Političen list za slovenski narod. _ Po posti prejeman velja: Za celo lete predplačan 15 »ld„ ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 (fld -10 kr. v administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 »Id., za pol le'.a C »id.. za četrt leta 3 »Id., za jeden mesec 1 »Id. v LJubljani na dom pošiljan velja 1 »Id. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlStro Iu ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri/popoldne. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. »tev. 145. V Ljubljani, v četrtek 30. junija 1898. LetniU XXVI Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 ,. Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca Brezpravnost Slovencev pred graškini nadsodiščem. Brzojavno smo že poročali, da se je v pravdi čisto slovenski vkljub ugovoru odvetnikov dr. Kri-sperja in dr. Štora v Gradcu pred nadsodiščem razpravljalo samo nemški. Vsi spisi te pravde, o kateri je prvo sodilo deželno sodišče ljubljansko, so slovenski, jednako je slovensk razpravni zapisnik in prva razsodba je stekla v slovenskem jeziku, ker sta stranki slovenski. Jednako je bil priziv na nadsodišče sestavljen slovenski. Nadso-dišče je narok za prizivno razpravo razpisalo nemški, a vsled pritožbe odvetnikov potem slovenski. Vsakdo bi bil vsled tega pričakoval, da se bo vsa prizivna obravnava vršila v jeziku pravdajočih se strank, a vkljub tej zahtevi, stavljeni od strani zastopnikov slovenskih strank, je senat sklenil, da se mora razpravljati nemški. Višje sodišče graško torej noče o slovenskih prizivih v slovenskih pravdah razpravljati slovenski. Niti Blovenske stranke, niti slovenski zastopniki ne bi smeli govoriti na prizivnih razpravah slovenski, vse bodi nemško, tudi zapisnik, tudi razsodbe! To bodi ravnopravnost slovenskega jezika v uradih, — pa kaj ravnopravnost! To bodi tista ustnost, tista neposrednost mej stranko in sodnikom, radi katere se je ovrgel stari sodni red in nadomestil z novimi civilnopravdnimi zakoni! Višjesodni senat torej naj ne govori s stranko v njenem jeziku, naj ne čuje, kaj so slovenski govoreče stranke mej seboj ustno ali pismeno dogovorile, vse to in drugo, za razsojo važno, naj se še le preloži na nemški jezik, ki bodi posredovalec v izključno — neposrednem občevanju na razpravah po novem postopniku. To toliko odločilne neposrednosti sme biti kranjski, štajerski in znabiti tudi koroški Slovenec deležen le na prvih sodnih strujah, a na višjih — nc ! Ali naj povprašujemo po razlogih, iz katerih je višje sodišče graško odredilo slovensko razpravo? Zvemo jih vse pozneje, a prepričajo nas ne. Kar ni utemeljeno v ustavnem načelu ravno-pravnosti, kar ni utemeljeno v mnogih jezikovnih naredbah in kar se protivi načelom novega pravd-nega postopanja, to tudi pravo in pravično ni. Mari bodi slovenščina izključena, ker se nahaja prizivno sodišče v Gradci? Je-li višje deželno sodišče ustanovljeno samo za Gradec in okolico, da bi se radi tega na sodišču ne smela glasiti slovenska beseda? Ni li uprav za prizive ljubljanskega deželnega in novomeškega okrožnega sodišča postavljen poseben senat, kojega Členi morajo znati slovenski ? Cela vrsta takih in jednakih vprašanj se nastavlja vsem slovenskim pravnikom pod višjim sodiščem graškim, za katero je napočila doba novih dolžnostij in posebne opreznosti. Zasebni za stopniki strank in javni zastopniki slovenskega naroda ne smejo prepustiti, da bi današnje stališče višjega sodišča graškega zmagalo in za vselej obveljalo. Naj se ozro v Trst, na tržaško višje deželno sodišče, na katerem se prizivne razpravevrše slovenskim jezikom. In to kar velja za mali odlomek slovenskega naroda, kar velja za Trst, to naj bi ne veljalo za ogromno večino kompaktnega naroda v območju nadsodišča? Ni li to prečudna ilustracija naših razmer ? Doživeli smo v Gradcu bridko prevaro, prevaro zategadelj, ker smo uprav od novega civilno-pravdnega reda obečali si po vsej pravici razširjenja slovenskega uradovanja, kakoršno zahteva in mora navesti ustno, neposredno razpravljanje. Izgovorjena pa ni zadnja beseda. Iz rane, katera se je naši ravnopravnosti prizadejala, uvidevamo nevarnost, katero moramo takoj z vsemi zakonitimi silami od sebe odvrniti! Z zadoščenjem zato pozdravljamo sklep odbora odvetniške kamore, da se skliče v kratkem izredni občni zbor odvetniške zbornice, kjer