Poštnina plačana pri PTT enoti Celje 110 let Cinkarne Le redko prebiramo vesti, da neka delovna organizacija praznuje 110. jubilej. To častitljivo starost je v letošnjem letu dosegla Cinkarna, ki je iz relativno majhne topilnice prerasla v pomembno metalurško, kemično in grafično industrijo, ter s približno 2300 zaposlenimi močno vpliva tudi na gospodarski utrip ne le občine Celje, ampak mnogo širše. Velikokrat je bila ta delovna organizacija pred dilemo, da ukine svojo proizvodnjo, toda vedno je zmagal zdrav razum, in namesto do ukinitve je prišlo do ustvarjanja novih delovnih zmag, kar je bilo še posebej očitno po drugi svetovni vojni. Ob praznovanju tako visokega jubileja pa ne gre naštevati uspehe in probleme, pač pa vlogo delavca, Cinkarnarja , od katerega je bil v bistvu odvisen razvoj delovne organizacije. V težkih in PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 110-LETNICE CINKARNE CELJE OD 5. DO 17. SEPTEMBRA 1983 PETEK 2. 9. ob 11 00 uri Novinarska konferenca TOREK 6. 9. ob 13.00 uri Otvoritev razstave fotokrožka LT-zgodovinski pregled Cinkarne in razstava ročnih del v jedilnici PETEK 9. 9. ob 14.00 Taktična vaja gasilskega društva na objektih v Kemiji PONEDELJEK 12. 9. ob 13.00 Otvoritev računalnika v AOP Otvoritev nove hale Vzdrževanja TOREK 13. 9. ob 15.00 Športno tekmovanje v malem nogometu na igrišču tehnične srednje šole SREDA 14. 9. ob 9.00 Oddaja v živo »110 LF.T CINKARNE CELJE« na radiu Celje Četrtek 15. 9. ob 12.00 Ogled pregrade Bukovžlak PETEK 16. 9. ob 10.00 Svečana seja DS DO v Narodnem domu SOBOTA 17. 9. ob 10.00 Srečanje kolektiva, družabne igre. smučarski skoki na Gričku. zahtevnih delovnih pogojih je leta ustvarjal vedno nove proizvode, se pogosto odpovedoval materialnim koristim in tako dolgoročno zagotavljal kos kruha sebi in družbi, pa tudi velikemu delu drugih delavcev, ki so z oplemenitenjem cinkarniških proizvodov ustvarjali nove vrednosti in krepili materialno osnovo našega gospodarstva. Mnogo se je v Cinkarni spremenilo v teh desetletjih, še vedno pa obstaja tradicionalna čvrsta povezanost delavcev, njihova znana solidarnost ter čut za pravičnost in resnico, kar med drugim dokazuje tudi dejstvo, da kljub pestri strukturi zaposlenih iz vseh krajev Jugoslavije, praktično ne poznamo nacionalnih in drugih tovrstnih problemov. Spoznanje, da je le delo tisto, ki omogoča zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb, omogoča v kolektivu tudi naravno selekcijo tistih posameznikov, ki tega nočejo doumeti. Prežeti s temi spoznanji smo lahko ponosni na ustvarjene rezultate, z optimizmom pa tudi zremo v bodočnost, saj klene delavske misli in dejanja nujno vodijo naprej k boljšemu jutri. S prepričanjem, da bomo še krepili našo enotnost in razvijali pripadnost delu in Cinkarni, čestitamo vsem, ki ste prispevali k stalni krepitvi materialnih in drugih vrednosti naše delovne organizacije. Leopold Slapnik Kratek zgodovinski razvoj Kako je nastajala Cinkarna Z odlokom avstrijske vlade so leta 1873 zgradili tovarno za pridobivanje cinka v Celju. Tovarna je pričela obratovati z dvema destilacijskima pečema. V obdobju 1886-1888 je bila proizvodnja na teh napravah skromna. V letu 1911-1912 je bil zgrajen še obrat za proizvodnjo žveplene kisline skupaj s pražarno za praženje cinkove rude Obrat agromeraci-je pa je bil dograjen šele leta 1930 Poleg Cinkarne so v bližini tovarne pričeti graditi tudi kemično tovarno Njen začetek sega v leto 1925 Razvoj obeh podjetij je bil počasen, le obdobje med leti 1930-1940 je bilo investicijsko precej razgibano. Tako je bil leta 1930 zgrajen obrat cinkovega oksida, leta 1935 obrat litopona, leta 1936-37 obrat modre galice, leta 1939 obrat ultramarina Po osvoboditvi je bilo potrebno začeti skoraj znova, saj so bili obrali močno izrabljeni, skoraj bi lahko rekli izčrpani. Kemična tovarna se je ponovno oddvojila od Cinkarne, priključil se je obrat superfosfata. To so bili težki časi za vse, toda delavci so, čeprav skoraj brez vsega, v kratkem usposobili obrate in proizvodnja je precej hitro naraščala. Pogoji gospodarjenja so se bistveno spremenili, pa tudi potrebe po izdelkih so v novi Jugoslaviji naraščale iz dneva v dan 6. septembra 1950je cinkarni- Posnetek Cinkarne med leti 1929 in 1931 je napravljen iz letala. Leta 1945 so bombe zavezniških letal porušile barake od metalurškega vratarja pa vse do skladišča cinkovih izdelkov in cinkovega belila. Barake med keramiko in topilnico je zamenjala zgradba mehanične delavnice. Približno sredi slike je zgradba stare žveplene kisline. Na tem mestu stoji PIK. Na desni strani slike je del kemičnih obratov. Med njimi in staro žvepleno kislino vidimo v ozadju dimnik v izgradnji. Okoli tovarne vidimo še vse polno njiv. ški kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet in upravni odbor, delavci so prevzeli tovarno v lastno upravljanje. Tako so se uresničile večstoletne težnje delavcev tudi v našem podjetju. Podjetje se je širilo in razvijalo še hitreje. Hitro vsebinsko rast samoupravnih odnosov v podjetju so pogojevali še zlasti naslednji elementi: tradicionalen delavski razred z močnim naprednim političnim delavskim centrom, ki je ob organizirani pomoči vseh subjektivnih sil posebno pa še Zveze komunistov resnično usmerjal in obvladoval vse tokove medsebojnih odnosov ter krepil notranjo enotnost in solidarnost. Kolektiv Cinkarne Celje pa je skozi vsa obdobja bistveno vplival tudi na razvoj in krepitev delavskega gibanja v Celju pa tudi širše družbeno politične skupnosti. S svojo številčnostjo in tradicionalnim delavskim okoljem je marsikdaj sodeloval injousmerjal razvoj celjske občine ter tako prispeva! svoj delež k sedanjim rezultatom. Razvijal je medsebojne stike z drugimi delavskimi kolektivi, zlasti še z delovnimi kolektivi večjih sosednjih podjetij. Leta 1953 se je Kemična tovarna ponovno združila s Cinkarno v skupno podjetje. Leta 1961 se je priključila še bivša Tovarna organskih barvil, ki je bila zgrajena leta 1949. Isto leto pa se je podjetju priključila še Kemična industrija Mozirje, ki ima svoj začetek že v letu 1896. Sledi obdobje intenzivnejših investicij in tovarna je rasla vedno hitreje in dobivala pravo obliko sodobne tovarne. Lela 1954je bil zgrajen obrat stolpne žveplene kisline, nova pražarna in kontaktna žveplena kislina je pričela obratovati leta 1962, novi obrat litopona leta 1963, obrat modrega bakra leta 1963, dve novi pražarni in žveplena kislina sta bili dograjeni v letu 1966-67, obrat rektifikacije cinka pa leta 1967. V tem obdobju so bili zgrajeni še obrati za proizvodnjo ron-del in cinkovih čašic, obrat za proizvodnjo žlebov in cevi in cinkove žice. Seveda so v tem času potekale še obsežne rekonstrukcije tudi v drugih obratih, predvsem v keramiki, talilnici in valjarni. Leto 1968 pomeni pričetek razvoja sodobne grafike, ki je doživela predvsem v zadnjih letih izreden in skokovit razvoj. Istega leta je bila tudi podpisana pogodba o skupnem vlaganju s partnerjem iz DDR v obrat za proizvodnjo titanovega dioksida. Rast podjetja pa je bila povezana s številnimi oscilacijami in težavami. Nastopale so pogoste krize v posameznih obdobjih, ki so občasno zavirale normalen razvoj hkrati pa narekovale nove smeri nadaljnjega razvoja. Po letu 1966je nastopilo kritično obdobje, ki je doseglo vrhunec v letu 1970. S samoodrekanjem pa je kolektiv prebrodil krizo. To je