ST'JDIJSKA BIBLIOTEKA T 1 T p T T * " ^ ft. 48 PoMotaa poratunjema (C. C.w>h pja za vsakega državljana zaiJSifedana z zakonom, kateri pa^ravideva za neposlušnost v tem pogledu zelo težke.Jtazni. Organizacija «Levente» je po celi- Cgnski zelo razširjena ter vzidržuje redno VSfcaško vežba-nje. Vaje se navadno napovedujejo na soboto in nedeljo in vsak član mora točno prihaja^ ti Tu se maršira, vršijo se nočne vaje, rešujejo se taktične naloge, vaje v streljanju, pai-truljiranju in oddelki imajo celo tudi trobentače in bobnarje. Disciplina je, kot rečeno, najstrožja in povelja so ista kot v stoječi armadi. Interpelacija poslanca Ferkaš a se je nanašala v prvi vrsti na duh, ki vlada v teh organizacijah in s katerim se vodi ta «telesna vzgoja». člani društva «Levente» in njihovi roditelji so — je rekel — stalno iziloženi nasiljem s strani inštruktorjev in uradov. S telovadci da se postopa na barbarski način. Instruktor j em in odborom gr® na roko tudi policija. Medtem ko so se slišale prej pritožbe le iz vasi, prihajajo sedaj tudi iz mest, a posebno iz Budimpešte. Ako ne pridejo člani točno ob napovedanem času k vajam, jih išče policija tudi po noči na domu ter jih spravlja na fcu-pajvstvo, kjer kaznujejo in za-ptirajo. V BudimpeStti odhaja mladina na vaje čeebo ob treh zjutraj, a poleg tega — je za-kiljučil poslanec FarkaS — se naganja jo k tem vajam tudi starejši ljudje. Tako je torej ogrski narod kljnjb vsem prer\£bo narodov, se tedi k&rju zelo pr»vk£no in dobro premižljenos ker bi kafea taka pritožba povzročila v Ženevi prava revolucijo. Izjava kanclerja, da ni na- nobeni'avstrijski meji takega vprašanja, kakor je vprašanje Poadižja, pomeni po člankar j evem mnenju, da prepušča Avstrija svoje nokdanje nemške podanike, ki so prešli pod oblast nasled-stveniii držav udano usodi njihove hitre in nasilne raznaro-Jatve. Glede italijanske uprave v Poadišljtu pa govori člankar ponovno o pravicah in dolžnostih, ki so enake za državljane vseh pokrajin. V drugem delu svojega članka navada Virginij Gayda celo vrsto gospodarskih in političnih dotorot in uslug4, katere je izkazala po vojni Italija Avstriji, kakor so na primer dobave živeža, podjpore in soudeležba Italije pri najetju posojila, Črtanje vojnih dajatev itd. O italijanski podpori pri koroškem plebiscitu pravi člankar: «Avstrija se ima.zahvaliti Italiji predvsem za to, da je pri koroškem plebiscitu, ki se je vršil pod vodstvom kneza Bor-ghese, spoštovala volja avstrijskega prebivalstva. Ravno tako so bile v prvi vrsti italijanske čete, ki so praktično preprečile zasedbo in nasilja s strani nemirnih sosedov.» Kar velja za Koroško, velja skoraj v enaki meri tudi za Burgenland. «Mons. Seipelu in agitator-jem,» zaključuje Virginij Gay-da svoj članek, «ki so pripravili njegov odgovor, bi radi priporočili, da nekoliko razmišljajo po teh dejstvih, ki bi morala tvoriti, če že ne drugega, vsaj doikaz o miroljubnem značaju italijanske politike napram nemftkemu prebivalstvu. K vsemu temu pa ne bo škodilo pripomniti, da ima tudi potrpežljivost Italije eno mejo: na Brennerju.* Komentar »Tribune« V «Trft>uni» pravi Forges Davanzati, da ne obsitoja. glede nemške manjšine v Poadižju nikako vpra&anje, ki bi moglo zadobiti mednaroden pomen, in v kratkem ne bo obstojalo niti! kako vprašanje^ ki bi se moglo označiti kot vprašanje kronike, ker je Poadižije italijanska obmejna pokrajana, kjer se ie nahaja drugorodna manjšina, ki v komipakitinem enotnem narodu cele Italije popolnoma izginja. Za fašistovsko Italijo, pravi Davanizati, ki je plemensiLo, jeaikovno, versko in koliurno tako enotna kot nobena druga država v Evropi, manjšinskih vprašanj ni. «Ker je fašiisitovsika It ali j a,» nadaljuje člankar, «povrnila italijanskemu narodu, (ki je botlj enoten nego vsi drugi narodi, misijo tisočletne, a po duhu vedno mlade civilizacije, je pravično in globoko etično, da se v teku tudi ene same generacije necnatne drug o rodne manjšine spojijo v enotno maso italijanskega naroda, ki upa, da bo v razliko napram drugim narodom, ostali z množenjem svojih sinov vodno bolj mogočen. Zato je dolžnost, da izloči ▼ svrho razčiščen j a povo«jne. Evrope iz svoje srede sleherne neznatne d rug orodne pritikline, ki bi mogile sosedne narode zapeljati v zmoto glede nedotakljivosti izvojevanih mej. Vprašanje nemštke narodne manjšine v Poadižju,« zaključuje člankar, «ni nikako svetovno vprašanje in ni ni kakega mednarodnega značaja ter končno ne more igrati niksuke vloge pri bodočih odnašaj ih z majhno sosedino Avstrijo in še manj z veliko Nemčijo.