LJUBLJANSKI ČASNIK.
JIS 69.	V turih 2 ti. Eiistopaita	ISŽO.
»Ljubljanski casmk" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta ! gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vrailne naznanila.
21. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXXV1II. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 26. junija 1850 v edino-nemškem, horvaško- in serbsko-nemškem na svitlo prišel, v madjarsko-, desko-, talijansko-, slovensko-in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 244. Cesarski patent od 7. aprila 1850, s kterim se predlogi horvaško-slavonskiga deželniga zbora leta 1848 razrešijo, in po kterih se stanje vstanovi, v kterem imata kraljestva Horvaško in Slavonsko' z horvaškim primorjem vred in mestam Reko in nje okrajne v cesarstvu stati.
Št. 245. Ukaz ministra notrajnih zadev od 12. junija 1850, zadevajoč vravnavo politiških gosposk na Horvaškein in Slavonskem.
Dunaj 20. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
23. novembra 1850 bo c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXL. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
St. 448. Ukaz ministrov pravosodja in denarstva od 16. novembra 1850 z naznanje-njem ravnanja z premoženjem oskerbnikov in depositov za sirote.
Tudi 23. novembra 1850 bo ravno ondi CXXXII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, v madjarsko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Ta del je bil 9. oktobra 1850 v edino-nemškem, 6. novembra 1850 v češko- in slovensko- in 16. novembra 1850 v poljsko-, ru-sinsko-horvaško- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 373. Ukaz ministra bogočastja in uka od 11. septembra 1850, s kterim se dvignejo letni doneski tešenski evangelski gimnazij ohraniti , ktere so dozdaj občine augsburške in hel-vetiške vere morale odrajtovati.
Št. 374. Cesarski patent od 25. septembra 1850, s kterim se vodila vstanove, po kterih se je ravnati pri odškodovanju istin pri vsih rečeh, ki so po zemljišnem odškodovanju dvignjene ali pa za take spoznane, ki se morajo odškodovati.
Št. 375. Razpis ministra kupčije od 30. septembra 1850, s kterim se v porazumljenju z ministram notrajnih zadev, od 1. novembra 1850 na spodnjem Avstrijanskem, na kmetih naredba v prodaji govejiga mesa začasno dvigne, in pravila vstanove zoper zlo rabo pomanjkanja zastopnosti od strani mesarjev v prodra-ženje mesa.
St. 376. Vkaz ministra notrajnih zadev od
1. oktobra 1850 v zadevi začasniga vravna-nja javne medicinalne oskerbnije.
St. 377. Razpis ministra denarstva od 3. oktobra 1850, s kterim se ravnanje z 5 per-centnimi obligacijami dvorni kamre redne št. 228, ki so bile 1. oktobra t. 1. srečkane, naznani.
Dunaj 22. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
25. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXL1V. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v slovensko-, poljsko- in talijansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Ta del je bil 31. oktobra 1850 v edino-nemškem, v češko-, madjarsko-, horvaško-in serbsko-, in 6. novembra 1850 v romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
St. 430. Razpis ministra uka in bogočastja od 8. oktobra, s kterim se po naj višjem sklepu od 3. oktobra 1850 občne odločbe čez fakultetne učiliša in akademiško zaderžanje na pe-štanskem vseučilišu naznanijo.
Tudi 25. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju poljsko-nemško dvojno izdanje LXXVIII. dela občniga deržavniga zakonika in vladniga lista izdano in razposlano.
Ta del je bil 26. junija 1850 v edino-nemškem, horvaško- in serbsko-, 21. novembra 1850 pa v češko-, madjarsko-, talijansko-slovensko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
St. 444. Ukaz ministrov pravosodja, denarstva in bogačastja in uka od 8. novembra 1850 čez pobiranje in obrajtanje postavnih in svobodnih doneskov za zaklad normalnih šol.
Št. 445. Razpis ministra denarstva od 13. novembra 1850, s kterim se posebne odločbe v dopolnenje najvišijga patenta od 10. oktobra 1850 glede dohodnine za vladno leto 1851 naznanijo.
Dunaj 23. oktobra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Dunaj 20. novembra. Ker je vsim čas-nikam od vlade prepoved prišla, premikanje al moč armade na znanje dajati, povemo le toliko v vojaških rečeh kolikor tej prepoved ni nasproti. Posadka na Dunaju obstoji zdaj večidel iz Jugoslavcnov, med kterimi slasti krepke postave Otočanor vse z začudenjem navdajajo. Ti junaki so v oktobru leta 1848 narodno stražo iz predmestja Rosav potolkli in razkropili. Ker so zdaj v ravno to predmestje v stanovanje prišli, so se nekteri ne-
spametneži nad njimi znositi hotli in so tudi veliko fantalinov za svoj namen pridobili, šli
so ob devetih zvečer pred hiše, kjer je nar več Otočanov prebivalo in so jim jeli mačjo godbo delati. Pagraničari so iz svojih stanic planili, so množico zajezili in mnogo nepokoj-nežev polovili, ki zdaj že četerti dan v ječi svoj šegetec pokore. Ko enkrat graničari odidejo, bodo pa nar berž konjiki na njih mesto prišli. Mora se reči, de so priprave silne,ki jih Avstrija za boj dela, slasti na moravskih in čeških mejah. De se je terdnjava Holomuc že lansko leto popravila, zlo prav hodi: zakaj zdaj ni bilo nič druziga treba, kakor obilno živeža v mesto dovoziti. Kakor se kaže bo poglavna armada Porusov pod poveljstvam kralja samiga si za boriše Šlezijo izvolila, zato ker so tudi pred sto letini v tej deželi Poruši premagovali. * 'JTudi še v družili rečeh se Poruši in semafor tje na zlo smešno vižo dogodb pred sto letini spomnijo. Tako so zdaj pri mestu Molvicu tabor naredili, ne zavolj lege mesta, ki ni preveč pripravna, ampak zato, ker so bili pred 100 leti tukej enkrat Avstri-jani potolčeni. Za zaksonsko boriše je bil v začetku Vrangel kot vodja namenjen; ker se pa bere, de je pred sto letmi v Zaksonii večidel en princ, veleval, se je tudi tu sklep promenil, tako de ATrangel na Reno gre in na zaksonsko boriše kraljevič pride. Znano je tudi, de je poruskidvor popred rad vinogradske kaplice od perve do zadnje osebe pretakal, pa zdaj je tudi to navado opustil, se spom-nivši, de je tudi kralj Miroslav pred sto letmi o času boja svoje nar ljubši delo, na flavto igrati, na stran djal.