bilo tudi obdobje izgub. Ustaviti smo morali proizvodnjo surovega cinka z vsemi pripadajočimi obrati ter na osnovi izdelanega in osvojenega sanacijskega programa pričeli s pregru-pacijo in preorientacijo celotnega podjetja. (Po zapisu F. Klingerja) Samoupravljanje smo z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela še bolj približali delavcem. Leta 1973 smo dogradili tovarno Titanovega dioksida skupno s partnerjem iz NDR, ki pa se je nekaj tet borila s težavami Na osnovi izgub je bilo potrebno sanirati proizvodnjo. V letu 1978 smo sprejeli še ekonomsko in ekološko sanacijo, od katere smo do danes že dobršen del njenega programa uresničili in celo dopolniTt. Tako je v zadnjih letih Cinkarna prispevala veliko naporov in še več sredstev za izboljšanje ekološkega stanja v Celju. V letu 1979 smo s sodelovanjem Zavoda za organizacijo poslovanja začeli z reorganizacijo delovne organizacije z združevanjem delovnih in poslovnih funkcij v razvoju in marketingu, ustanovitvijo tozd skupnega pomena ter novim nagrajevanjem, ki smo ga poskušali približati nagrajeva-nju po delu. V tem času smo zgradili tudi tovarno offsetnih plošč iz traku, halo PTFE, valjarno, tovarno orgcmolov in veziv ter žvepleno kislino. V srednjeročnem planu 1981-1985 pa je poudarjena potreba po posodobitvi proizvodnih naprav ter odpravljanju ozkih grl v proizvodnji. To pa zlasti velja za razširitev proizvodnje titanovega dioksida, modernizacijo valjanja cinkove pločevine ter odpravo zastojev pri proizvodnji tiskarskih plošč za potrebe tiskarn. Nove naložbe temeljijo na uporabi domačih surovin, med katerimi predvidevamo uporabo dosedanjih industrijskih odpadkov iz lastne proizvodnje, proizvodnja pa mora v največji meri zagotavljati izvoz na konvertibilno področje. Gospodarjenje DO Se imamo rezerve V času, ko proslavljamo naš jubilej, 110- letnico ustanovitve Cinkarne, se srečujemo s številnimi težkimi gospodarskimi problemi, ki tudi naše delovne organizacije niso obšli. Danes, ko tako rekoč bijemo boj za obstanek, pomeni 110 let obstoja tudi 110 let nakopičenih izkušenj, ki nam bi morale biti v tem trenutku dobrodošle. Hkrati pa to pomeni tudi 110-letno tradicijo, od katere se velikokrat težko odlepimo, zato tudi imamo težave pri prilagajanju novim pogojem gospodarjenja, ki so bistveno težji od tistih, s katerimi smo se srečevali včeraj. Naše vsakodnevne navade zelo počasi spreminjamo. Premalo se morda še zavedamo, da bomo samo s kvalitetnejšim delom zagotovili socialno varnost slehernemu članu kolektiva. Strukturni premiki, ki so v zadnjem času dali svoje rezultate, so bili v pretežni meri naravnani tako, da smo z bolj agresivno politiko zagotovili sebi ustrezen dohodek, nismo pa še dovolj izkoristili vseh možnosti, ki jih imamo znotraj delovne organizacije. Predvsem z boljšim izkoristkom delovnega časa, boljšim izkoristkom surovin in materiala. Običajno nismo nič kaj razpoloženi, če nas kdo opozarja, kje še imamo rezerve. Vseh naših problemov v nobenem primeru ne bomo smeli reševati s preva-ljevanjem navzven, to je s poviševanjem cen, temveč bo treba pretežen del stabilizacije prevzeti na lastna ramena. Kakršnokoli ustvarjanje rezerv v smislu ohlapnih normativov je zaradi tega skrajno škodljivo, saj s tem dajemo potuho nera- Poslovanje v prvem polletju Tako sedaj, in kako naprej? Konec lanskega leta so mnogi napovedovali, da bo leto 1983, leto prei/kušenj in odrekanj za lepšo bodočnost. Zaradi tega so bili v družbi in tudi v gospodarskih organizacijah storjeni veliki napori, da bi se preprečilo nadaljno upadanje industrijske proizvodnje, da se poveča izvoz, predvsem na konvertibilno področje, da se troši v okviru razpoložljivih sredstev, ter da se zgradijo institucionalni pogoji za premagovanje težkega gospodarskega položaja in ustvarijo perspektive za njegov izhod. cionalnemu trošenju surovin in materialov. Ena od osnovnih smeri v politiki Cinkarne je ohranitev proizvodnje na sedanji ravni, oziroma povečanje le-te. Največja prepreka pri doseganju tega cilja je zagotavljanje potrebnih količin surovin iz domačega trga in iz uvoza. To težko nalogo smo bolj ali manj uspešno realizirali, s tem, da smo v največji možni meri izkoristili položaj, ki ga imamo kot proizvajalci baznih surovin, in nam je družba priskočila na pomoč tam, kjer smo bili sami brez moči. Vse sile smo usmerili v povečevanje izvoza, saj smo ga v primerjavi z letom 1980, ko je znašal 2,8 milijonov dolarjev, nekajtrat povečali, in to v pretežni meri na račun zmanjšanja klirinškega izvoza. Pri zagotavljanju domačih surovin smo uporabljali vse oblike povezovanja. Posluževali smo se združevanja investicijskih sredstev, da bi s tem povečali interes dobavitelja za redne dobave. Te in še druge oblike trdnejšega povezovanja v reprodukcijski verigi bomo morali negovati in razvijati še naprej, ker si bomo le na ta način lahko uspešno zagotavljali vse potrebne surovine. Naša skupna želja je, da bi v prihodnje proslavljali še veliko takšnih jubilejev, to pa nas seveda obvezuje, da moramo še vsa odprta vprašanja razreševati hitro in učinkovito, saj je škoda dragocenega časa, ki ga zapravljamo, ko posamezniki ne kažejo dovolj interesa po skupni akciji. Maks Bastl V prvi polovici leta 1983 je jugoslovansko gospodarstvo z velikimi napori, kljub izrazito velikemu pomanjkanju surovin in repromateriala, predvsem iz uvoza, obdržalo industrijsko proizvodnjo na lanski ravni, izvoz na konvertibilno področje je povečan, čeprav je manjši od planiranega, zmanjšana je inve- sticijska poraba kot tudi osebna poraba, predvsem osebni dohodki. Kljub temu še naprej obstajajo globoke neusklajenosti v tokovih družbene reprodukcije in žal se nekateri problemi še poglabljajo (upada produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost oz. efikasnost gospodarjenja, izgube so vse večje. problemi notranje nelikvidnosti se pospešeno zaostrujejo, itd.). Z vsemi problemi našega gospodarskega trenutka, ki pestijo delovne organizacije širom dežele, smo se srečevali tudi v naši delovni organizaciji, vendar kljub temu lahko ocenjujemo, da smo z rezultati poslovanja v prvem polletju lahko zadovoljni. Čeprav smo z njimi tako ali drugače že bili seznanjeni, vendarle še nekaj podatkov: V prvi polovici letošnjega leta nismo dosegli niti planiranega (-8 %) niti lanskoletnega (-2,6 %) količinskega obsega proizvodnje. Vrednost proizvodnje pa je presežena, vendar v pretežni meri na račun višjih cen, delno pa je vplivala spremenjena struktura proizvodnje. Produktivnost dela, ki naj bi bila eden najpomembnejših kvalitativnih kazalcev poslovanja, je pod planom, prav tako je za 1 odstotek nižja tudi od dosežene produktivnosti v lanskem letu, kar je precej zaskrbljujoče. Ekonomičnost in rentabilnost oz. dohodkovnost sredstev pa sta doseženi v enaki višini kot preteklo leto. - Dinamična stopnja rasti zaposlovanja, značilna za pretekla leta seje že lansko leto zaustavila, v letošnjem polletju pa ugotavljamo, da v Činkarni združuje delo celo 16 delavcev manj kot v enakem obdobju lani. Žal pa ugotavljamo precej poslabšano izkoriščenost delovnega časa saj je odsotnost za 5 % večja kot v enakem obdobju lani, povečali pa so se tudi izostanki zaradi boleznin za 4 %, imamo pa tudi precejšno fluktuacijo kadrov. In kako je z našimi uvozno-izvoznimi rezultati? Rezultati so ugodni, čeprav smo v prvih šestih mesecih dosegli komaj 