* ' Več ali manj slična izvajanja se* nahajajo tudi v članku, ki ga prinaša na svojem uvodnem mestu ((Lavoro d'Italia». flaia ki iljskliula planika ftnetija? Zvečer se je razširila v političnih krogih vest, da je predsednik vlade sklenil odpoklica-ti italijanskega poslanika na Dunaju. Ofc 21.30 je izšel v po-sebni {VI.) izdaji «Giornale dT-talia», ki prinaša naslednje poročilo: «Po$ožaj, ki je nastal po pred- včerajšnjih protiitali j ainskih manifestacij ah v avstrijski po-' 3lani3ki zbornici in po govoru kanclerja Seipela, ki je kršil, da ne reičemo drug-ega, običaje, ki so v navadi v mednarodnih odnošajih, je tvoril seveda predmet pozornih razprav v" palači Chigi. Posnemamo veisrti, ki so se nocoj razširile: On. Mussolini je baje sklenil od poklicati našega poslanika na Dunaju N. Eks. Auritija. «Uverjenš smo, da bo italijanski narod, Čeprav hladno presoja avdtrij'skei manifestacije, globoko užaljen radi trdovratnih in sitnih napadov in da bo z zadoščenjem vzel na znanje ponosni odgovor ina politiko, ki dokazuje, da prav nič ne uva-žuje dosedanje £rijateljisko zadržanje Italije napram avstrijski republiki.« Novi volilni red Katera udruženja bodo določila kandidate? RIM, 24. Nekateri listi se sedaj bavijo z viprašanljem, ki v novem volilnem redu, odobrenem na sedanjem zasedanju ministrstkega sveta, ni še rešeno. Gre za vprašanje, katera udruženja bodo določila onih sto kandidatov, o katerih govori načrt za preuredibo poslanske zbornice. V zakonskem osnutku je rečeno, da bo ta udruženja imenovala posebna koiaisi-ki jo bo tvorilo pet senatorjev in pet poslancev. Liisti pišejo, da se bo mnogo uidruženj potegovalo za pravico imenovanja kandidatov. Predvsem bodo prič: a v po y te v fašistov; k a udruženja jatvnih nameščencev, učiteljev in profesorjev, železa ničarij e v, udruženij e dobroti j -cev, udruženje pohabljencev in zlatih kolajn. Za pravico imenovanja kandidatov se bosta potegovala) tudi katoliški center in najbrž udruženje za sindikalno kulturo, ki mu načelu-je bivši poslanec Rigola, s ka^ terim! bi prišel v novo poslansko zbornico tudi «višaj eai eksem-plar preostalega socializma« — kakor se izraža milanski «Se-colo». Novi ukazi RIM, 24. Današnja «Gazzetta Ufficiale« prinaša med drugim nasledim je kr. ukaze: 1) kr. ukaz z dne 6. januarja t. I., ki določa, da se lahko prične izvrševanje protokola, podpisanega med Iitalijo in drugimi državami v Ženevi dne 17. julija* 1925., glede prepovedi uporabljanja dusljivili in drugih plinov ter bakterijološkib sredstev v vojni. 2) kr. ukaz z dne 19. januarja t. 1., s katerim se uvajajo zaslužne diplome, ki se bodo izročale vodstvom in učnemu o-sobju na vseh šolah, če bodo u-sjkžfno delovalo v korist nacionalnih organizacij «Baiilla» in «Dopolavoro». 3) kr. ukaz z dne 26. januarja t. 1., s katerim se daje nauč-nemu ministru možnost, da obdrži do 30. junija 1928. v službi osobje, ki ni vpisano v sezname pokrajinskih šolskih uprav, to pa izključno ie pri šolskih skrbništvih v Tridentu in Trstu. Tangersko vprašanje Pred konferenco sredozemskih držav in vprašanje italijanskega sodelovanja na tej konferenci PARIZ, 23. Razširila se je vest, da se namerava po francosko - španskem sporazumu glede Taiitgerja rešiti vprašanje mednarodne uprave tega mesta na širši komferenci. Nekateri listi so danes to vest potrdili. Sklicana bo konferenca, ki se "je bosta poleg Francije in Španije udeležili Anglija in Italija. Zastopniki teh sredozemskih držav bodo na tej konferenci razpravljali o Tangcijju tudi kot delu gibraltarske ožine, v kateri igra veliko vlogo, ker tvori ta ožina poleg sueškega kanala, ki jej kot znano, v angleških rokah, glavni in edini izhod s sredofzemjskega morja. Pri tem sta seveda najbolj prizadeti Francija in Italija. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da se bo konferenca vršila na Ma-lagi; ni pa še znan tiočnejši Čas, ko se ima pričeti. Glede šipansko-francoskega sporazuma Quai d'Orsay molči, Diplomatični krogi ga presoja^ jo kot sporazum, ki naj bi pomenil bazo za predstoječe razgovore, ki se imajo vršiti v Ll:i-donu ali v Rimu. Obe vlad:, namreč španska in francoska, se torej glede tangerskega in maroškega vprašanja še nista docela jsporaizumeli, toliko d Lise zatrjuje, da sta se domenili priznati Italiji pravico, da po sporazumu med nijima dvema, soodločuje pri1 nadaljnjih i -govorih in pogajanjih gled3 Tange rja. Monošterska afera Ke r ak predsednika sveia L i iž-bd narode v Čen^-Lo-a ŽENEVA, 23. Glavni tajnik Družbe narodov sir Eri k Drummond je poslal madžarskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri in u javlja*, da ga je predsednik sveta Družbe narodov Čeng Lo, ki je obenem ki-ajski poslanik v Parizu, prorsii, naj ga obvesti, da se bavi svet Drufcbe narodov v tem času z Informativno noto čaiioslovaške, j^go-slovenske in romunske vlade glede incidenta v Monostru in da so časopisi javili, da namerava madžarska vlada prodati zaplenjeno orožje Predsednik sveta ga nadalje potom glav ' nega tajnika poziva, naj se ta prodaja odgodi za toliko časa, da bo svet Družbe narodov za k'ljučii razpravo glede vtilio-tapljeaija orožja v Madžarsko. Ta korak predsednika svela Družbe narodov je napravil na ženevske politične kroge globok vtisj posebno Še, ker je v nasprotju z dokučili o preiskovalnem postopainju. Svet Družbe narodov bi se mogel lotiti preiskave te zadeve le na podlagi formalnega predlioga s strani! kako države in končno bi mo» gel šele po temeljiti razpravi o tej fziidevi sklepati, kakšni u-< krepi naj se uvedejo proti prizadeti državi. Grof Bethlen je na brzojavko odjgovoril. Dal je duška svo-jmu začudenju, radi takšnega postopanja in najglasil, da se ima material še tekom dneva prodati na javni dražbi. Da pa ugodi željam Družbe narodov, bo madžarska vlada prosila kupce, naj blago puste za enkrat še na licu mesta. Prva seja novega ji venskega mini-strsi&ega sveta BEOGRAD, 24. Danes so mi-nis+ri inspirirali svoja ministrstva in se informirali o tekočih poslih. Pri ministrskem predsedniku je bilo tekom dneva več re-ortnih konferenc. Kralj je sprejel prometnega ministra generala MilosaMl^eviča, ministra za izenačenje zakonov dr. Šumcnkoviča, prosvetnega ministra Grola in ministrskega predsednika Viikičevića. Zvečer od 17. do 21. ure s^ je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena le resortnim zadevam. Poslanik seneral Botfrero o IiaUjansko-jufioslovezLskili pogajanjih BEOGRAD, 24. Danes je pose t il pomočnika zunanjega ministra Pavelića poslanik general Bodrero in se je z njim dalj časa razgovarjal. Ko jo odhajal iz zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da gre za u-reditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Izrazil je upanje, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum glede vseh še nerešemih vprašanj. Predsednik jtigoslovenske narodne skupščine odlikovan s poljskim odlikovanjem BEOGRAD, 24. Poljski poslanik Okenski je danes izročil predsedniku narodne skupščine dr. Niniko Periču red «Polo-nia Restituta» prvega reda, S katerim je bil nedavno odlikovan od predsednika poljske republike. Odbor načelnikov jucjosloven-skih vladnih strank BEOGRAD, 24. V zmislu predloga g. Davidovića pri sklepanju sporazuma z g. Vuk i če vičem je bil danes sestavljen odbor načelnikov strank. V tem odboru so Vukičevič, Davido-vič, dr. Korošec in dr. Spaho. Odbor se bo bavil z vsemi vprašanji, ki pridejo v razpravo \ n. •EDINOST* * TTsruf ane za. ieoruarja t^o, pred ministrski svet in narodna skupščino. Izmenjava listin o ratifikaciji! konvencij med Jugoslavijo In Madžarsko BEOGRAD, 24. Danes sta si flr zimarrj ein ministrstvu pomočnik zunanjega minisftra Pa-▼elić in madžarski poslanik baron Foer&ter izmenjala listine o ratifikaciji konvencij^ ki so i>ile nedavno sklenjene med 'Jugoslavijo in Madžarsko. Konvencije se nanašajo v glavnem na obmejni promet. Za kolonizacijo v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. Glasom porodila ministrstva za agrarno reformo je bilo od aprila 1925. do konica lanskega leta izdanih v kolonizacijske svtihe 24,263.773 Din. Od puščal jmn^jffv fstnlka 1M§ RIM, 24. Početn*i m 10. marca t. 1. se bo začelo odpuščanje mornarjev letnika 1906 in starejših leitnikov, ki so bili pozvani pod orožje z novinci leta 1906, fe vojaške službe. Romunski zunanji minister se sestane z bivšim prestolonaslednikom Karclom? PARIZ, 24. Iz Niaae poročajo: Semkaj je prispel prime Ka-rol, ki se bo, kakor zatrjujejo, sestal z romunskim zunanjim ministrom Titiflescom. DNEVNE VESTI Razvsj in vrednost zunanje trgovine Pod vodstvom glavnega ravnatelja Društva italijanskih delniških družb gr. uff. prof. Guarneri-ja so se vršila raziskovanja, ki naj prikažejo v pravi luCi trgovinsko bilanco Italije napram inozemstvu v preteklem letu. V 1. 