Tukej na Dunaju je zdaj 83 vodjev zbranih ki se o zadevah armade posvetovajo. Med vikšimi častniki smo vidili tudi serbskiga junaka Stratimiroviča. Tudi je prišel sem en drug bivši narodni vodja Serbov (Stepanovič?) ki želi zdaj v versto cesarske armade stopiti. Kakor se zdi se bo govorica poterdila, de bo Radecki vojskovodja vsili avstrijanskih vojsk postal in pri tem bo ob enim gotovo tudi ime kneza dobil. *)
Ljubljana. Poslednje naznanilo, de je turškimu caru zavdanobilo, se dozdaj od drugih strani še ni poterdilo, bo tedaj javolne resnično.
Ljubljana. 20. t. m. je bil velki zbor tukajšne kmetijske družbe, h kterimu je tudi naš gospod deželni poglavar prišel in mnogo predstojnikov deželnih podružnic. Predsednik družbe gosp. Terpinc je zbor s tem pričel, de je pričijoče ude pozdravil in svoje veselje nad tem izrekel, de je tudi gosp. deželni poglavar zbor s svojim prihodam počastil. Gospod dr. Bleivveis je počenjanje središniga odbora od poslednjiga velikiga odbora naznanil. Sklenilo se je imenitno knjigo dr. Hlubeka „uberMaul-beerbaum- und Seidenzucht" posloveniti, in knjigo kolikor je mogoče po nizki ceni prodajati , in nekoliko knjig tudi zastonj razdeliti. — Za tertne sadiša je obljubil gosp. grof
Poslednje novice pravijo, de bo na Dunaju
velika vojaška parada Radeckimu v čast,
pri kteri se bo on za vojvoda (Hercog) Ku-
stoce in Kurtatone naznanil.
Barbo primerin prostor brez plačila podeliti, kir se bo koj prihodnje leto porabilo. — Gosp. fajmošter Vertovc je poslal knjigo pod naslovom : „SporočiIo slovenskim vinorednikam", ktera je bila z veseljem pozdravljena in bo po sporočilu „Novie" še to leto »Novicam" za do-klado pridjana, in razun tega se bo še; 1200 iztisov napravilo, ker to sam pisatelj želi. Ravno tako veselo je bil sprejet dopis mini-sterstva kmetijstva na prošnjo kmetijske družbe, de bi se postava dala zoper pašo na tujih pašnikih, njivah itd., ker visoko ministerstvo je naznanilo, de je taka postava že pripravljena in de se bo skoraj razglasila. •— Gospod deželni poglavar je družbi naznanil, de sta se že dva oglasila, ki se hočeta spraševanju iz gojzdoznanstva podvreči, in de se bosta 2. decembra v Ljubljani izprašala.
Gospod grof BIagay je že v prejšnih zborih opomnil, kako potrebno bi bilo postavo dati za posle, in de je kmetijska družba prei drugim zavezana, načert o tej reči storiti in ga na Dunaj v poterjenje poslati. V tanamen je bil odbor sostavljen in gosp. Ambrož za predsednika zvoljen. Gospod Ambrož je načert v ta namen sostavil, ga v zboru bral, in sklenilo se je, ga v več kamnotisih med občinstvo dati in vsim podružnicam v prevdark predložiti; potem se v njem posvetovati in ga višji gosposki v poterjenje poslati. Na predlog gosp. Galeta, de bi se postava za gojzde dala, je bilo enoglasno odločeno za to visoko ministerstvo prositi.
Austrijanska. Sliši se, de bodo tiskarne postave nekoliko pomnožene in skorej naznanjena. Kavcije se ne bodo povišale, tiskarjem bo pa veči odgovornost naložena.
*	Pripoveduje se, de se bodo deželni zbori še le potem skupej poklicali, ko bo deželna vstava za Ogersko in Lombardo-beneško v-peljana. Popred se morajo tudi še povsod svobodne občine vstanoviti, kjer se to še ni zgodilo, ker brez svobodne občine ni svobodne deržave. To bi se bilo že vse vpeljalo, ako bi ministerstvo toliko opravkov ravno zdaj z Porušijo ne imelo.
*	Osnove nove zakonske postave je že dokončane.