bo ta zadeva na dnevnem redu. Jednako so že tudi storjeni primerni koraki za shod vseh slovenskih odvetnikov. Naprošen je znani pravnik-strokov-njak dr. Zucker, da bi govoril na shodu o tem jezikovnem vprašanju. Upamo torej, da se stvar tako dožene, kakor zahteva pravičnost, in da v prihodnje tudi v tem pogledu ne bodo nas Slovencev tujci pritiskali na steno. Politični pregled. v Ljubljani, 30. junija. Trgovinski minister dr. Baernreither je odpotoval te dni v Prago. Poloficijozno se poroča, da je odpotoval minister v Prago v zadevah, ki ne spadajo v njegovo področje. »Reichs-wehr« pripomni k temu, da se morda res ne gre za stvar, ki bi spadala v njegov delokrog, pač pa se tiče strogo njegove osebe in njegovega obstoja v Thunovem ministerstvu. Dr. Baernreither se hoče posvetovati z liberalnim veleposestvom, katero bi rad dovedel do tega, da bi se pričelo in srečno končalo spravno pogajanje, in s tem omogočil tudi njegov nadaljni obstoj v Thunovem ministerstvu. Budgetni provizorij za drugo polovico letošnjega leta je torej dovoljen s pomočjo znanega § 14. Vlada je s cesarsko naredbo z dne 25. t. m. pooblaščena, da sme do 31. decembra pobirati dosedanje davščine in pokrivati stroške, označene v finančnem zakonu za leto 1898. Po-leg tega je pa tudi finančni minister pooblaščen, da sm<5 v investicijske namene, ki so neobhodno potrebni, predujemoma priskrbeti si znesek 20 milijonov. S to svoto bo vlada izvedla vse naj-nujneje v finančnem zakonu za letošnje leto označene zadeve. — Ta predujem pokril se bode tedaj, ko bo dovoljena investicijska renta v znesku 24-7 milijona. — Z juridičnega stališča se seveda vladi radi tega koraka lahko ugovarja, toda ako se pomisli, da toliko javnih del že dolgo vrsto let čaka dovršitve, se bode pač tudi ta nedostatek prezrl, tem bolj, ker parlament, ki sc kedaj zopet snide, vender ne bo mogel zahtevati, da se nove zgradbe in naprave zopet podero. — Malo več presenečenja pa je vzbudila določba omenjene naredbe, po kateri se vlada pooblašča, da^ smo še nadalje izplačevati subzistenčne doklade državnim uradnikom po dosedanjem načinu. Nekateri krogi sklepajo iz tega, da se bo s tem zopet zavlekla regulacija uradniških plač do konca leta. Mogoče je pa, da je ta naredba vsprejeta v skupni provizorij le iz vzrokov previdnosti in da se resno misli čim preje rešiti pereče vprašanje. Nagla sodba v (Galiciji. V torek nam je sporočil brzojav, da je grof Thun v sporazumu s pravosodnim ministrom odredil naglo sodbo za politična okraja Limanoua in Novi Sandoc in sicer za zločinstva umor, rop, požig in v § 85 označeno javno nasilstvo. Ob jednem je pa skupno ministerstvo za 33 političnih okrajev v Galiciji odredilo izjemno stanje. To je v kratkem že tretji slučaj nagle sodbe v Avstro-Ogerski. Najpreje se je proglasila za nekatere okraje na Hrvatskem, potem za Prago in okolico, sedaj je pa na vrsti Galicija. Da se dogajajo v tej židovski deželi veliki nemiri, je sicer res, toda nikjer ni dovolj po-jasneno, kedo je pravi provzročitelj teb nemirov. Gotovo je, da židje niso najnedolžneji pri tej aferi in da poljski krogi demonstrante vse prečrno slikajo v javnosti. Ožje volitve v Nemčiji so sedaj končane na celi črti. Skupni vspeh je nastopni: 60 konservativcev, (— 4), 20 slobodnih konservativcev, (— 4), 49 nacijonalnih liberalcev (- 1), 14 mož slobodne zveze, 8 južno-nemške ljudske stranko (— 4), 30 slobodne ljudske stranke, (-f- 0), 56 socijalnih demokratov (+ 8), 101 centrum (+ 3), 4 člani bavarske kmetske zveze, 4 člani kmečko zveze (+ 4), 11 antisemitov (— 5), 14 Poljakov (— 6), jeden Danec, 8 Alzačanov (— 1), 9 Welfov (+ 2) in 5 divjakov. Iz tega je razvidno, da so najbolj napredovali socijalni demokratje, akoravno njih zmaga ni posebno veliko vredna, ker je nasprotno padlo več odličnejih voditeljev. Novo francosko ministerstvo je sedaj definitivno sostavljeno in je danes nastopilo svojo vlado. Imena novih mož smo že objavili, le javna dela prevzame Tillaye, Mougeot postane državni podtajnik za poštne in brzojavne zadeve, tajništvo v notranjem ministerstvu pa prevzame Valle. Ob jednem sc je ločilo Melinejevo ministerstvo, kije, imenovano 29. aprila 1896, vladalo ravno 26 mesecev. Z novim ministerstvom niso zadovoljni vsj krogi, kakor sploh ne bodo z nobeno vlado. Brissonovi prijatelji pravijo, da je boj proti kle-rikalizmu glavna točka programa Brissonovega ministerstva; to jo že znano iz zgodovine kabinetnega načelnika in vseli njegovih tovarišev. »Temps« pa pravi o novih možeh in programu nove vlade, da ni ničesar druzega, nego Meline-jev kabinet z radikalno etiketo »Brisson«. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. junija. (Včerajšnji shod vipavskega političnega društva) se je obnesel nepričakovano dobro. Veliko dvorišče, ki je bilo okrašeno z zelenjem in zastavami, je bilo natlačeno ljudstva, ki je pazno sledilo govorom. Vsprejeli ste se tudi resoluciji za slovensko vseučilišče in za ustanovitev vseslovenskega društva »Naša straža«, kakor so ga sprožili državni poslanci. Govorila sta dr. Krek in G o stili čar. Obširneje poročilo sledi. (Profesorski izpiti sta napravila te dni na dunajskem vseučilišču gg. Zvonimir Dokler, nam. profesor na kranjskem gimnaziju. in dr. Valentin Kušar, prvi iz klasične lilologije, drugi iz matematike in lizike. Srčno častitamo ! (Imenovali.) Pristav moške kaznilnice v Gra-diški g. lludolf Zoratti, je imenovan za nadzornika v ženski kaznilnici v Begunjah. (Kanonično vmešreu) je bil danes na župnijo Postojino preč. gospod Frančišek Gornik, doslej župnik v Nevljah pri Kamniku. (Posvečevanje velikega altarjaj v Mošnjah bo dne 5. julija; ob jednem bo tudi birma. Drugi dan 6. julija bo Presvetli ob sedmih imel službo božjo na Brezjah. (Prazuovanje sr. Janeza Krsnika v Trnovem) vršilo se je minulo nedeljo nad vse slovesno. K temu je ne malo pripomoglo lepo vreme, kakor-šnega nismo pričakovali. Pohvaliti treba 1'arane, ki so krasno ozaljšali cerkev in prostor pred cerkvijo. Po izborni propovedi preč. gosp. dekana Sušnika, obhajal je veliko sv. mašo med obilno azistenco preč. gosp. kanonik Zamcjic. Udeležil se je sv. maše med drugimi tudi mestni župan gospod Ivan Hribar. — Ker je gospod župnik Vrhovnik obhajal ob tej priliki svoj imendan, počastil je obed v župnišču poleg gospoda župana in drugih odličnih gostov tudi presvitli gospod knezoškof Anton Bonaventura. Vrhunec pa je dosegla vsa slavnost popoludne, ko je z apostolsko gorečnostjo propovedoval v župni cerkvi presvitli vladika o pričevanji sv. Janeza Krsnika in o neveri. Cerkev je bila natlačena do zadnjega kotička. — Včeraj popoludne počastil je Presvitli zopet trnovsko župnijo ter je obiskal do 20 bolnikov po Krakovem in Trnovem; tudi je pokropil nekega mrliča. Vse je bilo iznenadjeno nad toliko prijaznostjo ljubeznjivega vladike in gotovo je iz src vseh trnovskih župljanov kipela proti nebu goreča prošnja, da bi nam ljubi Bog še dolgo dolgo let ohranil tako gorečega, apostolskega višjega Pastirja! (Obisk.) Presvetli knezoškof obiskal je 28. junija popoldne zavod nemškega reda v Ljubljani. Iz cerkve, ki je bila lepo okinčana in polna ljudi, podal se je Presvetli v okrašeno sobano, kjer so ga pozdravili gojenci zavoda ter naglaševali svojo ljubezen in udanost. Presvetli je v svojem ogo-voru povdarjal važnost redov za povzdigo verskega življenja in vspodbujal gojence k pridnosti in vstrajnosti. Na to si je Presvetli ogledal knjižnico, razne druge prostore in vrt. — Od tu se je podal Presvetli v prostore I. ljubij. delavskega konsumnega društva, kjer si je po odgovoru na pozdrav odbora ogledal posamne naprave ter se poučil o društvenih razmerah. (Šolska veselica.) Iz Šiške se poroča sledeče: Kakor vže nekaj let popreje, tako je tudi letos praznovala tukajšnja šolska mladina praznik sv. Alojzija na bližnjem Rožniku. Ob šesti uri zjutraj zbirala se je v šolskem poslopji, potem pa odšla okrašena s šopki v spremstvu učiteljstva na prijazen hrib k prelepi cerkvici Marije Device, kjer je bral častiti gospod katehet P. Angelik Hribar sv. mašo, pri katerej so peli šolski otroci in ob katerej priliki je prejelo več otrok prvo sv obhajilo. Pač ginljiv in lep je bil govor gospoda kateheta do navzočih šolarjev in šolaric, v katerem jim je priporočal, da so do svojih starišev in učiteljev vedno ubogljivi in poslušni, da radi molijo, se lepo vedejo ter si prizadevajo v vsem posnemati svojega varuha sv. Alojzija. Po sv. maši podala se je šolska mladež na prijazen dom g. Pršina k zajutrku. Potem so se vršile razne telovadne igre in prepevale domoljubne pesmi. Slavnosti vdeležila sta se poleg predsednika kraj. šol. sveta gosp. I. C. Juvančiča tudi dva odbornika v