93 odstotkov planiranega izvoza oziroma 11.348.180 dolarjev. uvoza pa 81 odstotkov od planiranega, oziroma 6.900.251 dolarjev. Razveseljivo pa je, da so bolj ugodna gibanja na konvertibilnem področju, saj smo izvoz na to področje dosegli v višini 4.080.733 dolarjev (5.000 dolarjev na delavca) oziroma 35 odstotkov več kot je usklajen plan na siseotu, ali kar 20 odstotkov več kos smo planirali. Uvozili pa smo za 5,527.262 dolarjev, kar znaša kar 28 odstotkov manj od plapa^iroma 50 od-stotkirv^manj od usklajenega plana na siseotu. Tako smo tudi pri stopnji pokritja na skupnem in konvertibilnem področju, ki znaša 73,83 odstotkov, dosegli bistveno boljše rezultate kot smo jih planirali. S tem pa smo dosegli in celo presegli rezultate pokritja v povprečju v tem obdobju, kot jih ima jugoslovansko gospodarstvo. Tudi na področju ugotavljanja višine dohodka in njegove delitve, tako v primerjavi s planom, še bolj pa s preteklim obdobjem, imamo ugodne rezultate. Celotni prihodek smo dosegli v višini nekaj nad 4.556 milijonov din, kar je malce manj kot smo planirali in 44 odstotkov več kot smo dosegli lansko leto. Ker smo porabili 3 odstotke manj sredstev kot smo načrtovali, smo dosegli dohodek v višini nekaj nad 972 milijonov din, oziroma 6 odstotkov več od plana in 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, bistveno pa so nam porasle obveznosti, predvsem za obresti, zato tudi ne dosegamo planiranega čistega dohodka, ki znaša 478 milijonov din. Ker nismo v celoti porabili vseh planiranih sredstev za osebne dohodke in drugo skupno porabo, na drugi strani pa smo nekaj več sredstev namenili za pospešeno amortizacijo, ugotavljamo dokaj visoke indekse rasti, tako pri neto kot pri bruto akumulaciji, ki znaša neto 211 in bruto 485 milijonov din. Glede osebnega dohodka pa je potrebno reči, da so se le-ti v šestih mesecih letošnjega leta v Keramika in topilnica - leto 1873 masi povečali za 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Povprečno na delavca znašajo 16.990 din oziroma 9,2 odstotka več, kot je znašalo lansko celoletno povprečje. Zaradi uveljavitve novih aktov s področja delitve osebnih dohodkov pa je povprečen osebni dohodek na delavca pri junijskem obračunu znašal 20.787 din, kar pa je kar 33 % več, kot je bilo lansko letno povprečje. Kljub visokim odstotkom pa kot delovna organizacija še nismo pre-koračitelji družbenega dogovora. - In kaj lahko pričakujemo do konca letošnjega leta? V naši družbi dosedanji ukrepi tekoče ekonomske politike niso dali željenih rezultatov. Sprejeti so in še bodo številni novi ukrepi, s katerimi naj bi zaostrili negativni tok našega gospodarstva. Napačno pa bi bilo, če bi tem ukrepom pripisovali tolikšno moč, kot da so edini, ki nam lahko pomagajo iz zagat, kot da bodo sami spremenili razmere na bolje. So le pogoj vsemu tistemu, kar moramo storiti, da bodo dosegli željen dolgoročen cilj - stabilno gospodarstvo. ZATO SE MORAMO, BOLJ KOT KDAJKOLI DOSLEJ ZAVEDATI, DA SO SE GOSPODARSKE RAZMERE ZELO ZAOSTRILE, BOLJ KOT KDAJKOLI DOSLEJ SE BOMO MORALI OPRETI NA LASTNE SILE, KAJTI, ŽIVELI BOMO SAMO OD TISTEGA, KAR BOMO USTVARILI Z LASTNIM DELOM IN VEČJO PRODUKTIVNOSTJO DELA. V naši DO do konca letošnjega leta ne pričakujemo bistvenega poslabšanja pogojev za proizvodnjo nasprotno, menimo, da bo proizvodnjo moč lahko na nekaterih mestih celo oživiti, seveda pod postavko, da se bodo začeti najpomembnejši poslovni dogodki tudi uspešno končali (oskrba z deviznimi sredstvi, dinarskimi sredstvi, priskrba surovin in materiala, pogoji prodaje, itd.). Kljub vsemu pa nas takšne napovedi ne smejo zadovoljevati ali celo uspavati. Zato bo kolegijski poslovodni organ konec meseca avgusta predložil kolektivu akcijski program naših prizadevanj za ekonomsko stabilizacijo, le-ta pa naj bi še dodatno prispeval k nadaljni uspešnosti celotne delovne organizacije in nenazadnje zagotovitvi še večjega osebnega dohodka, ki ga prejemamo. Usmerjen bo v vsa področja našega delovanja, s poudarkom na nekaterih ključnih nalogah, kot so: povečanje izvoza in domače prodaje, zagotovitev potrebnih surovin in repromateria-la, selektivna proizvodnja na »udarnih« razvojnih nalogah, reševanje tehnično-tehnoloških problemov, organizacija dela, boljša in racionalnejša izkoriščenost delovnega časa, izgradnja poslovno-informacijskega sistema itd. Jože Randl Razvoj delovne organizacije v prihodnje kromov galun, bentoniti,) zahtevati dodaten prostor v novi industrisjki coni, ki je najbližja dosedanji lokaciji po UNC, iskati druge lokacije v SRS. - Kemija v Mozirju ima trenutno rešen prostorski problem. V nadaljnem obdobju pa imamo možnost uporabljati prostore v podaljšku obratov. Tehnološki in organizacijski faktor Pri iskanju programa nadaljnega razvoja Cinkarne moramo predvsem odgovoriti na vprašanja: kako in v kakšni meri razvijati tradicionalno področje, kako in v kakšni meri bo vplivala opustitev tradicionalnih programov na dosedanjo reproverigo in v katera nova poslovna področja se v prihodnje usmeriti. Pri določanju ciljev smo upoštevali predvsem trajnejše in naravne vidike: vidik potrebnosti in strateške opredelitve, vidik bilančnega stanja, predvsem lastnih naravnih virov surovin, kadrov, znanja (resursov), vidik devizne pokritosti in reprodukcijska sposobnost konvertibilnega izvoza, vidik deficitarnih proizvodov ali surovin, vidik možnih širših oblik združevanja dela in sredstev v poslovne skupnosti in vidik delitve dela. Program razvoja mora bazirati predvsem na lastnem znanju. Ni tudi nujno, da razvoj teritorialno temelji le na ozki in meteorološko neugodni lokaciji občine Celje. Predvsem si ne moremo dovoliti to, kar smo deklarirali še včeraj, da je predelava tisto, od katere bomo živeli, ne da bi razrešili dobavo uvoženega re-promateriala za njo. DOLGOROČNE RAZVOJNE MOŽNOSTI smo analizirali po osnovnih skupinah: PROSTORSKI FAKTOR dalni načrt novega dela in predvideti ograjo, vhode, komunikacijske povezave, infrastrukturo, zunanjo ureditev in upravno zgradbo s prostori za integrirano laboratorijsko dejavnost. - Združiti funkcijo vzdrževanja z izgradnjo centralne vzdrževalne delavnice s skladišči še v srednjeročnem obdobju do 1985. leta. - Dokončno urediti odlagališče Bukovžlak, pridobiti obratovalna dovoljenja, predvideti re-kultivacijo in ga končno nameniti za kmetijsko dejavnost po 1987. letu. - Novo odlagališče sadre »za travnikom« zgraditi na mejnem področju SO Celje in SO Šentjur. Začetek polnjenja 1986. leta. - Nova področja za razvoj Cinkarne so: v občini Šentjur (svinčevi pigmenti, ultramarin. prikazuje, da bomo Cinkarno razvijali na 12. področjih. To so glavne usmeritve kjer bomo glede na stopnjo znanja razvijali proizvode ali tehnologijo ali izvajali naložbe, za kar bodo pripravljene vse stopnje investicijske dokumentacije: kemija žvepla, pigmenti, repromateriali za grafično industrijo, soli, program za gradbeništvo, predelava plastike, agrokemotehnična sredstva, premazi, organska kemija, metalurgija na osnovi cinka, energetika, sekundarne surovine in predelava odpadkov za razreševanje ekologije. Poleg naštetega razvoja strokovnih področij, proizvodenj in produktov bomo dodatno razvijali in izpolnjevali: dolgoročni razvoj in planiranje dolgoročnega razvoja in raziskovalne dejavnosti, informacijske sisteme, energetiko, ekologijo, prenos tehnologije in še neopredeljene dejavnosti (biokemija, ultrazvok in kemijske reakcije itd.). Dani Podpečan in Robert Jedlovčnik Poslovanje proizvodnih tozd v prvi polovici letošnjega leta Največ težav z oskrbo - Stari del Cinkarne bomo postopoma opuščali in do leta 1995 predali ZPI. Stara valjarna je pod varstvom tehničnega muzeja. Področje Superfosfata smo s pogodbo (1983) že predali ZPI. v zameno pa bomo pridobili zemljišča na novem delu. ki so še v privatni lasti. Skladišče Kovinotehne -Tehnomercator je na našem interesnem področju in ga bomo odkupili skupaj z vso infrastrukturo, še v srednjeročnem obdobju do 1985. V urbanističnem načrtu Celja (UNC) smo z dodatno vlogo, področja novega dela Cinkarne, omejili z magistralo jug (Celje Teharje) »Železniško ranžirno postajo«, železniško progo za EMO, ki mora potekati čimbolj severno, vzhodno Ložnico in Hudinjo. Pripraviti je potrebno zazi- Kot celotno naše gospodarstvo, tako so se tudi naše tozd v tem obdobju srečevale s številnimi problemi. Najtežji problem predstavlja oskrba z domačintf in uvoznimi surovinami in repromaterialom. Tega problema nikakor ni bilo mogoče v celoti zadovoljivo rešiti, zato ugotavljamo zaostanek za predvidenimi fizičnim obsegom proizvodnje za 8 odstotkov. Rezultati niso enaki v vseli tozdih. V Kemiji, Kemiji Mozirje in Grafiki je bil obseg proizvodnje nižji od doseženega v enakem obdobju lani, v Metalurgiji je na ravni lanskega, medtem ko je v Titanovem dioksidu in Veflonu znatno višji, (za 6 % v Titanovem dioksidu ter 16 % v Veflonu od planiranega). Metalurgija zaradi pomanjkanja surovin ni dosegla planiranega fizičnega obsega proizvodnje. V tem obdobju je primanjkovalo predvsem kvalitetnega cinka. Kljub temu smo dosegli tudi nekatere uspehe. V tem obdobju je bila osvojena nova tehnologija proizvodnje komercialne ter titanove ploče- vine, kar omogoča močnejši prodor teh izdelkov na zahtevno konvertibilno tržišče. Ponovno je stekla proizvodnja cinkovega prahu. Nova »S« kislina tehnološko zelo uspešno obratuje, kljub zmanjšanem obsegu zaradi težav pri uvozu žvepla, kar omogoča tudi velik prihranek mazuta. Kemija Celje je imela v tem obdobju v svojih zastarelih obratih veliko problemov. Poleg tega, da ni bilo na razpolago dovolj surovin, da niso bila rešena tržna vprašanja, so se pojavili tudi neplanirani zastoji v posameznih obratih in izpadi proizvodnje. Obseg proizvodnje je bil v tem obdobju za 3 odstotke nižji od lanskega, kar je z ozirom na problematiko te tozd še kar zadovoljivo. Čeprav poteka proizvodnja večji del v starih obratih, se čedalje večji delež izdelkov izvaža, tako da ima ta tozd pozitivno zunanje-trgovin-sko bilanco. Uspešno se je uveljavila plinifikacija peči v cinkovem belilu, kakor tudi nova naprava za pakiranje v obratu lepil. Kemija Mozirje je dosegla 90 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje. Tudi tej tozd primanjkuje surovin. Zaradi tega, ker ni bilo možnosti uvoza razmeroma majhnega deleža komponent za celotno paleto proizvodnje, posameznih izdelkov ni bilo mogoče proizvajati. V tem obdobju pa so se pokazali dobri proizvodni rezultati v novem obratu. Grafika je močno vezana na uvoz surovin, izdelki pa se prodajajo predvsem na domačem trgu. V takem položaju se je nujno zaostrilo vprašanje možnosti preskrbe z uvoznimi surovinami, posledica tega je bil zmanjšan fizični obseg proizvodnje. Z združevanjem sredstev ni bilo mogoče v celoti zagotoviti dovolj deviznih sredstev za normalen potek proizvodnje. Posebno problematična je proizvo- dnja tiskarskih barv, kjer so surovine izključno vezane na uvoz. V tem obdobju so bile izvršene vse priprave v novem obratu veziv, tako da bo proizvodnja stekla tudi tu in se s tem zaokrožil celoten asortiment proizvodnje te tozd. Veflon je glede na planska predvidevanja presegel proizvodnjo za 16, glede na enako obdobje lanskega leta pa celo za 25 odstotkov. K takemu uspehu so nedvomno pripomogle tudi nove, računalniške vodene stružnice. Uspeh te tozd pa bi bil še večji, če bi imel na voljo dovolj surovin iz uvoza. Titanov dioksid ima v naši delovni organizaciji poseben položaj. To je edina tozd, kije bila v tem obdobju normalno oskrbljena s surovinami. Proizvodni rezultati so tako glede na plan, kakor tudi na tehnične zmogljivosti več kot zadovoljivi. Nedvomno so k takemu uspehu preseganju plana za 6 % in povečanju proizvodnje glede na lansko leto za 10 % pripomogli tudi napori celotnega kolektiva. Tej tozd lahko le zaželimo, da tudi v naslednjem obdobju nadaljuje z nezmanjšanim obsegom proizvodnje. Robert Jedlovčnik Kako smo realizirali posamezne naloge programa ekonomske in ekološke sanacije Pomemben napredek v organiziranju skupnih služb Napredek pri organizaciji skupnih služb se kaže. že od začetka nove organiziranosti. Organizirali smo posamezne službe, sprejeli nov način nagrajevanja in novo kadrovsko politiko ter s tem dokazali, da spremembe lahko prinesejo boljše odgovornejše delo ter rezultate, katerih se vsi veselimo. Ko je skupščina občine Celje po dolgi javni razpravi v oktobru 1978. leta sprejela program ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne, smo se vsi v Cinkarni zavedali, da bodo naloge iz programa težka preizkušnja za kolektiv. V iskanju najoptimalnejših rešitev nismo bili vedno enotni, zato je veliko prispevala k realizaciji sanacije tudi odločitev, da se v Cinkarni ustanovi svet za ekonomsko in ekološko sanacijo. Svet je v decembru istega leta imenoval delavski svet delovne organizacije, člane pa je predlagala družbeno-poli-tična skupnost Slovenije in občine, skupaj s Cinkarno Celje Kaj kmalu je bilo ugotovljeno, da bo za uspešno izvedbo sanacije potrebno marsikje menjati tudi miselnost posameznikov in skupin, zato seje Cinkarna odločila za temeljito reorganizacijo svojega poslovanja z namenom, da v večji meri po- enoti poslovne cilje in poslovno politiko, obenem pa združi že tako razdrobljene sile z vidika kadrovske politike, da bodo kos zahtevnim nalogam. Bilo je veliko težav, denarja pa vedno premalo, toda počasi se je začelo premikati in spreminjati. Številne notranje kadrovske spremembe po načelu, da se imenujejo »pravi ljudje na prava mesta« kjer bodo lahko največ prispevali, ter pridobivanje zunanjih strokovnih kadrov za bolj deficitarna dela, so v veliki meri omogočili pozitiven razvoj celotne DO, pa tudi vseh njenih delov. Vendar kadrovske funkcije nismo nikoli omejevali le na kadrovanju, ampak smo jo kot sestavni del celotne poslovne politike širili na razvoj in izpopolnjevanje, na delovno-pravna razmerja, samoupravno komuniciranje in informiranje, razvoj inventivne dejavnosti, utrditev vloge delegatskega sistema in povezanosti z delom DPO, motivacijo in stimulacijo kadrov, na razvoj družbenega standarda - prehrano, stanovanja, počitek, rekreacijo, zaščito delavcev, pa tudi na zdravstveno in socialno varstvo zaposlenih. Na tem področju je še mnogo odprtih in nerešenih vprašanj, vendar že spoznanje, da jih je treba rešiti, nas obvezuje, da vztrajamo pri zastavljenih nalogah. Iz nalog, vsebovanih v programu ekonomske in ekološke sanacije je tudi zahteva, da se uredi problematika nagrajevanja, s poudarkom na ugotavljanju dejanskega prispevka delavcev, zato smo se že v 1980. letu lotili te naloge. Opravljeno je bilo veliko delo, vendar nas čaka še mnogo problemov, saj je z merjenjem prispevka posameznikov in skupin potrebno razčistiti tudi odnose do dela