Serbska. „Srbske nov." prinesejo imenik mnogih žertev serbskiga naroda, ki so v zadnji madjarski revolucii poginili, pa na ne bojnem polju, ampak na višalah ali stražiščih, kjer so bili ali ustreljeni ali na kako drugo vižo ubiti. Takih žertev je padlo 316. Največ jih je smert storilo v Subotici, namreč 77, v Senti 48, v Verbasu 37, v Bečkereku 22, v Segedinu 22, v Topolji 16, v Somboru 9, v Kuli 9, v Sentkaniži 8, v Aradu6, v Va-radinu 4, v Sentmikložu 4, v Sentomažu 4, v Freisdorfu 3, v Veršcu 3, v Brezovi 3, v Temišvaru 2, in po drugih mestih po eden, po dva, po trije. Duhovne so puntarji 3 ubili, opravnikov 12, tergovcov 5, djaka 2, vlastnika 1, učitelja 1 , rokodeljcov 18, vojakov 15, drugi so sami deželjani. Med ubitimi je 12 žen. Največ jih je dal Perczel ubiti, za njim pa Vukovič, za tem Bem itd. Večkrat je bilo 25—30 deželjanov naenkrat umorjenih. Tako se je zgodilo Sentomažanam, Verbaščanam, Sentčanam itd. Te naznanila so vzete iz vradniga vira c. k. komisie.
*	Nek potovajoči Serb v „srbske novine" sledeče piše: Potna tovarša sta nam dva Nemca; eden aristokrat meklenburški stariga kopita, ki nikakor ni dovoljen z enakopravnostjo. Ile-kel je: Verujte mi, gospodje, de raje vidim eniga kozaka, kakor ves klub nemških profesorjev. In toraj se razume, zakaj de seje ta gospod raje nas deržal, kakor svojiga
tovarša. Njegov tovarš, Nemec iz Hamburga, je nam svoje politiško mnenje takole povedal.
Jez se ne deržim, ne te ne une politiške stranke. Jez se ne deržim ne nemške ne slavenske narodnosti, jez vse narode enako ljubim, jez sim kozmopolit. On se je podal v Dalmacio in Černogoro, ondi šege , navade in nrave naroda popisati, kteriga jezika sam ne razume. Ko je v Černigori ugledal, de ondi tudi krompir raste, radostno zavpije: „Ach allerliebst sehen si mahi auch hier Spuren der deutschen Cul-tur". V Kotaru je prašal, al bi ne bilo prav, de bi bil tukaj kak Nemec za vojaškiga poveljnika? Gotovo de gospod ni slišal, na kako vižo se je Kotarsko okrožje pomirilo, sicer bi on ne bil tako govoril, zavolj tega ne ve, de je le Mainula, Serb in brat Bokezov to težko nalogo zamogel rešiti. Ko pridemo v Dalmacio, pravi aristokrat, de bi prav bilo, de bi se slovanska narodnost ondi podpirala, ker se dežela ne more ponemčiti in Talijanov je ondi le malo, in zraven tega so Slovani vedno zvesti cesarski hiši, kar se od Talijanov ne more reči. Na to se začudi kozmopolit in reče: „Sie sind also auch Panslavist?" Ko pridemo iz Zadra v Lužin, zavpije kozmopolit veseliga serca: „Gottlob jetzt sind wir endlich vvieder in Deutschland!" Če se na vse kraje Nemčija tako razširi, je zares velika Nemčija.
Horvaška. Občinske postave za mesto Zagreb so bile že od njegoviga veličanstva po-terjene. Občinsko svetovavstvo bo obstalo iz 30 svetovavcov. Zagrebška županija se bo v dva volitna okroga razdelila, namreč v vo-litni okrog perviga reda, h kterimu pripade mesto in v volitni okrog druziga reda, h kterimu pripadejo nektere druge občine. Volitni okrog perviga reda ho volil 24 in druziga reda 6 svetovavcov. Vsak volitni okrog bo volil v treh volitnih oddelkih, tako, de bo vsak volitni oddelk perviga razreda 8 in druziga 2 svetovavca volil.
Štajarska. 19. t. m. so se v Gradcu občinski svetovavci pri seji hudo sperli. Dr. Rechbach je predložil prošnjo, de bi se deželni zbor naglo poklical, ktero je večina občinskih svetovavcov poterdila. Mestni župan dr. Ulm je pa s tremi občinskimi svetovavci vred naznanil, de te prošnje ne podpiše, ker ni zadovoljen, de bi se prosilo, deželni zbor poklicati. Dr. Rechbach in dr. Wasserfall za-verneta mestniga župana na 110 občinskiga reda, po kterem je župan zavezan, sklepe občinskih svetovavcov podpisati; al župan se jima je hudo zagovarjal.
Galicia. Govorilo se je, de mnogo poljsko-rusinskih bojarjev iz Galicie na rusko-poljsko uhaja, ker vstavno življenje ni zanje in ker se bojarstvu pod rusko vlado boljše godi. Zoper to se moramo upreti — se piše iz ruske meje. Poljskim bojaram v Galicii še ni v jlavo padlo, se na Rusko preseliti, naj mislijo od avstrijanske vstave kar hočejo. Poljski demokrati saj naj manj na to mislijo, ker vedo, de v Avstrii ložeje svoje namene izpeljejo kakor pa v deržavi ruskiga samo vladarstva. Poljska aristokracia se je v letu 1848 Avstrii pridružila in zoper poljske demokrate in njih prekucijske namene bojevala. Ta se ne bo toraj naenkrat premislila in na Rusko silila. Zlo se pa tudi moti, ki misli, de ruski }ojari tako mehkužno žive. Ruski car svojiga namena ne opusti, ampak se vedno bolj prizadeva podložništvu sčasama konec storiti. Bo-jari imajo vedno manj pravic in kmetje vedno več svobode. V mnogih krajih velike in male Rusije imajo že kmetje lastno posestvo, tako, de bojar ne more več kmetu zemlje odkazati, itero bi se mu poljubilo. Bazmera bojarov k vladi ni tedaj tako zaželjiva in vedno se pričakuje ukaz, ki bo podložništvo dvignil. Pri
tem takem ne bo nobenimu gališkimu bojaru v glavo padlo, se na Rusko preseliti.
