...................................723 545. Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju ... . . 726 546 Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju...........................................727 547. Odlok o merilih za ugotovitev dolžnega zneska pri- spevka za starostno zavarovanje kmetov (Šentjur pri Celju) . ..................................... 730 548. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občin- . ske ceste Trnovec—Ponikva (Šentjur pri Celju) . . . 73i 549. Odredba o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih . delavnic (Žalec) ......................... 7-i SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 550. Sklep o znesku posmrtnine (Ljubljana) ^ — Popravek odloka o zavarovanju plemenišča čebel — . matic na Golem brdu pri Medvodah (Ljubljana šiška) 73 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-** vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec ’dni po Izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja prekUci Ln naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60