in več nagraditi dejansko prizadevne delavce, kar pa se seveda ne sklada s stališči sicer manj prizadevnih, ki opravljajo enaka oz. podobna dela. Pri vsem tem ne smemo mimo dejstva, da v resnici (ne povsod) delamo manj, da premalo spoštujemo delovni red in disciplino, brez upravičenih razlogov med delom zapuščamo delovna mesta in včasih vidimo le svoje samoupravne pravice, premalo pa tudi obveznosti ter pozablja- mo, da pravice izvirajo le iz dela. Biti moramo kritični do vseh tistih, ki hodijo »v službo« da pač zaslužijo in jim niso mnogo mar napori kolektiva za trajnejšo prespektivo in krepitev materialne osnove delovne organizacije in tozda. Zato sem prepričan, da za nekatera črnogleda razmišljanja ni bilo vzroka. Skupne službe so se okrepile z nalogo, da poenotijo poslovne futfkcije ter zagoto-vijovskfipaj s tozdi dolgoročni razvoj DO. Povečano število iz-valjalcev v DSSS je skoraj v celoti rezultat organizacijskih sprememb in ne »novega in novega« kadrovanja izven delovne organizacije, kot nekateri posamezniki to očitajo. Na osnovi skupnega dogovarjanja in spoštovanja dogovorjenega bo Cinkarna nedvomno uspešno razrešila še tiste probleme, ki so še odprti. To se je potrdilo tudi med drugim s potrditvijo temeljev srednjeročnega plana, kjer so delavci tudi pokazali polni interes za združevanje sredstev z namenom, da se čim-prej kvalitetno realizirajo razvojne in investicijske naloge v DO. Vse to pa je bil tudi osnovni cilj programa ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne, kije praktično v celoti že realiziran, kar je ugotovila tudi skupščina občine Celje, ko je obravnavala njegovo uresničevanje. Leopold Slapnik Ocena notranje organiziranosti delovne organizacije Kolikšna je cena? Štiri leta je minilo, odkar smo začeli spreminjati organizacijsko zgradbo znotraj delovne organizacije. Organizacija je bila pripravljena na osnovi analize razvojnih možnosti v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane ter sprejeta na samoupravnih organih. Ker ni bilo realnih možnosti, da bi jo izvedli takoj in v celoti, smo jo izvajali postopno. Ocenjujemo, da je prinesla racionalnejše poslovanje in delo v delovni organizaciji. Kaj pa o tem misli predsednik KPO tov. Maks Bastl, objavljamo v intervjuju. CINKARNAR: Ali je notranja reorganizacija izpolnila pričakovanja tako, kot je bila v osnutku začrtana? BASTL: Zastavljeni osnovni koncept reorganizacije smo v glavnem realizirali. Ali so izpolnjena pričakovanja, pa je težko odgovoriti, ker tisto kar delaš, m nikdar tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. To velja tudi za reorganizacijo, saj gotovo nismo prišli na vseh področjih do optimalnih rešitev, posebno, ker smo včasih morali pristajati tudi na kompromise, kar seveda pomeni odmik od najracionalnejših rešitev. Zavedati seje potrebno, da je organizacija živa stvar, da se mora z razvojem stalno prilagajati pogojem dela in novim razmeram v gospodarstvu. Zato bi storili največjo napako, če bi se z rešitvami zadovoljili. Edino z dolgoročnim delom in s stalnim izpopolnjevanjem bomo lahko prišli do tiste kvalitete, ki si jo želimo. Spomnimo se, da smo morali orati ledino že pri njenem snovanju, saj je bila Cinkarna na tem področju zanemarjena. Takšna kot je danes mora ostati v vsakodnevni rabi, preizkušena in ustrezno spremenjena. CINKARNAR: Ali nam nova organizacija daje rezultate, ki smo jih pričakovali v primerjavi s prejšnjim stanjem? Racionalnost dela, itd. BASTL: Organizacijska struktura v primerjavi s staro je na nekaterih področjih zahtevala večje število izvajalcev, kar pomeni večji izdatek za delovno organizacijo, vendar mora biti le-ta poplačan z večjo učinkovitostjo, kar v prenesenem smislu pomeni boljši nastop na trgu, večja učinkovitost pri razreševanju vseh notranjih problemov -proizvodnje, vzdrževanja, transporta.... Lahko trdimo, da je nova organizacija napredek v odnosu na staro, vendar nismo izkoristili še vseh možnosti, ki jih imamo. CINKARNAR: Katere vidnejše spremembe je še potrebno izpeljati? BASTL: Prvenstvena naloga je. da obstoječo organizacijo v vsakodnevnem življenju čim bolj dosledno uveljavimo. Niso dovolj le na papirju zamišljene nove rešitve, življenje pa v praksi teče po starem. Takšnih primerov je še veliko. Zato se moramo vsi zavestno organizirati, da uveljavimo spremembe ter da se otresemo občutka, da bi le-te lahko koga obremenjevale ali celo šikanirale. Najvaženjša naloga pred nami je poslovni informacijski sistem, podprt z novim računalnikom, uveljavitev službe kakovosti na ravni DO itd... CINKARNAR: Kolikšna je bila cena reorganizacije ter v kolikšni meri in kdaj se bo to poplačalo oziroma obrestovalo? BASTL: Cena za dosedanje sodelovanje z Zavodom znaša 9 milijonov din. Po mojem mnenju, bi bila za Cinkarno to zelo slaba poslovna poteza, če ne bi bil izplačani znesek za angažiranje ZOP-a doslej že nekajkrat poplačan. To trditev bi želel utemeljiti s tem, da so poslovni rezultati, kakršne dosega naša delovna organizacija po začetku organizacije v primerjavi s preteklim obdobjem, bistveno ugodnejši. Težko je tu trditi, kolikšen je tu delež same organizacije, vendar spričo veliko težjih pogojev gospodarjenja danes, v primerjavi s preteklostjo, lahko ocenjujemo, da je velik. CINKARNAR: Ali še potrebujemo pomoč Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane? BASTL: Naša želja je, da bi sodelovanje z ZOP preraslo v trajno obliko poslovnega odnosa, s tem, da pa želimo postaviti lastno organizacijsko službo na takšno raven, da bo omejila potrebo po sodelovanju zunanjih sodelavcev samo za najzahtevnejše organizacijske rešitve, kar pa ji delno že uspeva. Urednica Po uspešnem zagonu S-kisline Od 28. novembra 1982, ko smo uspešno opravili zagon nove »S« kisline, le-ta daje izredne rezultate. Od takrat dalje, pa do konca junija letos je S kislina proizvedla 52.500 t žveplove kisline, povprečno 7.500 t na mesec. Hkrati je proizvedla 45.968 t visokonapete pare, ki je ni bilo potrebno proizvesti v mazutni kotlovnici titanovega dioksida. Za to proizvodnjo je porabila 17.387 ton elementarnega žvepla, 59.942 m3 demineralizirane in 48.650 m3 dekarbonizirane vode ter 1.760 m3 pitne vode. Onesnaževanje okolja S-kisline je kontroliran Oddelek za varstvo okolja z meritvami koncentracije žveplovih oksidov pred vstopom v 100-metrski dimnik, ker drugega onesnaževanja ni. Emisija žveplovega dioksida je bila v povprečju 0,26 g/m3 ali povprečno 0,65 kg žveplovega dioksida na tono proizvedene žveplove kisline (od 0,41 do 1.19 kg žveplovega dioksida na tono žveplove kisline). Za dvojni postopek, ki ga ima S-kislina je v literaturi podatek, da je dopustna emisija 5 kg žveplovega dioksida na tono žveplove kisline (švedski normativ), firma Petersen pa jamči 2,7 kg žveplovega dioksida na tono žveplene kisline. Kako nizka je ta emisija pove tudi podatek, da je imel zaustavljeni obrat PIK preko 25 kg žveplovega dioksida na tono kisline, torej desetkrat več. Vpliv Cinkarne na onesnaženost z žveplovim dioksidom v Celju je ocenil Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane, kije meril koncentracije na merilnih mestih na Dolgem polju in Aljaževem hribu. Upošteval je tudi meritvi z Miklošičeve ulice, kijih je meril Zavod za socialno medicino in higieno Celje in vratarnice Cinkarne, ki jih je merila Cinkarna. Delež Cinkarne pri imisijskih koncentracijah žveplove