Lombardo-beneško kraljestvo. Za gotovo se pripoveduje, de se je za vravnanje politiške osnove na Laškem tudi poljni maršal grof Radecki poprašal, in de se je po njegovem nasvetu marsikaj popravilo.
Tuje dežele.
Bosna. V „Gazz. di Zara" se 12. t. m. piše:
Terdi se, de se je Omer paša spet proti Sarajevem podal, ker vidi, de se bo punt spet ponovil; pravijo clo, de so ga na poti vstajniki zagrabili in de je bil zmagan. Zavolj tega je Jajac in Tuzlo razdjal.
Druge naznanila pa pravijo, de se je proti Mostaru napotil in de je vstajnike popolnama razgnal. Vezir je še vedno v Buni, pa na Turke, ktere je krog sebe zbral, se ne bo mogel zanesli, ako bi bil Omer paša zmagan. Kaj de ta zviti mož misli, se še zdaj prav ne ve.
Bulgarska. Iz Bukarešta se piše 14. novembra v »Stidsl. Ztg.", de je Kopačevič za svoj samostan iz Petrograda mnogo knjig sa-boj prinesel in de je car obljubil še posebne dobrote Bulgaram skazati. Na tako vižo se bo v samostanu llilski bogoslovje za mlade duhovne, tiskarnica, bolnišnica in še ena druga učilnica napravila. Razun tega se bo nekte-riin bulgarskim mladenčem v ruskih bogoslov-skih šolah poduk na deržavne stroške dajal. Iz Bukarešta se je podal Kopačevič v Carigrad po knjige, ki so iz Ruskiga tje poslane bile; to so morebiti tiste knjige, od kterih dopisnik iz Carigrada od 12. pr. m. naznani, de jih je policija vzela, ker so v njih besede stale: »Vsemogočni, razruši Turkov pagansko silo, ki cerkve onečastuje, daj spet zemljo, ktero so zropali, pristnimu, pravovernimu caru (ruskimu) nazaj, dvigni gerško vero v slavju nad zemljo in daj ji blagoslov, nam pa njega dobrote. Amen." Dvomimo, de bi bilo to res, in sicer iz več vzrokov, pervič ker dopisnik javolne slovansko razume in ne omemi, de je te besede sam bral. Potem, kar sami dobro vemo, v cerkvenili bukvah na Ruskem takih ne najdemo, in poslednjič, ker ima Rusija dovolj moči, združena z drugimi gerškimi kristjani polomesec prekucniti in Turčijo razdeliti in clo Carigrad vzeti, kar bi bila že v letu 1829 zamogla storiti, ako bi bila hotla.
Rusovska. Ruski vojaki že na meji Galicie in Porusije stoje, in ako bi se vojska primerila, bi mejo prestopili. Tudi vojaki iz Litav-skiga in Wolhinije se na Poljsko pomikajo in ondi zbirajo. Poljski kmeti se jih silno boje, ker jim bodo morali za stanovanje čez zimo skerbeti. — Razun tega se na Poljskem vedno zlo čudne novice pripovedujejo, in meni se, de bo car kmalo spet v Waršavo prišel. — Poveljnik celiga streljaštva, Gillenschmidt se je iz Waršave v Petrograd napotil.
Nemška. V Wiirtenbergu se je vlada z deželnim zboram sperla. Deželni zbor, kteriga je vlada razpustila, je ni hotel vbogati, in tako se je zgodilo , de ga je z silo razgnala.
*	Braunsclnveigska vlada je naznanila, de ne terpi, de bi zvezna armada skoz nje dežele na Holsteinsko šla, ako bi to z silo tir—
•	7
jala, bo Prusije pomoči prosila.
* Telegrafiško naznanilo iz Berolina naznani zapopadek kraljeviga govora, ko se je deržavni zbor odperl. Kralj reče med drugim, Moj namen, potrebam nemškiga naroda primerno vstavo dati, se še ni spolnih Jez sini v mislih mojiga dozdajniga prizadevanja na prihodnost zaupal, in bom ta namen doseči se novih pravil se še le takrat poprijel, ko bo prihodna vravnava Nemčije odločeno. Upam, de bo to prizadevanje dober vspeh imelo, upam, de bo dovolj, de smo se dvignili, naše pravice
varovati: za Evropo brez nevarnosti, ker moje ljudstvo je previdno in močno. Mi ne išemo vojske, nočemo nobenimu pravic kratiti, mi hočemo dostojno vravnanje vesolne domovine.
*	V "VVeimaru se je deželni zbor 17. t. m. odperl.
