Bodi priljuden in lepoveden
Mirko je l)il jedva Sest let star, a zel6 ljubeznjiv in dober deč«k. Kamor koli je prišel, povsod so gn radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga porsod, da naj kmalu zopet pride.
Kaj ne, to je lepo za mladega otroka? Ali kako to, da so ljudje MirSka tako radi imeli?
Da, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato, ker je bil tako priljuden iu ponižen. Če je kam pri&el, vselej jo ralilo potrkal na rrata, kakor se spodobi. Kadar je Trata odprl, imel ja že svcj klobuček t roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: rdoliro jutro!" ali ndober dan!"
V aobo atopivai, ostal jc pvi tratih, ilokler se mu ntj reklo, da naj bliže pristopi. Kadar ga je kdo vprašal: Bkako si Mirkof" odgovoril je vselej prijazno: ^hvala, anti vidite, da mi je dobro!" Če ga je kdo vpraSal po zdraTJi njegovih starSev, oilgovoril je: ^hvala, moji starši so zdraTi!" Na vpraSanje, fe želi kako hražko ali jabolko, rekel je: nprosim, ako ste tako dobri?" Ce mu je kdo pokazal kako podobo, igračo ali kaj taeega, rekel je: ndorolite, da tudi jaz to stvar v roko vzamein!" Za vse, kar se mu je dalo, zahvalil se js prav prijazno. Kadar so drugi otroci svoje igraGe prinesli, da Tji se skupaj igrali, nikoli se nij Cesa dotaknil, predao liij vprašal, je-li sme tudi on to ali iaa stvar v roke prijcti. Ziuiidi »jegoveg& lepega TCdžnja so se vsi cttoci i njim radi igrali.
Neeega dne mu oče dad6 pismo, da je odaese grajskemu gospodu. Da-si jo bil Miiko danes prvič pri gmjskem gospoda, dopadel se je rsem tako, d& ga prosijo, &aj ostane Se uekolik« wtsa v gradu.
10»
148
Grajaki gospod je imel v sobi lepega akorea. ki je znal nekatere besede prav lepo in razločno izguvarjuti.
nKer si tako priljudcn in Ijubeznjiv defek," reče gospod, nzatotaj ti hočem nekaj pokazati, kar te bode gotovo razTeselilo."
nFrosiiu, ako ste Uko prijazni 1" odgovori Mirko, ter gre z gospodom r stransko sobo, v katerej je bil lepi ptis skorec. Gospod je saCel skorca iz-praševiti in skorec je na vse lepo iu razloJJno odgorarjaL Oj, t« je bUo re-selje za Mirčka! Tako lepega iii uCenega ptiua nij šc nikoli Tidcl. Od Teselja je ploskal z rokama in nij se mogel dosti naCudili umeteljnosti krotkega skorca.
A kmalu je bilo Mirčkovo ve3elje pri kraji. Spomnil se je namret', da mu je treba iti Uom6v, ker so mu oče rekli, da naj dolgo ne izostane. nLepo sevam zahvalim, da ste miskorca pokazali," teie grajskemn gospodu tcr se poslovi.
nNu, pa kmalu zopet pridi," refe mu prijazni grašfiak roko mu podafši. | BAko mi dovolite, pridem tak<5j jntri; prosil bodom tudi starše, da mi privolijo," I reCe Mirko gražfiakn roko mu poljnbivi5i.                                                             J
nnTeselilo me tode, dragi Mirko!  Lp pridi!""                                           I
Mirko pride takiij drugi dan zopet t grašSmo, da bi videl lepega skorca,      1 ki S8 mu je tako zeW dopadel.    Da-si Mirko  niti besediee  nij   zinil  o  tem, Tendar je grajski gospod kmalu spozaal, da si deček ničesar bolj ne želi imeti, nego njegovega skorcA.
Ker je bil grajski go9pod velik prijatelj MirkoTega očeta, povedi Mirkof oče necega dne svojemu prijatelju, da si Mirko nobene sttari tako ne želf, kakor lepega skorea.                                                                                            J
In gloj! Na svoj god dobi Mirko lepega skorca v zalej kletki od graj- I skega gospoda za vezilo. VeSjega. veselja lii mn gospod pafi ne bil mogel narediti.     1
Ako bi Mirko ne bil tako priljuden in lepoveden deSek, gotoro bi mu I grajski gospod skorca ge pokazal ne bil, toliko manj, da bi mn ga bil darovaJ.      I
PcalocmU Tone Brezovnik               I