kisline v Celju je težko določiti. Emisija žveplovega dioksida, iz Cinkarne. ki je bila ugotovljena v letih 1979 - 1981 med 75 % in 80 % celotne letne emisije na področju Celja, je zaradi zaustavitve PIK-a zagona S-kisline (zmanjšanje porabe mazuta v kotlarni TiO.,) padla in predstavlja le še 64 % celotne emisije, če upoštevamo, da se ostala emisija ni nič spremenila. Upoštevati je treba, da se precejšen del izpušča skozi 100-metrski dimnik, tako da ta emisija ne povzroča višjih koncentracij kot 0,25 mg žveplovega dioksida na m3 in še to na majhnem področju. Izkoristek zmogljivosti S-ki-sline je bil pod 50 odstotki. Zanimivi bodo podatki, ko bo zmogljivost 100 odstotno izkoriščena, kar načrtujemo v septembru letos, ko bo izvršen garancijski prevzem. S-kislina je že pokazala širok obseg obratovanja od 30 do 75 odstotkov zmogljivosti. Pokazala pa je tudi izredno obstojnost, saj ni ob izpadu električne energije, zaradi okvare na glavnem dovodnem kablu 15. marca 1983, obratovala 34 ur in 50 minut, a je ponovno šla v pogon brez ogrevanja s kurilnim oljem. Tako smo prihranili najmanj 40 ton kurilnega olja. Kontrolni tehnični pregled inšpekcijskih služb je bil uspešno Ob praznovanju 110-letnice izvršen 15. junija in v kratkem pričakujemo uporabno dovoljenje. Zaključujemo tudi primopredajo med investicijsko službo in Metalurgijo. Ekonomske učinke v času poizkusne proizvodnje, ko obrat obratuje le s 50 odstotno izkoriščenostjo, ne bomo posebej ocenjevali. Ekonomičnost pa se giblje po izračunanih predvidevanjih v investicijskem programu. V juliju je S-kislina proizvedla že 9.500 ton žveplove kisline. Skupaj s KKČ je to rekordna proizvodnja v Cinkarni. Tako je bilo proizvedeno že 20.000 ton žveplove kisline, kar je PIK včasih proizvedel v enem letu. Dani Podpečan Ogled pregrade Bukovžlak V času prireditev ob 110-letnici Cinkarne, v prvi polovici septembra, bo organiziran tudi ogled izgradnje pregrade Bukovžlak, zato o tem kratka informacija. Že pri pripravah za izgradnjo Titanovega dioksida leta 1972, smo iskali primeren prostor za odlaganje odpadkov iz nevtralizacije sadre. Odločili smo se, da se zajezi dolina Bukovžlak, ki so jo prvotno nepravilno imenovali Žepina. Predvidena je bila izgradnja pregrade do nadmorske višine 290 m, ki bi naj zadostovala za najmanj 20 let. Pregrada se je gradila postopoma z zviševanjem od 2-5 metrov. Sedaj je pregrada visoka do nadmorske višine 295 m oziroma 38 m in je tretja najvišja zemeljska pregrada v Jugoslaviji. Zgrajena je iz zemljin peščenega melja z glinastim jedrom. Za pregrado je odlagališče, ki lahko sprejme približno 4 milijone m3 sadre in ima površino 23,5 ha, zapolnjena pa bo čez približno 4 leta. Seveda je zapolnitev odvisna od poteka proizvodnje in čiščenja v nevtralizaciji titanovega dioksida. Nevtralizacijsko blato - sadra se prečrpava po cevovodu na odlagališče. V začetku so odlagali tudi razne odpadke, ki so onesnaževali odtok izcejene vode in jo delali kislo. Ko pa so prenehali z odlaganjem še drugih odpadkov seje izcedna voda izboljšala. Ta je sedaj čista in jo lahko brez skrbi spuščamo v vodotoke. Čistost yode nam dokazujejo račke, kPživijo na jezeru posebno rade pozimi, ko je voda toplejša, pa tudi žabe in v zadnjem času male ribice. Seštevek vseh doslej plačanih del za izgradnjo omenjene prč-grade ne bi bil realen, ker bi morali upoštevati inflacijo zadnjih let. Vendar lahko povemo približen znesek. Po današnjih Vlivanje cinka v kalupe cenah je bilo vloženo najmanj 150 milijonov din. V letošnjem letu bo izgradnja zaključena, pripravljamo pa že izgradnjo nove pregrade na meji med občinama Celje in Šentjur. Odlagališče piritnih ogorkov in trdih odpadkov je pod to pregrado in je zavarovano z zemelj- Z madžarskim podjetjem NYOMDAIPARI MUSZAKI FEYLESZTO K S S VALA-LAT iz Budimpešte (grafično-tehnično-razvojno skupno podjetje) smo sklenili triletno brez-devizno sodelovanje na področju izdelave predoslojenih ofsetnih plošč, aluminijske pločevine za ofsetne plošče in njihove uporabnosti v tisku. Brezdevizna, vzajemna, dvostranska, tehnično-znanstvena (po možnosti komercialna) kooperacija ima za cilj osvojiti tehnologijo, ki bo dala proizvode za substitucijo uvoza in za nastop na tretjih tržiščih, za oba partnerja. Hkrati pa mora pospeševati izvoz naših proizvodov za grafično industrijo v Madžarsko. Sodelovanje je že odobreno na Zavodu SRS za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje iz Ljubljane na osnovi zakona o evidenci znanstvenega, kulturnega, prosvetnega in tehničnega sodelovanja s tujino. Tudi madžarski partner je pridobil to odobritev od svojega pristojnega ministrstva. Partner z madžarske strani je strokovno proizvodna organizacija združenja grafičnih podjetij, ki ga je tudi ustanovilo, da dela na razvoju grafičnih repro-materialov. Z njim sodelujemo že od 1979. leta, letos smo sodelovanje uradno potrdili in ga začrtali s programom do 1985. leta. V januarju smo z Madžari že opravili testiranje madžarskih kopirnih slojev za predoslojeva-nje na naših neoslojenih ofsetnih ploščah tudi v tisku. Rezultati testov so bili uporabni, vendar je bila svetlobna občutljivost slojev prenizka. Testiranja bomo nadaljevali v septembru. Ob januarskem obisku so nam predali večje število elektronsko optičnih raziskav naših ofsetnih plošč. Izvršeno je bilo tudi izobraževanje na osnovi izvedenih testiranj. Pokazali so nam še video barvni film s posnetki mi-krostrukture naših in tudi drugih materialov, prevenstveno za sko pregrado, ki je visoka 10 m. Obe odlagališči predstavljata enoten sklop urejanja odlaganja odpadkov Cinkarne s tem, da se izvaja vse v smislu zaščite okolja in lepim videzom. Miloš Rant potrebe tiska, narejenih z elektronskim mikroskopom. Program sodelovanja predvideva raziskavo površine aluminija, razvoj svetlobno občutljivih slojev in raziskavo metod oslojevanja ob hkratni izdelavi Ob dnevu samoupravljalcev 27. junija je bila v Narodnem domu proslava, na kateri so podelili priznanja in nagrade najboljšim samoupravljalcem občine Celje, hkrati pa so podelili tudi priznanja INOVATOR CELJA. Za množično inventivno dejavnost je bilo podeljeno pet prvih nagrad s plaketo in priznanjem, deset drugih nagrad s priznanjem, tri nagrade s priznanjem strokovnim in vodstvenim delavcem. Delavci Cinkarne vse od leta 1975, ko so bile nagrade in priznanja podeljene prvič, dobivajo ta priznanja vsako leto. Letos prvič pa so delavci Cinkarne prejeli nagrade in priznanja na vseh treh področjih. Za inventivno dejavnost so prejeli prvo nagrado z plaketo in priznanjem: ZAVRŠNIK Bojan, ŽERJAV Anton, dipl. ing., KOVAČIČ Viki, GORENŠEK Janez, ŽERJAV Ivica, dipl. ing., in DEŽELAK Anton vsi iz Ve-llona za inovacijski predlog PA-STOZNI EKSTRUDOR Drugo nagrado in priznanje je prejel SUŠNIK Franc iz Kemije za tri inovacijske predloge, pri četrtem predlogu pa je bil soavtor. Med nagrajenci razvojnih in raziskovalnih delavcev sta TU-KARIČ Ljiljana, mg., in VERB-NJAK Vera.ki sta predlagali tri inovacijske predloge skupaj z BREGAR Stanko, dipl. ing. pa še četrtega. skupnih metod kontrole kvalitete in izenačenje kontrolne tehnologije. Nadalje program predvideva poizkusno oslojevanje aluminijskih zvitkov obeh proizvodenj v Celju z madžarskimi in našimi kopirnimi sloji, testiranje narejenih vzorcev v tiskarnah obeh držav in izdelavo predloga kooperacije na osnovi pridobljenih