*> „Schlesishe Ztg." prinese pismo poruski-ga kralja na bivšiga deržavniga ministra Ba-dovica, ki se takole glasi: S. S. 5. novembra 50, po šesti uri na večer. Ravno ste vrata zaperli, moj zvesti in naj drajši prijatel, in že primem pero, de besede žalosti, zvestobe in upa za Vami pošlem. Podpisal sim, Bog ve, s težkim sercam, prošnjo, Vas službe zunajnih zadev odvezati. Pa zavolj prijatelske zvestobe sim moral še več storiti. Hvalil sim Vas zbranimu svetovavstvu, ker ste tirjali, de naj Vas odvežem. To pove vse in moje stanje bolj naznani, kakor bi cele knjige zamogle. Zahvalim se Vam iz globo-čine serca za Vaše službene opravila. Vi ste delali naj bolj umno po mojih mislih in moji volji, in misli in volja so se krepile Vaše volje in Vaših misel, ker sva bila edina. Bil je lep čas, krasna doba mojiga življenja, in hvalil bom Gospoda, kteriga oba spoznava in v kteriga oba upava, dokler mi sapa ne zastane.
Gospod Bog Vas spremi in naju pota kmalo milostljivo združi. Njegov blagoslov naj Vas ohrani, obsede in osreči dc se spet vidiva. To slovo od
Vašiga
vedno zvestiga prijatla Friderika Wilhelma. Francoska. Pravi se, de je francoski narodni zbor sklenil, armado med Metz inNancy postaviti, de bo pripravljena stala za nemške dogodbe. In zares se je na skrivnem v južne mesta povelje poslalo, de naj se posadke teh mest v Strassburg napotijo. Iz tega se ravno ne more skleniti na vojsko, pa tudi ni znam-nje miru.
*	Francoski minister vojaštva tirja 8,400,000 frankov za vojskine priprave.
Pričakuje se pa, de se bodo temu uperli. Angleška. Lord Russel je rekel, de bo angleška vlada vse storila, de se mir na Nemškem ohrani.
Turška. Od strašne dogodbe v Aleppo se sledeče zve: Po noči od 16. na 17. se dvignejo Turki v Rabel Kiramu združeni z več Beduini in vzamejo municipalni straži orožje, potem se v velkem kardelu proti mestu vale. Poglavar, ki je njih namen zvedel, jim z malim karde-lam naproti gre, ker se jim pa ni mogel braniti, jim je prijazno prigovarjal, de naj mirujejo; pa vse je bilo zastonj. On pošle v kosamo po vojake; al ravno popred so oni odšli v Damask, in poveljnik več ni mogel vojaške pomoči poslati. Vzrok te vstaje je bilo popisovanje za vojaštvo, kar Turki za keršansko naredbo derže. Grozovitosti in nesramne dela, ktere so nad kristjani doprinašali, so ne-popisljive. Može in otroke so pomorili, z ženskimi nesramnosti počenjali, blago so obropali ali pa sožgali.
*	Naj novejši novice iz Aleppo povedo, de se je 19. pr. m. mnogo ljudi krog vojaške kosarne zbralo, v ktero se je Zarif paša zaperl, in so tirjali de naj se200Arabcov spusti, ktere so vojaki ujeli. Zarif paša je to tirjanje dovolil in zdelo se je, dc se bo ljudstvo razšlo. Al drugi dan se spet krog kosarne vstopijo, tako, de so poslanci tujih deržav Abdallu Beg poročili, de naj tujce v miru puste. Abdalla Beg gre sam k poslancam in jim zagotovi, de se tujcam ne bo nič žaliga storilo. Poslednjič so se pomirili s tem, de jim je bilo obljubljeno: 1) vojakov ne več nabirati; 2) Davki po glavah in premoženju pobirati; 3) Na vse, kar se je zgodilo, pozabiti; 4) Abdalla Beg-a za
namestnika deželniga poglavarja izvoliti; 5) de naj se Zarif paša in drugi mestni imenit-niki v svoje stanovanja podajo.
A%ia. Iz Hong-Kong pridejo naznanila, de so vstajniki, ki so se namenili sedajno vladarsko hišo prekucniti, že pri mestu Kanton.
Razne naznanila.
—	Ko je že v Ljubljani kolera potihnila, je naenkrat na Žabjeku v kaznovavnici tako hudo med zapertimi začela razsajati, de jih je o kratkem 14 umerlo. Zavolj tega je bilo sklenjeno, zaperte v druge kraje za en čas preložiti; ker je pa kolera naenkrat spet nehala, se to ni zgodilo.
—	Železnica iz Dunaja v Pest se bo, kakor se pripoveduje, 9. decembra odperla.
—	Vojaška meja ima 1,226,408 prebivavcov, med njimi je 625,774 moških. Med njimi je 514.545 rimsko katolške, 661,346 gerške, 14,586 augsburške, 31,053 helve-tiške, 4341 unitarske vere. Judov je na gra-nici le malo, namreč le 537, ki so pa po vsih kotih raztreseni. Ti prebivavci žive v 12 mestih, 23 tergih in 2041 vaseh. Njih zemlja obseže 683 štirjaških milj. Imajo 44,449 žrebet, 7087 žrebcov, 73615 kobil, 87,162 konj, 570,000 goved in 1,140,000 ovac. Obertništvo se je ondi še malo razvilo. Železnice še tam ni, cest pa je že precej. Ondi je 45 višjih učilnic in 2138 ljudskih šol. Bolnišnic je 13, 6 vojaških. Direktnih davkov je plačala granica v letu 1848 796,952 gld.