1927. se je večkrat izražala bojazen, da bo imelo znatno znižanje uvoza, ki se je uspešno dosegel, tudi nekatere slabe posledice. Mislilo se je, da se nanaša znižanje na sirovine, ki se porabljajo v industriji za predelavanje ter se potem kot dovršeni izdelki prodajajo in izvažajo v inozemstvo. Na podlagi te predpostavke se je potem sklepalo, da bo pridobitev, ki se je ostvarila v obliki znižanja uvoza sirovin, slabo vplivala na obseg dela v industriji in sploh na izvozno sposobnost države glede dovršenih izdelkov. Podatki, ki jih je dognalo omenjeno izsleddovanje, pa kažejo, da je bil uvoz sirovin v 1. 1927. le za neznatno mero manjši nego v 1. 1927., če se upošteva višina ceh, ki jo je dosegel uvoz obeh let. V prvih devetih mesecih 1. 1927. je znašala vrednost uvoza sirovin 8.497 mili-zonov lir ali le 337 milijonov manj nego v prejšnjem letu. Kar se tiče izvoza in uvoza med Italijo in Zedinjenimi državami, veljajo sledeči podatki: v pivih e-jiajstih mesecih preteklega leta je Italija uvozila iz Zedinjenih držav za 3.{3£i> milijonov lir, a izvozila za 1.497 milijonov, tako da znaša tu primanjkljaj 2.128 milijonov lir V enaki dobi 1. 1926. je Italija uvozila iz Zedinjenih držav za 5.179 milijonov, a izvozila 1.724 milijonov, tako da je znašal primanjkljaj 3.455 milijonov lir. Položaj se je torej tu zboljšal za 1.327 milijonov lir ali za 38%. To zboljšanje gre večinoma na račun bombaža, katerega uvoz je i>recej padel. ...C« ss Ri, ga neredi «Svet' Matija» se tudi letos ni izneveril svoji stari navadi. Ko se je pripravljal, da nas obišče, je bilo vreme vprav spomladansko. Preteklo nedeljo n. pr. je solnce tako lepo grelo, kakor bi bili sredi pomladi. Pa motili so se tisti, ki so menili, da je izimi Že popolnoma odklenkalo. Računali pač niso s tem, da «Svet' Matija led razbija; če ga ni, ga naredi» Že včerajšnji dan je bil precej hladen. Pod noč pa je začelo že prav pošteno «briti» s hribov, kakor bi bili še v polni zimi. Poselilo za varske svrhe Londonskemu listu «Times» poročajo iz New Yorka, da je kongregacija «De Propaganda FIde» dobila potom nadškofa v Chicagu kardinala Mundeleina posojilo v znesku poldrugega milijona dolarjev. Zadolžnice se izdajo na ime kardinala, bodo zajamčene s cerkvenim premoženjem v Chicagu, katerega vrednost se ceni na 90 milijonov dolarjev ali okoli 17 mi- Ijard lir, bodo dajale 5% obresti in se amortizirajo v dvanajst letih. Posojilo se porabi za zgradbo novega poslopja za kolegij «De Propaganda Fide» v Rimu. HIMEN. S Prošeka nam pišejo: Pretekli teden so nam odšli kar trije fantje iz samskega stanu, in sicer Karel Milič, ki se je poročil z gčno Lojzko Dragolin iz Gor-janskega pri Komnu, Karel Dir-jevec z gčno Ivanko Legiša iz Mavhinj, Karel Bukavec z domačinko gčno Ivanko Lukša. Vsem trem želimo obilo sreče v novem stanu. Fantje. Zopet kOEiiinacžja hišnega gospodarja. Na podlagi ovadbe tamkajšnjega pretorja je bil od pristojne komisije v Bologni obsojen na eno leto policijske konlinacije hišni gospodar Gaetano Zambelli iz Sant'Agata Boiognese, ker je zagrešil razne zvijače na škodo svojih najemnikov z namenom, da bi izigraval pretorjeve razsodbe glede najemnin. Rojstva, smrti in poroka v Trstu dne 23. februarja 1928. Rojeni: 16 (od teh 1 mrtev); mrtvi: 10; poroke: 2. Iz tržaškega življenja Smrtnonevarna nezgoda kolesarja Včeraj zjutraj okoli 8. ure, ko je končal raznašati meso na dom raznim odjemalcem, se je 16-letni mesarski vajenec Ruggero Žerjal, stanujoč v ulici Canova Št. 21, vračal s kolesom po ulici D. Rossetti v mesnico svojega gospodarja v ulici Piccardi. Ko je dospel v bližino jahalne šole v ulici Rossetti, se je moral ogniti nekemu vozu, ki ga je menda Izapazil Sele v zadnjem trenotku. Toda ker je vozil zelo naglo, je v hipu, ko je zavil, izgubil oblast nad kolesom ter treščil ob zid kraj ceste. Pri tem se je tako močno udaril v. glavo, da mu je počila lobanja, poleg tega se je tudi hudo pobil po raznih delih telesa. Navzočni so takoj priskočili na pomoč nesrečnemu kolesarju, ki je obležal nezavesten; med tem pa je nekdo pohitel telefonirat rešilni postaji, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dal prepeljati nesrečnega fanta