kraj. šol. svetu, namreč gg. Jakob Matjan in A. Pogačnik s svojo gospo soprogo. Da je bilo možno nad 150 šolskih otrok pogostiti še z drugimi jedili in pijačo, podarili so poleg prej omenjenih treh gospodov tudi gg. bratje Kosler, J. Knez in M. Zinauer znatnih prispevkov v blagu in novcih. Le hitro nam je potekel čas, ker bližala se je poludanska ura. Poslovivši so od postrežljivega gostilničarja, zapeli so otroci šo cesarsko pesem, potem pa odšli proti domu v veseli zavesti, da jim ostane ta dan še v poznih letih v prijetnem spominu. Šolsko vodstvo si šteje toraj v prijetno dolžnost, najtoplejše zahvaliti se vsem navedenim blagim dobrotnikom; srčna hvala pa tudi vsem onim, kateri so sploh kaj pripomogli k sijajnemu vspehu te šolske veselice. (Nova učna knjiga.) V Hribarjevi tiskarni v Celju začeli so tiskati slovensko računico za meščanske šole, katero je po nemški dr. Močnikovi priredil dr. T. Romih. To je zadnja učna knjiga, katero še potrebujemo za naše meščanske šole. (Iz Kranjske Gore) že dolgo ni nič glasu o nas. Gotovo mislite, da smo zmrznili v snegu ali da so nas odnesli zameti. Toda, hvala Bogu, še smo živi! Dokazovati tega menda ni treba. Živimo, pa kakor že. Gorka sta bila dva dneva, pa cela. To sta bila 21. in 22. junij, zato prideta v kroniko, sicer nas pa pridno obiskuje dež, več krat pa se prikaže tudi naš stari znanec sneg, ki nam pobeli bližnje vrhove in vršičke. Mi mislimo, da je povsodi tako, a prišli so že pred nekaj dnevi letoviščarji, kar kaže, da sije drugodi drugačno solnce. Pa bodi! Le imejte drugi vročino, mi imamo pa mraz. Odkar ni bilo o nas sluha, dogodilo se je že marsikaj. Omenjam le nesrečo, katera se je dogodila prod nekaj dnevi na mostu čez Pišenco (Peščenica) v Trento. Neko že 14 let staro dekle je pustilo na mostu voziček z otrokom še ne jedno leto starim, suma pa je šla trgat cvetic. Kako se je dete dvignilo iz voza, ni mogoče povedati, a dejstvo je, da se je prekopic-nilo v deročo Pišenico. Ko prestrašeno dr .le vidi, lovi ga po vodi, pa zaman. Otroka su odnesli valovi, in le sreča, da je ona sama ušla smrti. — Poročati imam še o drugi nesreči. Grda razvada je, da se ljudje tožijo za vsak pra/.en nič. Tudi pri našem sodišču je bila nedavno taka tožba, menim radi razžaljenja časti. Tu pa se prigodi poseben slučaj. Žena, katera je bila obsojena na dva dni, zapoteče se takoj in komaj pride skozi vrata. V veži se sesede. Neso jo v sobo k jednemu izmej. slug. Tu jo polože na posteljo, pa za zmeraj. V par urah je bila mrtva. Niti spovedati se ni mogla, dejana je bila le v sveto olje. V sodišče je prišla, a nazaj ven ni več prišla, iznesli so mrtvo. — Pristaviti pa moram, da je bila ta žena na dobrem glasu in da je bila prvič pred sodnijo ; vender pa naj bo ta dogodek v svarilen izgled tistim, ki nosijo vsako stvar pred sodnijo, — Da pa ne bodete mislili, da so pri nas samo nesreče, moram omenjati tudi slavnost, katera so je vršila 21. junija v naši cerkvi. — Pravijo, da take še ni bilo. Obhajala se je namreč zlata poroka Janeza Hlebanja in Jere rojene Lavtižar iz Srednjega Vrha. Dasi je pot težavna, prišla sta vender oba še peš k tej slavnosti, ki je bila zelo spodbudna za vso župnijo. Zbralo se je obilo občinstva in čakalo, kdaj se prične slovesnost. Sprevod se jame pomikati proti cerkvi in kmalu na to stopi gospod župnik na lečo ter nariše v lepem govoru pomen današnjega dneva. Nato je bila sv. maša, med katero sta bila oba obhajana. Pri tej poroki so bili navzoči otroci, unuki in unučici. Vsa srečna in zadovoljna sta prišla po maši slavljenca, da sta dočakala ta dan ; kajti pri vseh drugih dvanajsterih parih, ki so bili poročeni isto leto, jc raztrgala neizprosna smrt zakonske vezi. Omenjam le še, da je ta žena teta na Robu umrlega gospoda Lavtižarja. Jedna njenih hčera pa je omožena na hiši, kjer je bil rojen Lavrencij Lavtižar, misijonar v Ameriki. Jedna hči pa je omožena na Koroškem, kjer se povsodi skaže kot zavedno Slovenko. Mati sama je še prav trdna, da bi jej no- ben ne prisodil tolike starosti, oče pa njen mož se že bolj trese in se mu vidi teža let. Še neko drugo slovesnost smo imeli. Ne vem pa, kako naj jo opišem. Tudi mi ni vsa stvar do dobra znajia. »Slovenec« je prinesel vest, da so bili binkoštni praznik Schoenererjanci v Beljaku, drugi dan, binkoštni ponedeljek pa so bili menda pri