—	Sedmograško obseže 479 štirjaških milj, prebivavoov ima 2,182,700, ki žive v 11 mestih, 64 tergih in 2305 vaseh. Med njimi je 221,400 rimsko katolške, 1,331,000gerške , 44,200 unitarske, 220,400 protestan-tiško-augsburške in 358 helvetiške. vere; razun teh je 7000 judov. Pridelk v tej deželi znese 50 miljonov gold. Konj je vsih skupej kakih 350,000, bikov in volov 250,000, krav 550,000 in dva miljona ovac. Obertnija znese skupej krog 28,133,000 gold. Akoravno je na Ogerskem več kakor petkrat toliko prebivavcov, znese obertnija vendar le komaj kakih 60,000,000 gold. Iz tega se vidi, de na Sedmograškem obertnija ne stoji tako slabo. Z cestami na Sedmograškem kakor tudi na Ogerskem zlo slabo stoji; železnica se tudi do zdaj še le po imenu pozna. Višjih učilnic je 45, med temi 25 gimnazij in 1744 ljudskih šol. —
—	Otok Inbros, ki v dardanelih leži, so morski roparji čisto zropali.
—	Na Dunaju se pripoveduje, de se je zvezna armada z Poruši udarla, kar pa niza verjeti.
—	V Dalmacii je 15 mest, 35 tergov,829 vasi in 410,988 prebivavcov. Med temi je 330,827 katolčanov, 79,723gerkov, 28protestantov in 410 judov. Živine ima dežela : konj 19,199, bikov in volov 49,632, krav 38513 in ovac 67,908, koz pa je v deželi zlo veliko. — Obertniški dohodki znesejo 3,524,000 gold. V deželo se je v letu 1848 iz suhiga pripeljalo za 364,000 gold., po morju pa za 2,850,000 gold. blaga. Iz dežele je šlo po suhem za 146,000 gold., po morju za 3,155,000 gold. blaga. Dalmatine! imajo 5 bogoslovskih učilnic, 26 gimnazij, 251 ljudskih šol in eno odgojivnico za maj-hine otroke. Otrok, ki so za šolo, se šteje 25,114; od teh jih pa komaj tretjina šolo obiskuje, deklic pa komaj desetina. V deželi so 4 civilne in 8 vojaških bolnišnic.
—	Iz Ogerskiga se zdaj mnogo imenitnih Angličanov v svojo domovino povračuje, ki so po tej deželi popotvali, de so jo z lastnimi
zvedili, po kterih bi se dalo Ogersko z An-gličani v kupčijsko zvezo pripraviti. Mesca oktobra je 150 takih popotnikov skoz Dunaj šlo. —
—	Iz Smyrne se piše 11. t. m., de verodostojne novice iz Aleksandrije naznanijo, de je v Meki tako huda kolera vstala, de je v dveh dneh 10,000 ljudi pomorila.
—	Na Ogerskem je po zadnjem popisovanju 8,014,485 prebivavcov.
—	Pravijo, de bodo gerški škofi, ki so na pisal, vzamemo sledeče: Slovesa — piše mi-Ounaju zbrani, prihodnji mesec to mesto zapustili, ker bodo pogovore do tistiga časa končali.
—	Iz pisma, kteriga je naš rojak in misijonar dr. Knobleher po odhodu iz Bima v Afriko sijonar — kteriga je kardinalMezofante od od mene vzel, ki je zame vedno kakor oče skerbel, ne smem zamolčati. Ljubeznjivi kardinal me obiše na večer v misijonskem stano-vališu, preden sim se na pot podal, mi svoj blagoslov podeliti. On se kakor navadno zmano v raznih jezikih prijazno pogovarja, in je med drugim obžaloval, de zanaprej ne bo imel več priložnosti krajnskiga govoriti. „Ti me zapustiš, moj sin" — mi reče v slovenskem jeziku globoko ganjen — „s kom bom zdaj po krajnsko govoril, na tem svetu vsaka reč le en čas terpi". Potem, ko starček z ganljivo besedo pota previdnosti pohvali, ktera me je očetovsko do zdaj spremovala, vstane, me objame z veliko ponižnostjo in mi reče sledeče, meni nepozabljive besede: Hodi z Bogam, sin! Gospod naj te spremi na vsih tvojih potih, imej ga vedno pred očmi. Glej mojo sivo glavo, in to mojo starosti uklonjeno, telesno podporo. Ti se spomniš, de sim bil, ko si pred petemi Ietmi, sem prišel,mnogo terdneji. Gospod me bo od tod poklical, med tem ko tebe pošle, dalnim narodam njegovo sveto ime ozna-novati. Zaupaj vedno vanj, in spomni se včasih na besede, ktere sim večkrat prijazno k tebi govoril. Moli zame, de se enkrat spet vidiva. — Kardinalu tukaj beseda zastane — namesti Amen izreči, ki mi je iz dna serca silil, uii beseda na jeziku solz, ki so si poličih uderle, raztopi,ga v roko poljubim, za ktero sim ga stiskal. Molče ga spremim po stopnicah dol. Ni mi bilo mogoče, besedice spregovoriti, de bi se ne bil v solzah raztopil. Na pragu sim mu še enkrat roko poljubil. On stopi v voz in se naglo odpelje, med tem ko jez nekaj minut nepremakljivo stojim in posamezne besede, ki so mi po ušesih zvonele, sam pri sebe ponavljam. Nikdar ne morem povedati, kako silno sim kardinala ljubil! Preden mi je bilo dovoljeno, v misijonsko učilnico stopiti, so mi njegove vrata odperte stale. Nikdar se ni utrudil, mi povsod z svojim sovetam priskočiti in me k stanovitnosti opominjati. Ko sim bil v misijonsko učilnico sprejet; je še bolj zame skerbel. On rui je tri ure na teden odločil, de me je samiga z odkritoserčno po-ponižnostjo jezikov učil; zatorej mi je bilo pa tudi v tem trenutku ločitve skoraj ravno tako britko, kakor pred kakimi petimi Ietmi, ko sim svoje starše, obdane od bratov in sester, v nemi žalosti zapustil, ko se mi je dozdevalo, de jih nikdar ne bom več vidil, tukaj na zemlji.