v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Nereesn samomorilni poskus.; Kako bi neki drugače imenovali dejanje, ki ga je izvršil včeraj popoldne 24-letni strugar Humbert P. stanujoč v ulici Penziana. Po kosilu, potem ko si je bil zbasal v želodec par krožnikov «mineitre», si je privoščil par požirkov amonijaka, hoteč na ta način napraviti konec svojemu življenju. Toda kmalu se je prepričal da ni tako lahko umreti; bolečine so ga spametovale in mu spet obudile vese^ lje do življenja, tako da je začel vpiti na pomoč. Njegovi domači so poklicali na lice mesta zdravnika PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (22) Sedla je k oknu, odkoder je imela razgled na vnt in prežala na povratek nežnega, parčka. Najprej je prišda prav skromno Greta; otroka sta imela umazana krilca in mokre noge. Črez kake pol ure se je pojavil Lolo z udo na ramenu in veselo se je odzval na materin klic, ne pričakujoč pripravljajoče se nevihte. Strašno se je raajezil, ko mu je grofica z nevoljnim1 glasom povedala, da ji je znano njegovo pustolovstvo, mu dokazovala, kako grdo je njegovo obnašanje in zahtevala, da mora nemudoma zapustiti Vsesvjatsko in prekmiti razmerje z Nemko. Lolo je vzkipel in izjavil, da ni učenec ter da ne dovoli nikomur, niti materi ne, vmešavati se v snnoje zadeve, nato pa je Se rekel, da ne more zavreči čiste in globoke ljubezni do Grete kakor staro rokavico, in ker je polnoleten, je sam odgovoren za svoja dejanja. Grofica se je užaljila in razburila ter tudi jffckipeLa, rekoč« da mu ne odteguje možnosti po- polne neodvisnosti, zato ga bo oprostila vsake denarne podipore in da nikakor ne bo prenašala njegove drznosti in omalovaževanja njene volje. Ta nepričakovana grožnja matere, ki je bila vedno dobra in popustljiva, je vplivala. Dasi ni Lolo niti za trenotek verjel, da bi ga utegnila masti pustiti brez sredstev, vendar ni Želel niti za malo časa ostati brez denarja, zato se mu je zdelo umestno se začasno udati. Po precej dolgih pogajanjih je bilo odločeno, da odpotuje Lolo črez trrdni v Nico, a mati, ki je bila vesela ubogljivega sina, mu je rade volje obljubila veliko vsoto denarja. če bi bila mogla brati misli svojega sink^, bi se bilo njeno veselje kmalu poleglo. Omenjeni, zviti in hudobni in istočasno razvratni Lolo je smatral materino vmešavanje v njegove zadeve za osebno Žalitev, in vse njegove misli so se osredotočile v želji, najti sredstvo, s katerim bi jo kaznoval in ji tako z&solil, da bi jo za vselej minila volja nadzorovati ga. Ni Še odločil, kakšna bodi kazen; toda najprej je smatral za potrebno, opozoriti Greto o tem, kar se je zgodilo. Zvečer sta se po dogovorjenem znamenju sestala v vrtu, a v teku razgovora je iz Grete nenadoma izbruhnilat strast in obup, da je bil Lolo vkljub ovoji sebičnosti ganjen, in izjavil, da tudi on ne prenese ločitve, zato je predlagal, da se dasta tajno poročiti in skupno odpotujeta. Lolo je bil zelo zadovoljen 8 tem sklepom, ki je istočasno utešilo njegovo maščevalnost in njegovo redil ne postaje, ki jo skesanemu samomorilnemu kandidatu izpral želodec in ga s to operacijo, rešil iz vsake nevarnosti. Nato je bil P. prepeljan v mestno bolnišnico, kjer si bo moral kakih 10 dni tolažiti razdraženi želodec. Fant ni hotel povedati, kaj ga je dovedlo do nespametnega koraka. Dejal je le, da se je naveličal Življenja. . < Raza* nezgod«. ijt(j Včeraj popoldne je priSel iskat pomoči v mestno bolnišnico 42-1 etj ni podajač Ignacij 3vab, stanujoč v ulici F. Rismondo št. 12; dal si je izlečiti in obvezati rano na levi roki, ki jo je zadobil — kakor jfe sam povedal — predvčerajšnjim pri delu v neki hiši v ulici Stupa-rich, kjer je nakladal kamenje na voz. — Ozdravil bo v tednu dni. — Ko je 7&-letna Frančiška Ster-nizza, vratari ca v pivovarni Dre-her pri Sv. Ivanu, predsmočnjim hitela po stopnicah pivovarniškega • poslopja, da bi izročila nekemu delavcu par ključev, se je spotaknila in padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko nad komolcem. Včeraj popoldne se je nesrečna starka zatekla v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo v 4—6 tednih. — Podajač Emilij Tagliate, stanujoč v ulici E. Toti št. 3 se je včeraj popoldne med delom na trgtt Goldoni kjer je bil v družbi drugih delavcev zaposlen pri popravljanju tlaka, spri z nekim tovarišem. Beseda je dala besedo in naposled je Tagliate dobil z lopato po glavi. Moral