tehnično-ekonomskih izhodišč. V zadnjem delu programa, predvidevamo sodelovanje na laboratorijskih metodah raziskav paprija in tiskarskih barv s tehničnimi standardi in obdelavami težav pri tisku. Pogoji brezdevizne izmenjave strokovnjakov so vzajemni in veljajo enako za oba partnerja. Tako vsaka stran po programu pošlje enako število strokovnjakov. Ti predlogi so hkrati realizirane razvojne naloge za štiri nove proizvode, ki nadomeščajo prejšnji uvoz v paleti tiskarskih proizvodov. Med vodilnimi in vodstvenimi delavci je prejel nagrado in priznanje PODPEČAN Dani, dipl. ing. za seminarsko nalogo: OCENA EKOLOŠKO TEHNOLOŠKE ZAOKROŽENOSTI MOŽNEGA DOLGOROČNEGA RAZVOJA DO Za letos je planirana izmenjava za 30 dni. To pomeni trikratni obisk dveh strokovnjakov po pet dni. Ostale obveze vsake strani pa so: zagotovitev in plačilo stroškov prenočevanja, izplačilo domačih dnevnic ter stroški medmestnih potovanj v okviru programa. Potne stroške Budimpešta - Celje in obratno plača vsaka stran zase. Uradni jezik sporazumevanja je angleščina ali nemščhTa, v enakem jeziku je-seštavljen vsakokratni zapisnik sodelovanja. Morebitni tolmač potuje na stroške tistega, ki ga potrebuje. Okvirna pogodba predvideva še ostale razmejitve in pogoje. Dani Podpečan CINKARNE CELJE«, za uspešno vodenje in registracijo razvojne službe kot raziskovalne enote s svojim programom in za ustanovitev INDOK Centra, ki je organiziran predvsem za potrebe razvojne službe kakor tudi celotne Cinkarne s strokovno knjižico. Poleg svojega strokovnega in organizacijskega eela je tudi aktiven na družbeno političnem področju. Priznanja, ki sojih prejeli delavci Cinkarne naj bodo spodbuda njim in drugim za dosego še večjih uspehov. ČESTITAMO! Znanstveno -tehnično sodelovanje z Madžari Podeljene nagrade »Inovator Celje 82« Občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna skupnost Celje sta letos že osmič podelili občinska priznanja »INOVATOR CELJE 82« Ta široka akcija za spodbujanje inventivne dejavnosti s podelitvijo moralnih in materialnih priznanj za boljše dosežke delavcem, ki so jih ustvarili v lanskem letu na inovacijskem in raziskovalnem področju je odraz množičnosti in pravilnega pristopa k tej dejavnosti. Najstarejši delavec Cinkarne Franc Kovač se spominja Ni najstarejši po letih, star je le 57 let, pa tudi videti mu ni toliko. Najdlje pa živi s Cinkarno in kemijskimi obrati, natančno 38 let in pol. Njegovi spomini sežejo prav do leta 1942, ko je prvič prišel na delo. govorimo, namesto, da bi samo še izvajali. Veste, včasih sem se jezil, če se kaj ni naredilo, potem jta sem moral postati takšen kot drugi. CINKARNAR: Kaj pa potem, ko je samoupravljanje v praksi že popolnoma zaživelo, kako ocenjujete obdobje po šestdesetih letih? KOVAČ: Bilo je mnogo bolje. Strojne naprave so delavcu olajšale naporno delo. Povsod tam, kjer je še bilo težko fizično delo, pa so delavci zapuščali delo. CINKARNAR: Ko ste prišli v Cinkarno, ste bili še mladi in divjala je vojna. Kako je bilo? KOVAČ: Bil sem star 15 let. Med vojno je bilo zelo težko. Veliko smo morali delati, molče in poslušno. Postavljeni so bili ljudje, ki so pazili na nas. Če si kaj rekel, so te zaprli. Tako so leta 1943 priprli nekaj nad dvajset Cinkarnarjev in jih ustrelili. Zaslužili pa smo premalo, da bi s tem lahko živeli. CINKARNAR: Po vojni pa seje vse spremenilo. KOVAČ: Življenjski standard seje z dneva v dan dvigal, čeprav smo v začetku še vedno dobivali hrano na karte. A dobilo se je vsak dan več. Delati pa smo morali prav tako trdo in veliko, vendar je bilo drugače. Gradili smo zase. Spominjam se, kako veseli smo bili, ko smo leta 1947 dobili prvo menzo. Do tedaj malice sploh nismo imeli. Tudi od doma nismo imeli kaj prinesti. CINKARNAR: Leta 1950 ste delavci dobili samoupravljanje. Kakšno spremembo ste čutili po tej prelomnici v naši zgodovini? KOVAČ: Izvoljen sem bil v prvi upravni odbor. Nato pa sem deloval v samoupravljanju vse do danes. Bil sem predsednik delavskega sveta delovne enote Kemija, delegat v delavskem svetu delovne organizacije in tudi predsednik osnovne organizacije sindikata Kemije. Ko je bilo samoupravljanje še v povojih, smo zelo veliko govorili, kako bi več naredili. Takoj po sejah smo ljudem pojasnjevali kaj moramo narediti in dogovori so se vsi brez izjeme, redno in takoj izvajali. Ko gledam vse to obdobje danes, vidim, da je demokracija v veliki meri zmanjšala samoupravljanje. Delavec ima danes preveliko zaščito, padla je disciplina, vodilni nimajo več besede, skratka, delavec je izgubil zavest do skupnega. Težko je verjeti, da o tistem, kar se dogovorimo, dandanes še kar Mladi, novi delavci namreč niso zdržali napora in pogojev dela, zato so odhajali. Ostali so le nekateri, ki pa si zato zaslužijo priznanje. V teh letih je bilo tudi veliko možnosti šolanja. Tudi jaz sem napredoval. Pridobil sem si kvalifikacijo in postal izmenovodja. CINKARNAR: Kako je bilo v letih, ko je Cinkarno pestila kriza, ko ni bilo dovolj denarja za osebne dohodke? KOVAČ: Leto 1974 je bilo najbolj kritično. Morali bi odpustiti najmanj dvesto delavcev. Vendar jih nismo hoteli vreči na cesto. Odločili smo se za 80 odstotne osebne dohodke. Potem smo uvozili veliko surovin, da smo lahko dvignili proizvodnjo. CINKARNAR: Kako pa ocenjujete današnje čase z ozirom na tiste, o katerih ste govorili? KOVAČ: Delavci si danes upajo reči vse. Mislim, da po osemdesetem letu stagniramo. Cene se nenehno d vigajoDelavci pa se ne pogovarjajo več drugega kot o denarju. Čeprav bi lahko še veliko povedal, je Franc Kovač, ki se bo čez leto ali dve upokojil, končal, ker je hitel v Arclin na kmetijo. Tam ga je čakalo delo saj je imel prosti dan. Urednica Po sledeh arhive Kronološki pregled dogodkov I. PRVO OBDOBJE Leto 1873 Zgrajena je bila Cinkarna v Gaberju pri Celju. Zgradila jo je avstroogrska monarhija pod naslovom »K. K. Hiittenvervvaltung Cilli«. Leto 1875 Začetek obratovanja. Prvi obra-tovodja oziroma ravnatelj je bil rudarski svetnik Brunner. Leto 1888 Zgrajena valjarna na parni pogon. Leto 1891 Zgrajena podružnica Tovarne kemičnih izdelkov, Hrastnik. Ta je za Cinkarno pražila cinkovo rudo. 1896 Ustanovljena kemična industrija, Mozirje. Leto 1908 Zgrajena hidravlična stiskalnica za proizvodnjo Samotnih retort. Leto 1912 Zgrajena pražilnica. Leto 1914 Cinkarna se preimenuje v »Ber-g-und Hiittenverwaltung Cilli« zaradi nakupa premogovnikov v Zabukovici in Velenju. Leto 1918 Cinkarna se preimenuje v »Državno Cinkarno Celje«, rudnika Zabukovica in Velenje pa samostojno upravo, zaradi zloma avstro-ogrske monarhije. Toleto so bile težave z oskrbo z rudo zaradi odvzema vira - rudnika v Rajblu. Leto 1922 Na licitaciji je bila podpisana zakupna pogodba med Slovensko banko d.d., Zagreb in Mi- nistrstvom za šume i rude, Beograd. S tem je bila ustanovljena »Cinkarna delniška družba« z delniško glavnico 3.000.000 din za dobo 30 let. Leto 1923 Zgrajena pocinkovalnica za črno pločevino. Leto 1925 Podružnico Kemične tovarne Hrastnik je kupila tvrdka Beez -Soudheimer K Co. Frankfurt, po polomu te pa Konzorcij delničarjev Cinkarne d. d. Formirala se je tvrdka Metalno a. d. Beograd - tovarna Celje«. II - DOBA INTENZIVNIH INVESTICIJ 1930-40 V obdobju od 1930 do 1940 leta so postopoma gradili stolpe za proizvodnjo žveplene kisline, koncentracijski aparat in destilacijske peči v topilnici surovega cinka ter ročne grebilne peči za praženje cinkove rude. Leto 1930 Zgrajena aglomeracijska naprava za praženje cinkove rude in tovarna cinkovega belila, ki je naslednje leto pogorela, a bila v kratkem popravljena. Leto 1934 Preurejena je bila sušilnica. Ustavljena je bila pocinkovalnica za črno pločevino, zgrajena leta 1923. Leto 1935 Zgrajena je bila tovarna litopo-na in dograjena tovarna za svinčeno glajenko in minij. Leto 1937 Zgrajena je bila tovarna modre galice in tovarna kromovega galuna. Postavljena je bila sedeme-tažna mehanska Spirlet peč. Odprt je bil nov obrat za cinko-grafske plošče. Leto 1938 Postavljenih je bilo več cinkovih destilacijskih peči. Leto 1939 Zgrajena je bila tovarna ultra-marina in tovarna natrijevega hidrosulfita in rongolita. Leto 1941 Modernizirana je bila pražilnica. III. OBDOBJE DRUGE SVETOVNE VOJNE Leta 1941 je nemška okupacijska oblast obe tovarni združila v eno podjetje pod firmo »Zinkhutte A.G. - Cilli« in podjetje vključila v nemški koncern »Preussag A. G.