—	Zlo debela laž se v Trenčinu raznaša, namreč, de je tolovaj Bozsa z 30,OOOmožmi iz bakonyskiga gojzda se napotil, s kterimi se bo Košutu pridružil, ki se z brezštevilno francosko in angleško armado Ogerskimu bliža, in kaj taciga marsikdo verjame!
* Pristavimo, de je Kardinala med vsimi jezik serbski in slovenski jezik naj bolj dopadcl, če ravno se mu od neke strani očita, de je barbarski.
'AHSKI UftV.
(Konec.)
Dan prejde, noč napoči in mine, jutro no-viga dne se zabliši. Pa komaj zarja izhodne griče pozlati, budi z drobnimi škerjanci vred tudi Alenčika iz Siska. Ko si lepo čeme lasce razčeše, si dene v njedro beli list in gre iz mesta po pisani trati. Ondi stoji starodavno znamnje, posvečeno nebeški devici; nar ljubši kraj pobožne Alenčice. Tudi zdaj se ona pri znamnju ustavi in prosi pomoči pred smertno nevarnostjo in glej! Nebeška devica stegne roke in poda. služabnici perstan: rekoč: Moja hči, prošnja tvoja je nebesam dopadla. Ta perstan te varuje nesreče, ta perstan ti kaže pot do rešitelja Siska; ta perstan te bo lira-brimu in pobožnimu ženimu prikupil.
Alenčica si dene perstan na roko in koraka dalje skozi rajdo turških šotorov, pa le njena senca je na zemlji poznati, nevidna pa je njena zala podoba. Neverniki, stoje ob mejah po goricah in govore: Kaj pomeni tista tem-nota, ki se po livadi premika, to ni senca dre vesa, ki ga borja maje; to ni senca megle, ki jo veter podi, pač je to senca device, pa device ni viditi. Ta prikazen zamore sramoto Glasan-Bogu in pogin njegovim slugam na kloniti.
Tako so se pomenkovali sovražniki, Alen cika pa gre dalje in prestopi mejo in stopi na zemljo slovensko. Skrivna moč jo vleče naprej, ji kaže pota in ji trudne noge z novo krepostjo navdaja. Pervo noč že v Ljubljani počiva in ob deveti uri tretjiga dne stoji že pri vratih visociga Ivrumperka, kjer Ravbar podložnim milost in strah sovražnim sosedam skazuje. Ne Turk, ne Slovenec nista še podobe Alenčkine vidila, le eden jo zdaj zagleda in to je sam Ravbar iz Krumberškiga grada.
Ravbar gre devici nasprot in jo prijazno pobara, kaj de bi njene vošila in želje bile; njegova navada ni, se v zadeve ženskiga spola vtikati, pa njo bi vender v brambo vzel, ko bi imel Glasan-Bogu samirnu boj napove dati.
Po deviško zarudi Alenčica in vzame iz nje-dra list in ga Ravbarju v roke da. On ga odpre, prebere, pretehta. Sila velika! pravi čez nemalo, v tednu mora biti vojska pri Si-sku. Počivaj v miru slavni Ostroverhar, nisi mi zastonj vojvodske palice izročil in tudi tvoja doba naj bo prikrajšana, silni Matjaž, ki si moj meč blagoslovil. Pokazati hočem, de ni-sim zastonj v tvoje stanovanje zašel in se tvojiga poguma navdajal. Posvečeni meč v desni, zveličavni križ v levi in na strani prijatla Lam-pegarja! tako bomo boj začeli, tako ga v slavo naroda in vere končali.
Berž zavkaže Ravbar svojim hlapcam se orožati, konjiče napajati in sedljati. Pa preden se še proti beli Ljubljani napoti, dopolni željo ki mu je rajskim veseljem serce napajala. On je vidil Alenčiko in Alenčika mu do-pade in njegovo dopadajenje dopade nebesam. Nebesa blagoslove vez združenih sere in duhoven vez združenih rok. Revna Alenčika iz Siska postane poročena ljuba gospodarja v Krumperškim gradu.
Ravbar oznani nadlogo Siska mestnjanam, kmetam in vitezam in kakor hite ovce o klicu pastirja skupej, tako se zbirajo zdaj v brambo vere in domovja Slovenci. Že peti dan stoji pet jezer junakov na meji, šesti dan so straže prederte in sedmi dan zagledajo obležejni Si-sčani svoje rešitelje.
Glasan-Bog se prepriča, de je dan razločbe napočil, pa preošabno je njegovo serce, de bi o pripravah na bitvo mislil. Zaničevanje Rav-barju in njegovi vojski naznaniti, ne pozdravi Slovencev z gromam topov in bliskam nabru-šenih sablic, ampak vesela godba je noč in dan po njih prihodu igrala.