nas. Ob 2. uri popoludne so prišli ter šli k jezeru v Pišenco. Sprejeti so bili prav slovesno. — Tudi streljali so jim, razobesili so celo zastave. Tako Kranjska Gora slavi hajlovce. (Trma) Vkljub opravičeni pritožbi Spinčica in drugov na njega ekscelenco grofa Thuna radi preziranja slovenskega in hrvatskega jezika v Primorju od strani državnih oblasti, tirajo ti uradi še naprej svojo trmasto politiko in dopisujejo še nadalje na slovenske uloge laško ali nemško. Tako je došlo od davkarskega urada v Buzetu nekemu župnijskemu uradu dvoje nemško-laških »monitorjev«, katere je dobil pa lepo nazaj. Ti zagri-zenci na uradih zares mislijo, da bodo prodrli s svojimi trdimi bučami slovenski zid in nas prisilili, da se jim uklonemo. Pa bi si utegnili raniti svoje trhle glave, ker naš zid je močneji nego si domišljajo oni! (Hic llliotlus !) Kakor poroča tržaška »Edinost«, se je pripetil minuli teden pri sv. Ivanu nad Trstom grozen slučaj, ki drastično osvitljuje tržaške socijalne razmere in ki glasno kriči po zdravi socijalni organizaciji med tamošnjim delavskim ljudstvom. V nekem kamnolomu, čegar lastnik je neki gospod Derin, je ponesrečil clela-vac s tem, da je padla nanj z viška silno težka kamenita plošča in ga v pravem pomenu besede zmečkala. Vzrok nesreči je bil ta, da delavec ni imel ali moči, ali prave duševne zavesti, da bi bil o pravem času utekel nevarnosti. Temu so pa krive socijalne razmere, ki vladajo v omenjenem kamnolomu. V tem kamnolomu je namreč delovodja, ki najkruteje izsesava svoje uboge delavce. Vsak dan po osmi uri dopoludne nažene ta delovodja v kamnolomu po več paglavcev z neko žganju podobno brozgo, katero le-ti usilju-jejo delavcem na najdrzneji način. Vsak delavec je takorekoč prisiljen piti ta strup in tako ga popije povprečno vsak delavec 10—20 kozarcev na dan. Učinek tega na človeški organizem si je lahko misliti. Gorje pa onemu, ki se hoče ogibati tej nevarnosti za svoje življenje! Tacega delavca zlobni delovodja uniči z najtežjim delom in o prvi priliki ga zapodi od dela. Vsled tega so pripet', da večina delavcev zapije na tej strupeni brozgi 6 — 10 gld. na teden in ko pride dan plačila, je ostal ves zaslužek v rokah k r v o 1 o k a delovodje in ubogi trpin prinese komaj 1 gld. ali 1 gld. 20 kr. domov, od česar naj potem živi on in njegova družina ves ljubi teden ! Tekom časa postane delavec ob slabi brani in ob pitju tega strupa slaboten in trhel in čudno potem ni, da se pripeti kaka nesreča. In delavci so ondi sami Slovenci iz gorenje tržaške okolice, ki morajo skrbeti za svoje družine. Namen je očividen. Italijanaški kolovodja uničuje s tem pridno slovensko kri ne le zdaj, marveč tudi v potomstvu, kajti kak zamore biti zarod, ki prihaja iz takega življenja? To je kričeče socijalno razmerje, podobno onemu v siciljskih žve-plenih rudnikih ! Kaj pa pravi k temu tržaško glasilo »Delavec« in »Svoboda«, to »ojstro orožje« slovenskega proletarijata? Ničesar ! Niti z besedico se ne dotakne tega groznega slučaja! V svojih predalih zabavlja zadnja številka »Svobode« pridno čez duhovne in krščanske »švindlarje« in našteva premoženje tega in onega, kažoč s prstom nanj — ondi pa, kjer bi moral kot pravi apo-stelj delavstva, odločno nastopiti, ondi modro molči in ne črhne besedice. Pa saj se poznamo! (Glavni dobitek nevzdignjen.) Pred šestimi leti je neznan človek pri podružnici prometnega zavoda Neubau na Dunaju za 16 gld. zastavil ljubljansko srečko Pet let je dotičnik redno podalj-šaval zastavni list. A letos ga ni bilo. Pri pregledovanju srečk pa so zapazili, da je srečka že pred dvema letoma zadela glavni dobitek 25.000 gld. Ravnateljstvo je dobitek vzdignilo ter po odbitku davka ostali znesek 20.004 gld. naložilo. l>ruNtya. (Št. j a k o b s k o - t r n o v s k a ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) priredi svojo letno veselico 10. julija pri Lloydu, namesto pri Virandu. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Koncert vkoristPrešernovemuspomen i ku.) Slovensko delavsko pevsko dtuštvo »Slavec« priredi v soboto, dne 2. julija velik koncert v korist Prešernovemu spomeniku na vrtu »Narodnega doma«. Ako bi bilo vreme neugodno, vrši so koncert v »Sokolovi« telovadnici. Pri koncertu sodelujeta iz prijaznosti gospod Ivan Meden ter gospod M. B e n č a n iz Celja. — Vspored: I. 1. Čeri n: »Domu«, zbor. 2. Iv. pl. Zaje: »More«, sin fonična glasbena slika za moški zbor z orkestrom. 3. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi«, zbor. 4. Dr. B. Ipavec: »Na Prešernovem domu«, zbor s tenor- in bariton-samospevom in čveterospevom ter z spremljevanjem orkestra, tenor gospod Ivan Meden, bariton gospod A. Štamcar. II. Izmed slovanskih točk vo|aške godbe je posebno omenjati: Gerbič: »Sundešičeva koračnica«; Horny: Potpouri slovanskih melodij; Šebek: »Slovanska balada« št. 2 in Parma: Inter-mezzo iz opere »Ksenija«. III. Zanimivi telo-vadski in atletski nastopi, izvajata g. M. Benčan in llletni deček iz Celja. (Povsem nov vspored.) — Začetek koncertu ob 1/29- uri zvečer. Vstopnina 40 kr za osebo, za čast. podporne člane po 20 kr. Z ozirotn na vzvišeni namen koncertu se p re plač i ne stavijo meje. Vspored dobival se bode na večer koncerta pri blagajni. — K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje narodnega napredka o d b o r. (Vabilo) na veselico, katero priredi tam-buraški zbor narodne čitalnice v Skofjiloki s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Ratitovec« iz Selc v nedeljo, dne 3. julija t. 1. v Selcih. — Prosta zabava. — Začetek je ob polu 5. uri popoludne. — Vstopnina : Sedež v I. vrsti 50 kr., v II. vrsti 40 kr., stojišča 20 kr. za osebo. — čisti dohodek se porabi v dobrodelne namene (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 25. majnika do 25. junija poslali: Slavna posojilnica v Gornji ltadgoni 5 gl. — Ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Adeli Omahni 122 gld., namreč 82 gld. udnine in 50 gld. kot prvo polovico sedme pokrovitelj-nine. — Podružnica za Velikovec in okolico 40 gl. — Podružnica na Vranskem 11 gld. 40 kr. — Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hoterdešici, 2 gld. — »častilci Matere božje na Rožniku« 8 gld. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po blagajniku g. Fr. ilrašovcu 142 gld. 60 kr. — Ženska podružnica v Rojanu po predsednici g. Marici Debelak 100 gld. — V Kranju ob pogrebščini po rajnkem g. Jožu Omersi pri pevskem omizju nabranih 20 gld. — Ženska podružnica v Črnomlju po blagajničarici g. Magd. Pezdirec 50 gld. — Združeni odbori II. bistriško trnovskih narodnih društev 68 gld. kot čisti dohodek koncerta, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo »Jadranska Vila« dne 5. junija v II. Bistrici. — Bog živi in poplačaj rodoljubne darovalce ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 30. junija. Zaupniki češkega državnozborskega kluba so danes došli na Dunaj ter se dopoludne razgovarjali z ministrom dr. Kaizlom, popoludne pa so povabljeni na razgovor z grofom Thunora. To so le pripravljalni razgovori za konference z zastopniki Nemcev. Zaupniki so mnenja, da bodo razgovori brez vspeha. Dunaj, 29. junija. Iz Madrida se poroča, da je ondi hudo zbolela mati kraljice nadvojvodinja Elizabeta. Celovec, 30. junija. Delavci tukajšnje tobačne tovarne so priredili včeraj povodom 40-letnice obstoja tovarne in cesarjeve 50-letnice veliko ljudsko slavnost. Bolzan, 30. junija. Shod katoličanov v BolzanU je bil včeraj nad vse velečasten. Vdeležencev je bilo do 25 tisoč. Mnogi so prišli v blestečih narodnih nošah, kar je dalo shodu poseben zunajen sijaj. Predsednik shodu je bil izvoljen poslanec Zallinger. Predsednik državnega zbora dr. Fuchs je brzojavno pritrdil sklepom shoda. — Urednik Pranger je predlagal soglasno vsprejeto resolucijo, v kateri zborovalci obsojajo brezver. „Boz. Zt." ter izražajo zahvalo tridentskemu škofu za njegovo čuječnost in pastirsko skrb. Profesor Heidegger iz liriksena je predlagal, da se zborovalei ogibljejo vseh javnih prostorov, kjer imajo naročen imenovani list. Dipauli je slavil zvestobo tirolskega ljudstva do vere in cesarja. Shod se je končal v najlepšem redu. Bil je lep dan za katoliške Tirole. Budimpešta, 30. junija. „Bud. Hirlap" poroča, da določi cesar kvoto za bodoče leto. Posl. Horanszky, predsednik nacijonalne stranke, je izjavil, da more Ogerska privoliti le manjšo kvoto, kot je bila dosedaj. Budimpešta, 30. junija. V torek zvečer je razsajala po mestu iu okolici grozna nevihta s točo. Na tisoče oken je razbitih. Voda je provzročila ogromno škodo. Hamburg, 30. junija. „Hamb. Nach-richten" pišejo glede shoda poljskih zdravnikov v Poznanji, katerega se mislijo udeležiti