«, v katerem so bile združene vse topilnice cinka in svinca v velikonemškem raj-hu. Naprave so do skrajnosti izkoriščali in žal premalo in površno vzdrževali. IV. OBDOBJE PO VOJNI Leta 1945 seje odcepila od Cinkarne Metalna d. d. in nastala samostojna Kemična tovarna. Njej se je priključila tovarna superfosfata in obrat za natrijev sulfid, ki je takrat začel obratovati. Proizvodnja je stekla na vseh napravah. Želja je bila, da se čim bolj m čim hitreje poveča proizvodnja surovega cinka in prahu. V nekaj letih je v topilnici že obratovalo 10 peči, povečali so pražilne naprave, pet pražilnih peči m mrtvo pražarno. Leto 1949 Ustanovljena je bila šahovska in planinska sekcija Cinkarne. Leto 1950 6. september pomeni začetek samoupravljanja, ustanovili so prvi delavski svet in upravni odbor. Leto 1952 Začeli so z rekonstrukcijo, povečanjem in modernizacijo keramičnega oddelka. Leto 1953 Sosednja kemična tovarna se je ponovno priključila Cinkarni. Tako je iz prvotne Cinkarne, ki je bila izrazito metalurška industrija, nastalo metalurško-ke-mično podjetje. Kljub združitvi pa je vsaka obdržala svoj karakter in se razvijala v svojo smer. Leto 1954 I. marca je izšla prva številka glasila Cinkarnar. L maja so ljubitelji planin in narave s prostovoljnim delom pomagali zgraditi dom v Logarski dolini. 6. maja je bila v Cinkarni konferenca kmetijskih strokovnjakov z namenom, da se reši vprašanje proizvodnje in uporabe super-fosfata, umestnosti granulacije, uporabnosti mešanih gnojil in bakrenega apna. 4. junija je naraščajoča Voglajna poplavila vse obrate Cinkarne. Višina vode v Keramiki je dosegla 2 m, v pečnih kanalih pa nad 3 m. Voda je uničila velik del arhive Cinkarne. II. septembra je bila končana izgradnja obrata za proizvodnjo žveplene kisline - stolpni sistem Petersen - z zmogljivostjo 60 ton kisline dnevno. Tega leta je bila ustanovljena Počitniška zveza Cinkarne s 103 člani. Leto 1955 Zgrajeni sta bili dve novi transformatorski postaji. 16. januarja je bil sestanek vodstva Cinkarne s predsednikom izvršnega sveta LRS tov. dr. Marjanom Brece-ljem zaradi problematike zadnjih plačil za izgradnjo žveplene kisline. V valjarni so nastajale izgube predvsem zaradi slabe površine pločevine; začela pa se je tudi modernizacija valjarne z novo valjčno progo za predvaljanje. Izvedena je bila reorganizacija elektrostrojne službe zaradi združitve s kemično tovarno in tovarno superfosfata. Decembra je bilo 1. posvetovanje o razvoju rudarstva in metalurgije svinca in cinka v FLRJ -navzoča 2 delegata Cinkarne v Trepči. Ustanovljena je bila zobna am- bulanta v Cinkarni. Leto 1956 Izvedena je bila rekonstrukcija stare proge v Valjarni. 18. maja je bila ustanovna skupščina Ljudske tehnike Cinkarne. Imela je pet sekcij in štela 286 članov. Leto 1957 Začeli smo izdelovati cinkove strešnike. L januarja je začela obratna ambulanta poslovati kot finančno samostojni zdravstveni zavod. Z volitvami v zbor proizvajalcev je bil izveden drugi del volitev v oba doma občinskih ljudskih odborov ter storjen korak naprej v družbenem samoupravljanju, ki daje poudarek vodilni vlogi delavskega razreda. Leto 1958 Imeli smo svoj počitniški dom v Nerezinah. Pričeli smo izdelovati cinkovo žico. Leto 1959 Izdelan je bil načrt rekonstrukcije litopona. V letu 1959 je bilo zelo razgibano politično življenje kolektiva. Uspeli smo samoupravljanje pripeljati tako daleč, da so delavci začeli razumeti in se zanimati za gospodarjenje podjetja. Celotni dohodek je bil za 8 % večji od leta 1958, ne da bi se spremenile prodajne cene in osnovna sredstva, ki so bila že od 1954 leta neizpremenjena. Leto 1960 Izvedena je bila reorganizacija -ustanovljeni so bili sektorji z obrati. Celotni dohodek je porastel za 10,72 % v primerjavi z letom 1959. Cinkarna ni imela dovolj lastnih sredstev za graditev tovarne titanovega dioksida, zato seje povezala z vzhodnonemško tvrdko VVB Lacke und Farben, Berlin. Leto 1961 K podjetju Cinkarna je bila priključena Tovarna organskih barvil Celje. Aprila je bila uvedena lastna kuhinja za malico in topli obrok v četrti izmeni. Zgrajena je bila obratna ambulanta. Začeli smo izdelovati cinkove baterijske čašice. Leto 1962 Obiskal nas je član ZIS tov. Sergej Kraigher. Na X. mednarodni razstavi izumiteljev v Bru- xellesu je Branko Pustoslemšek za inovacijo stroj za navijanje pločevine prejel srebrno medaljo. Zgrajen je bil samski dom z 61 ležišči v Kumerdejevi ulici za potrebe cinkarniških delavcev. Zgrajeno je bilo skladišče drobnega materiala in ustanovljena strokovna knjižnica. Proizvodnjo smo povečali glede na leto 1961 za 11,85 %. Ustanovljeni so bili obratni delavski sveti. K Cinkarni se je priključila Kemična industrija Mozirje, ki so jo modernizirali za izdelavo zemeljskih barv. Leto 1963 Cinkarna je pristopila k poslovni skupnosti Jugobureau« v Kambodži za poslovanje s Kambodžo. Včlanila seje v Slovensko kemijsko društvo v Ljubljani. Ukinili smo norme v obratu litopon. Zgrajen je bil bife Metalurgije (okrepčevalnica), samski dom s 50 ležišči v Riharjevi ulici in pralnica, likalnica in šivalnica. Proizvodnjo smo povečali glede na leto 1962 za 37 % (celotni prihodek = 11.912.066 din). Leto 1964 Zaradi bližine hmeljskih nasadov se je Cinkarna odločila za proizvodnjo zaščitnih sredstev za rastlinstvo in to modrega bakra, povečala pa je tudi napravo za proizvodnjo minija. Začela se je proizvodnja cinko-vih in pocinkanih žlebov in cevi. Na težkih delovnih mestih v topilnici so delavci dobili dodatek v vrednosti 600 din na 8 ur. 24. oktobra je bila poplava v skladiščih, litoponu, investicijskem sektorju in drugod. 20. novembra je prišla na obisk petčlanska študijska skupina iz CSZS Jugoslavije, ki seje ukvarjala z analizo poteka strokovnega izobraževanja v podjetjih. Pričeli smo graditi žvepleno kislino. Leto 1965 Cinkarna je zabeležila večji izvoz od vseh industrijskih podjetij Slovenije. Pričeli smo graditi New Jersey, ustanovili smo obrat žice. Izdelali so film o razvoju Cinkarne. Sofinansirali smo v izgradnjo rudnika v Mojkovcu - cinkove-ga koncentrata za topilnico. Začeli smo izdelovati organole. cinkor, minijske premaze, ftalat-ni minij. Stekla je proizvodnja antikorozijskih premazov na osnovi cinkovega prahu in svinčenega minija. Začeli smo z proizvodnjo mikrocinka. Leto 1966 15. decembra smo pričeli s proizvodnjo žveplene kisline na osnovi pražerya