se je zateči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal veliko krvavo bunko, ozdravljivo v 8 dneh. To pot jim Je izpodletelo. V noči od 15. na 16. t. m. so neznani zlikovci vlomili v prodajalno Delavskih zadrug v ulici Lloyd št. 1 ter ukradli za kakih 2500 lir kave, sladkorja, masla in drugega blaga. O tatvini so bili tedaj obveščeni orožniki, ki pa navzlic skrbnemu poizvedovanju niso mogli izslediti zlikovcev. Meneč morda, da jim bo tudi v drugič sreča mila, so predpreteklo noč najbrž isti zlikovci ponovili naskok na omenjeno prodajalno. Toda to pot so imeli smolo. Ko so že deloma razparali jekleni zastor pri vratih, so morali iz neznanega vzroka — najbrž so se zbali, da bi jih kdo ne presenetil — opustiti napol dovršeno «delo» in zbeža-ti. Očividno se jim je zelo mudilo, kajti na licu mesta so pustili razno vlomilsko orodje. Tatinski poskus so odkrili Včeraj zjutraj uslužbenci prodajalne, ki so takoj javili stvar orožnikom. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Premestitev. Kot smo že enkrat javili, je bil premeščen iz Gorice šolski nadzornik Karel Rubbia in nameščen kot tak v Feltre. Na njegovo mesto v Gorici pa pride sedanji šolski nadzornik za tržaško okrožje cav. Francesco Loiacono. Sveti Matija — led razbija Ravno ledu Sveti Matija včeraj v Gorici ni razbijal, ker ga ni bilo, vendar pa je prinesel precej občuten mraz, mrzlo sapo, ki je prav neprijetno vela iz hribov ter povzročila, da solnce ni imelo nobene moči. Sploh se nekaterim čudno zdi, odkod tak mraz te dni, ko je vreme tako lepo. ' Ob ocesee M skoraj prida Mala. komaj 10 let stara Alojzija Velišček, doma itz Šmartnega v Brdih, je morala priti včeraj v bolnico usmiljenih bratov, da si poišče zdravniške pomoči. Pri sekanju drobnih drv ji je priletel ko ftček lesa v oko in jo pošteno ranil. Vendar pa ni nevarnosti, da bi zgubila oko. Nogo si je solmfl Ko je neki Jožef Sulič, star 54 let, iz Gradišča nad Reočami, leze^ na hlev, da bi nabral krnas za svojo kravičo je tako nerodno stopil, da je telebnil na tla in si zlomil desno nogo. Nato so ga prepeljali v bonico usmiljenih bratov, kjer e* bo moral zdraviti okrog 40 dni.,;, Iz žale za res Neki Domink Lapanja, star 17 let, iz Taborja pri Tolminu se je moral fcateči v goriško bolnišnico, ker je — šaleč se s svojimi tovariši — padel na tla in si zlomil levo ključnico. Moral se bo zdraviti štiri tedne. Pust* mm pokopavali, pa so imeli smolo in so dobili ckontravene^om Po starih navadah in običajih se na pepelnično sredo slavnostno pokoplje pust. Tako so tudi v Gorici letos poskrbeli za to opravilo nekateri mladeniči, in sicer Franc Figel, Alojz Cevernaz ter Peter Marega. Toda, glej jo, smolo ! S pustom so se norčevali, pa jih je on potegnil za nos! Pozabili so namreč, da je tudi pokop pusta nekaka javna predstava, za katero je treba vprašati na kvesturi dovoljenja. Radi te pozabljivosti jim je kvestu-ra naložila «kontravencijon». Tako se je zanje pust prav pusto končali fs&a nesreča Marčka Telefoničnim potom je bil predvčerajšnjim popoldne klican goriški Zeleni križ na korzo Verdi, kjer se je v bližini javnega vrta ponesrečil desetletni šolarček Severin Medeossi, doma iz okolice Vidma, stanujoč sedaj v Gorici. Ko je šel iz šole «cCaterina Percotto» ter menil čez cesto, da bi si pri kinematografu «IdeaI» ogledal slike, ki so bile izstavljene, ga je povozil kolesar Jožef Stanič, star 27 let. Deček si je pri padcu prebil črepinjo in bil nato odpeljan v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je rana smrtno nevarna. Za kolesarja so se nato pozanimali o-rožniki ter ga potem, ko so ga naznanili sodnijski oblasti, izpustili. Izpred sodiiča Oprostitev bivšega solkanskega župana Ivana Nibranta radi odtegnitve obioCbe. Te dni bi se moral zagovarjati na goriSkem kazenskem sodišču bivši solkanski župan Ivan Ni-brant, stavbeni podjetnik, star 50 let, iz Solkana. Obdolžen je bil, da si je nezakonitim potom prilastil nekaj denarja ob priliki zidanja nekih od vojne vihre porušenih hiš. Sodišče je Ivana Nibranta o-prostilo, ker so tožitelji - oškodovanci odtegnili tožbo. Usodni fori. Pred goriške sodnike je moral včeraj dopoldne neki Alojz Žiz-mond, star 24 let, iz Vogrskega. Obtožen je bil, da je 13. marca lanskega leta na Vogerskem ponoči s fovčem poreza I po roki znanega roparja Leopolda Laznika, ki se nahaja sedaj v goriških zaporih ter je