tudi avstrijski Slovani, da Nemčija pričakuje od Avstrije, da ne bo trpela, da bi se na pruskem ozemlji shajali njeni podaniki ter v družbi s poznanjskimi Poljaki delali proti nemštvu. Poljsko vprašanje ima za Nemčijo jednako važnost, kakor za Avstrijo balkansko vprašanje. Ako se Cehi in Poljaki na avstrijskih tleh zbira jo ter združeni nastopajo proti Nemcem, avstrijska vlada tega ne more zabraniti, pač pa bo Avstrija poznala svojo dolžnost, ako bi njeni slovanski podaniki hoteli v tem smislu delovati proti nemštvu na pruskih tleli. Rim, 30. junija. Ministerstvo je sledeče sostavljeno: General Pelloux predsedstvo in notranje zadeve, Canevaro zunanje zadeve, posl. Finochiaro pravosodje, posl. Carvano finance, Varchelli zaklad, general di San Marcatto vojno. posl. admiral Palumbo mornarico. posl. Baccolli nauk, posl. Lacava javna dela, posl. Fortis poljedelstvo, posl. Nasi poštne zadeve. Rim. 30. junija. V raznih krajih Italije so čutili včeraj zjutraj ob peti uri rahel potres. Vojska mej Španijo in Ameriko. Včeraj je minulo teden dnij, odkar je armada generala Shalterja stopila na kubanska tla in se vtaborila dan hoda pred Santiago. Pod varstvom topov na Sampsonovih ladijah so ameriške čete korakale še nekoliko dalje, tako da so oddaljene le še nekaj ur od Santiago. Španjci jih pri tem potovanju niso nič kaj ovirali, marveč so se prostovoljno umaknili iz krajev Juragua, Sevilla itd. proti Santiago, ker je bilo to nujno potrebno za organizacijo cele španjske armade. Amerikanci se torej ne morejo preveč bahati s svojimi vspehi. Sedaj pride na vrsto šele prilika, pri kateri bodo pokazali, so li kos svoji nalogi. Položaj na Filipinih je še vedno nespremenjen. Admiral Camara dospe tja, ako bo imel neovirano pot, koncem prihodnjega meseca. Ako pa je namenjen v San Francisco, kakor trdijo Amerikanci, ki so v to svrho že naročili velikansk top, pride tja šele koncem avgusta. Istodobno pripluje tja drugo ameriško brodovje, ki jadra baje okolu južne Amerike proti San Francisco. Madrid, 30. junija. Ameriška armada ne prodira dalje proti Santiago. marveč se je vrnila nazaj na obrežje, kjer vtaborjena pričakuje novih tnočij. London, 30. junija. Mej Anglijo in Ameriko se vrše dogovori glede prehoda Cama-rovega brodovja skozi Sueški kanal. Amerika želi, da bi se ran prehod prepovedal. Port-Said, 30. junija. Guverner je naznanil admiralu Camara, da se tam ne sme založiti s premogom. Chattanooga, 30. junija. Petnajst polkov je pripravljenih za odhod na Kubo. Washington, 30. junija. General Shaf-ter je brzojavil v ponedeljek zvečer ob 9. uri iz Siboneva : Dobro napredujemo v potovanju. Dospeli smo 3 milje pred Santiago ter zasedli postojanke, ki jih je moral ostavki nasprotnik. New-York, 30. junija. „Herald" poroča, da španjski general Pando ne bo do-vedel svojih 10.000 mož v Santiago. marveč se je vrnil v Manzanillo. — General Morritt je odpotoval proti Manili. Ko dospe tja, naznani prebivalcem, da ustanovi začasno vlado, katere avtoriteti se mora vsak klanjati. 51 Miril ; 28. junija. Valentin Verhovnik, vrtnar. 74 let Vodmat 5, naduha. — Ivana Solne, pocestnica, 29 let, C erkvene ulice 25, srčna hiba. 30. junija. Karolina Tonia, zasebuica. 72 let, l'red Skotijo 20, ostarelost. Meteorolog-ično porodilo. Višina nad morjem 30tS'2 m. « t -1 On.« epa-mv anjfc fviauje oaromatni v ur.it Tiicpera- iura po Celziju Vf trovi Nt.bc * M ■S*, > •-■' 'l ' 28 9 z\eeei 2 18-2 si. jug del. ohlae. 9l): 7 zjutraj " | 2 poeol. 73K 1 736-3 15-5 24 1 si. v/.h. si. V/g V Z. del. obla,-- 00 29 H. ivisr 7354 18-B si. jug skoro jasno 30 J. zjutraj 2. popol 738 0 738 4 15 5 242 si. sever jasno p. m. vzh pol oblačno 0-0 Srednja temperatu Zalivala. 453 1 — 1 Vsem častitim znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli izrazili milo sočutje ob smrti našega predragega pokojnika gospoda Janeza Kozjeka njemu pa tako obilo izkazali zadnjo čast, izrekamo najprisrčnejSo zahvalo. Žalujoči ostali. Vožnje karte tovorni listi k 312 2 Kraljevi belgijski poštni parnik Eed Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr, avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Nclimarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-5 Ilfcstl 420 15-G je le ono iz meščanske pihrowarn© v FIsmiij ustanovljene i. m-;. Edino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počaslninii znaki. Telefon št. 00. Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani. * Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, ^ priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-stojnikom svojo delavnico izdelovanje eerkvene posode žil orodia. Sj^ Staro blago popravi, pozlati in posrebii v w ognju po najnižji ceni, Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim jo pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Prei-ast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi 38G 62—5 U' Pošilja vsako blago poštnine prosto. Služba cerkvenika,»organista je takoj nastopiti v Starem Trgu pri Poljanah. Pojasnila daje podpisani. Peter Režek, župnik. 452 3-1 Pošta Stari Trg pri Kočevji. 35a spomlad in slavBeno do Bo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke. krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ia cele hiie. Železniške šine za oboke, oement. itorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne železnine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 58 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. (or l Mirna (Sacharin) 1] Štev. 9 (po 2000 tablet na 1 Ko) 17.cn 1 kos = 9 deka sladkorja gld. 11 ou Štev. 5 (po 2000 tablet na 1 Ko) oo._ 1 koB = 15 deka sladkorja gld. prodaja, dokler zadošča zaloga, tvrdka T. HOLLA, Praga-Žižkov Husova trida č. 57. 439 5-3 Telefon-št. 2049. Zavod za 320 26—5 umetno slikarstvo na steklu. B. SKARDA 'L% M'Wff'*H Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami. Specijulni zavod za slikanje na cerkvena okna v vsakem slogu in izdelavi. v BRNU. Ceniki, troškovniki, načrti, škice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno. Čast mi je naznanili, da sem cdpzC dne 30. junija 189$ tufiaj * pp** na Ifrvorsfiem trgu štev. J pod tvrdko JO. ScfizDentmr 454 3-1 novo urejeno Knjigarno in trgovino z muziRalijami, umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. STloja Segate in ufiusnc uzejena zafoga — fiatezc Sodem popoCnjevaC vedno z najmodeznejUmi pzoizvedi _ ponuja mi ugodno pziCifio, da Sodem meget uslzezali vsaficvzstnim zafitevam. ^ ^Vsa/ii nalog, izvzšit Sodem najfiitzeje in z vso siizSCjivcstjo; poseSno pa si ficiem pzizadevati, da si ofizanim pziccSfjeno zaupanje s stzcgo pzavifnim in poštenim postopanjem. D Ljubljani, dne 30. junija i S? S. O O. P t, ' X. vchwcninez. Dne 30. junija. Skupni državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srebru.....101 Avstrijska zlata renta 4°/0......121 Avstrijska kronska renta 4%, 200 Kron . 100 Ogerska zlata renta 4°/0.......121 Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 907 Kreditne delnice, 160 gld.......359 London vista...........119 Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 58 20 mark............11 20 frankov (napoleondor)............9 Italijanski bankovci........44 C. kr. cekini......................5 gld. 60 kr. 40 „ 30 . 75 „ 15 „ 95 „ 95 80 75 52 35 63 Dne 28. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . b"l„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred, banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4% 163 gld. 50 kr. 160 50 193 — 99 B 40 n 128 75 n 110 — 112 50 98 25 98 70 221 — 181 60 127 — 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld. — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld." 170 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ 60 Hudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld......'.'.' 85 " 50 St. Gen6is srečke, 40 gld.......79 " 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 "„ — Ljubljanske srečke.........22 " — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' . 157 " — AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3520 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 431 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 „ — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 " — Montanska družba avstr. plan.....161 „ 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 " 50 Papirnih rubljev 100 ................126 87 ittJT Nakup in prodaja HtJSk vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „ M E K C i., Ufollzeile 10 in 13, Dunaj, U Strobelgasse 2. PojasnilaTsJS v vseh gospodarskih in finančnih stvartl potem o kursnib vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti JCJT H n. 1 ož oni li Klavnic.