bil pred nekaj meseci obsojen od istega goriškega sodišča radi roparskega vpada v neko hišo na več kot 4 leta zapora. Laznik jo je tisti večer izkupil od Zizmonda tako, da se je moral nad 40 dni zdraviti. Obtoženec prizna, da je Laznika tisti večer porezal, trdi pa, da se je stvar zgodila na sledeči način: Medtem ko se je on usodnega večera ženil pri svoji punci, neki K. M. na Vogerskem, je zaslišal v sosednji hiši krik in klic na pomoč. Vedoč, da je tam prebivala vdova J are s svojimi mladoletnimi otroci, je stekel s svojo zaročenko in nekim Ivanom Gorjanom, ki se je nahajal tudi s njim, k hiši, iz katere je prihajal klic na pomoč. Tam je zapazil dva človeka, med katerimi je posebno spoznal Laznika in tudi nekega Franca Hrovatina, oba iz Sempasa. Vdova Jarc mu je trdila vsa v strahu, da sta ta dva človeka vdrla v hišo in skušala stopiti v njeno sobo, gotovo z namenom, da bi kradla. Tedaj je 2iz-memd stopil k Lazniku, kateri pa ga je vprašal surovo, po kaj je prišel, in da če ne gre, ga zadavi in ubije. Nato sta se malo potolažila, dokler ni Laznik pričel Ziz-monda siliti, naj gre z njim. In res sta odšla proti Sempasu, toda sredi poti sta se pričela tepsti, Laznik da je skušal Zizmonda z nožem zaklati, dočim da je bil prisiljen on braniti se s fovčem — in tako je prišlo, da je on ranil Laznika v roko. lAznik, ki so ga uklenjenega pripeljali orožniki pred sodnike, pripoveduje pa čisto drugače. On in Hrovatin da sta se tiste nedelje popoldan odpravila iz Sem pasa na Vogersko po Ivana Gorjana, imenovanega po domače Žovanin, ki naj bi prišel drugi dan delat k Hrovatinovim v šempas. Ker pa ga nista našla doma in sta ga zaman čakala do pozne ure zvečer pri njegovem očetu, sta na očetovo opazko, da se Žovanin morda nahaja pri svoji punci v vasi, odšla po vasi, da bi ga priklicala. In misleč, da se nahaja Zovanin pred hišo Jarčeve, sta se tam ustavila in ga klicala. Pa ga ni bilo, Končno je vendar prišel z Žizmondom. Nato so se odpravili domov. Žilzmond, ki je šel nekaj časa z njimi — se je jel obregovati ob njega in rekel: «Sedaj te poznam. Ali s spomniš na muziko v Šempasu, ko sem radi tebe zgubil na plesu klobuk in si me nabil. Nocoj ti bom plačal!» Nato da ga je udaril. Če bi se z roko ne branil, da bi jo dobil s fovčem ravno po obrazu. Isto potrdi Hrovatin, dočim pravi Jarčeva, da sta Laznik in Hrovatin vdrla v njeno hišo, razbila šipo in hotela v njeno sobo. Ko jim ni hotela odpreti, da sta se menila med seboj: «Daj mi revolver, da jo bom ustrelil!» Ti pa med tem zalovi otroke iz hiše!» Nato je ona skočila skozi okno iz hiše in klicala na pomoč. Ona dva sta pa med tem zbežala. Sodišče je obtoženca obsodilo na 11 mesecev in 20 dni zapora in na poravnavo škode in stroškov. SMAST PRI KOBARIDU Te dni nas je zapustil naš dolgoletni učitelj Albert Ivančič. Vso skrb pridnega šolnika za šolsko mladino je uporabil tudi pri odrasli mladini, kateri je posvetil v prostih urah vse svoje znanje prosvetnega delavca. Knjižnica in pa dobro petje v vasi sta bili njegovo delo. Umnega čebelarja so poznali daleč naokoli. Dolgo je pripravljal svoj odhod od nas in težka je bila zanj in za nas ura ločitve. Za njim gredo vse naše želje, za njim naše hvaležne misli za vse delo in po-žrtvovanje v korist naše m In dine in nas samih. IDRIJA Poroka Danes se je poročil g. Ivan Lapuh, dimnikarski mojster z gdč. Zupančičevo. Obilo sreče. KOJSKO Pcžar V sredo zvečer, okoli sedi -..v ure je v naši vasi nenadoma začela goreti lesena in zelo obširna baraka Ivana Simčiča hšt. 146. Ogenj je s svojo nenasitno požrešnostjo takoj objel vse leseno poslopje in ga v kratkem času popolnoma u-pepelil. KojšČani so sicer hitro pritekli na pomoč, da bi rešili, kar bi se rešiti dalo, toda vsa njihova prizadevanja so bila skoraj brez uspeha. Ob tej priliki moramo vnovič omeniti, da je pri nas, kot tudi pri tukajšnjih bližnjih vaseh, posebno pa v števerjanu, še veliko družin — kolonov, ki morajo prebivati v lesenih barakah, v katerih požar 'ahko kaj hitro nastane. Na vsak način (bi bilo treba poskrbeti, da bodo tudi koloni prišli enkrat iz svojih barak v varne zidane hiše. Iz tržaškejjokrajine TRNOVCA Himen. V pondeljek se je poročil g. Franc Dol jak z gčno. Emo Skerk. Naša čestitke! Bilo srečno! BORZNO POROČILO Trst, 24. februarja 1928, Amsterdam 757-763, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 92.02-92.22, New-York 18.83-18.89, Španija 318-324, Švica 362.25-364.25, Atene 24.75-25.25. Berlin 447.75-453.75, Bukarešt 11.3734 11.77M, Praga 55.85-56.15, Ogrska 327-333, Dunaj 263-269, Zagreb 33.10-33.40. Uradna cena zlata (23. 2.) D 364.37; vojno odškodninske obveznice 75.45. AVTOMOBILI, rabljeni, se prodajo po nizki ceni. Opčine St. 121. 203 KROMPIR tolminski, za seme fe na prodaj pri «Hribu» w Sežani. 204 V VIA ROMA 21, Trst, se prodaja velik blok hišnih predmetov. Porabite priliko. 198 ZLAT£3MA AB&eri Pcvh Trat, Via Mmczini 46 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zl&ienlno. ZDRAVNIK ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/1! (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Nabrežini firiiaira samo mM od 14—18 (na lastnem domu) ZOBOZDRAVNIK TRST U VSA S. LAZZARO 23 JL Ortopedični zaved A. ZECCMI TORINO - Via Roma 31 5. n. - TORiNO Aparat ZSCCHI preprečuje napredovanje Ozdravljenec v Trstu; Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Poskusil sem različne pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreii sem mo^el po*ku«iti posebni aparat Zecchi, ki ml je povrnil prejfcije zdravja. Čntim se vsled tega dolžnega, da Javno in povsod to Izjavim, ker aem res dobro potrosil svoj denar. P1AZZA ANTON, Trat, V ta Gahjani 3. VAŽNO. Vs4«d mnogih povpraScvanj, naznanjamo, di bo dilal ORTOPeDIK ZECCHI ose&no vsa pojasnila v sleJatlh masifh in dnevih: TRST: sreda 7. in četrtek 8. marca .Hotel Moncenisio*. Pula: petek 9. in sobota 10. marca „Hotel Mir.tmare*. Busati nedelja 11. marca .Hotel Alla Fontana*. Raka: pondeljek 12. In torek 13. marca „Hotel Riviera \ Gorica: sreda 14. In četrtek 15. marca .Hotel Angelo d'oro". (237) strast; ni dvomil, da se bo mati sčasoma sprijaznila« z gotovim dejstvom, toda zato je njena oblastnost doživela zasluženo plačilo. Odhod mladega grofa so» opravičevali pri Sastunovih z boleznijo krstne Lolove l>otre, ki gw je želela videti, zato ni bilo mogoče odJašati. Na predvečer tistega dne je Greta padla in si evinila nogo; nezgoda ni bila velika, vendar je dobila Greta dovoljenje, da sme ostati pri starišin toliko dni, da bo mogla sipet hoditi. V hiSi Milerjevih 90 »večer zborovali pri zaprtih durih in zakritih oknih poleg hišnih gospodarjev: Liberman z ženo, dva anabaptista in bar-lotelitala, stari Menderfeld. in misijonar Natani-jel Zulcman — visok, tanek Nemec z mrzličnim pogledom. Mina, Malvina in Osvald so bili silno razburjeni; toda liberman je ohranil dostojanstven in prezirljiv mir. —'Kaj vas tako pila&i? — je z nevoljnim glasom rekel ženi in sorodnikom. — Kdor bi vas videl, bi pomislil, da vas je v resnici nesreča zadelal — Kako naj bom mirna, svak, če irna moja bčl postati grofica! Ali sem mogla kdaj sanjati kaj takfinega? Kaj pa če jo bo ta ohola rodbina začela Saliti? — je vzkliknila Malvina, ki sta jo dušfla ponos in strah. — Bodi mirna, morali se bodo s tem sprijazniti, ker jim ne bo drugega preostalo. Sicer pa ni nikakega vzroka zgražati se nad tem: poštena nemška meščanka ie docela vredna grofa! Če pomisliš, da se je stari Deesauer poročil z gostilničar j evo hčerko, tedaj se more tudi ta mladič brez nikakega ponižanja poročiti z Greto, — je prepričeval sestro gospod Teodor. — Pomirite, se, draga gospa Milerjeva, — je skužal potolažiti Malvino Natanijel. — Tu se kaže Gospodova roka, ki hoče ponižati ošabneže in povišati skromne. Oni nae prezirajo, zato naj se zdaj uverijo, kako si je Bog izbral za orodje Svoje volje ljubezen mladega grofa preko Človeških predsodkov. Nato se je obrnil k Greti in nadaljeval: _A vi, draga hčerka, pojdite brez strahu po poti ki vam jo je pokazal Gospod! Jaz vas blagoslavljam, dasi ne pripadate naši občini, ki pro-poveduje čisto evangeljsko vero. Ko boste pa živeli s svojim krivoveirskim možem, no pooabite naših naukov in vzgajajte svoje otroke tako, da se bodo pod skorjo krivoverstva njihove maJiko-valske cenkve globoko vcepili v njih srce temelji resnične vere. In ko se povtzjpinete v visoki stan in postanete bogati, ohranite s svojo vero tudi ljubezen in zvestobo do domovine in svojih rojakov. V vaši hiši morajo pred vsemi ostalimi najiprej oni dobiti kos kruha, pokrovrteljistvo in tolažbo; v tem zmislu morate usmeriti voljo svojega bodočega moža, ker on je bogat, a na njegovih obširnih posestvih bi mjogli mnogi vaši bratje na$ti prtbežalifič« in koristiti naši dragi domovini.