Dan svetiga Ahacja se zabliši. Perva zarja že najde vojsko kristjanov gologlavo, pod milim nebam klečečo; Ravbar moli naprej in trume za njim; in božji mašnik gre od moža do moža in podaja nebeško popotnico k smertni-mu boju. Slovenci so se pesvetili, nezader-žljivi pogum njih serca in nevžugana krepost njih dlani prešine in ena misel navdaja vse,
de je pravda nebeška in de bo nebo to pravdo podpiralo. Pa poglejmo v turško ležiše. Tu ni viditi polomesca, de bi se od njega nadu-šilo; tu se ne sme ne Alah ne njegov pervi sluga, mogočni prerok, imenovati, Glasan-Rog je turška zastava in turški gospod. Pa turške matere niso Turke od Glasan-Boga učile, učile so jih od Alaha in Mahometa, ki nimata več spoštovanja v ležišu. Glasan-Bog pa ne zamore svoje vere dati za materno in ker jim to zaničuje se ogenj junaških sere v meržel led, njih zaupanje v obup premeni. Clo mule stoje klaverne, se branijo jezdicov in na trato polegajo. V zraku pa se vzdigne vihar in verši strašno nad šotori nevereov. Nebo je prepeto z oblaki, iz kterih gromenje buči in rumeno - zalenkaste strele švigajo. Zemljo maje grozoviti potres, de se hribi šibe in reke iz breženj kipe. Pa ne bojevanje narave , ne obup vojske Glasan-Boga ne omami. On je slep v svoji ošabnosti.
Ravbar se bliža po molitvi tabru in Sisku in naenkrat prime truma Slovencov, nadušena in zmage gotova. Vsaki mož ima križ v levici, maševavni meč v desnici in iše osvete za prestane nadloge. Vsaki mah je smert, vsaka stopnja pogin, vsak pedanj nasad pobitih nevereov. In tako stopa vojska naprej in pobija Turke, de bi po tratah dereča kri mlinske kamnje poganjala. Le tu in tam kaka pešica zbeži in čez most kervave Kope proti Bosni oddirja.
Tako je bitva izločena, za vselej Sisek in križ otet in boriše strašno mertviše turških možakov. Samši jaha Glasan-Bog proti mostu, pervikrat mu ošabost vpade, pervikrat mu smertni trepet upe pretresa. Nebu vidi v zraku, na zemlji in pod zemljo kraljevati, živo čuti, de je prah in de se ne bo nikdar iz prahu povzdignil,z lastnimi očmi vidi svoj in svojih naklepov pogin. Strašna osoda zares, pa zares tudi pravičen nasledek strašniga na puha in človeške prevzetnosti!
Lampegar zagleda jezdeca, udari za njim in ga sred mosta dohiti. Glasan-Bog se ober-ne, zre oterpnjenih oči na junaka in sega po sablji. Pa mertva roka ne najde orožja in pobito serce si tudi rešenja ne želi. Tako pade nar bolj veličanski grešnik, odpadnik križa in polomesca, nekdanjirejenček kralja Matjaža na mostu Kope. Truplo se zavali v potok in le plajš njegov se je najdel, v kterim v spomin slavne premage vsako leto na Ahacjev dan duhoven mestne cerkve v Ljubljani sveto mašo opravlja.
Janez Terdina.
Ženitba Slavenov in posebno Rusov.
Pri slavenskih rodovih je v naj staršem času oče ali starši brat nevesto prodal, kar še ruska pesem naznani. Ženin se hoče k svoji izvoljeni vsesti, žlahta mu brani, dokler niso z plačilom dovoljeni in nevesta pri tem prosi, da je ne prodajo ceno.
Pri Slavenih na Labi in Odri je dal ženin očetu za nevesto odkupnino za deviško nedolžnost. Vendar pa, čeravno je ženin tako rekoč nevesto kupil, se je vendar v posebnih pogodbah zavezal, z svojo nevesto do smerti dostojno ravnati in ako se z njo ne zastopi, jo do smerti s potrebnimi preskerbeti. Vladajoči knezi so svojim nevestam mesta in grof-nije dajali, bojari en del svojih posestev. Ko je Efanda, žena velkega kneza Rurika Igerja rodila, ji je on dal mesto Išor z okolico. Nektere kneginje so že saboj prinesle doto, ki se je včasih žlahti nazaj dala, kakor je velki knez Vladimir L storil z mestom Korsunom, eterega mu je gerška kneginja Ana za doto jrinesla. Pri Rusih je bila še navada, da je ženin za kneza, v plačilo device neveste, moral černo kožo kune namesti denarjev od-rajtati. Ta davek je velka kneginja Olga v desetem stoletju vpeljala, ki se je pa pozneje v denar spremenil.
Slaveni so na posebno vižo nevesto snubili, cer so jo ali ukradli ali odpeljali, kar se je naj večkrat na praznik zgodilo, in so se potem z njo poročili. Inženir Beauplan, ki je nekoliko časa v Ukrajni živel, popiše neko tako odpeljanje, ki se je v sedemnajstem stoletju pripetilo. Bila je nedelja, ko so se Kozaki z svojimi ženami in hčeri v kerčmah zbrali.
Oženjeni možje in žene so pri kupi sedeli in se pogovarjali, mladenči so z deklicami plesali na travniku. Clo bojar pride z svojo ro-dovino gledat in se tudi veselice vdeleži. Med tem časom spelje mladeneč deklico, kar je moral silno ročno doprinesti. Odpelitelj mora z svojo drago naenkrat zginuti in 24 ur ga ne sme nobeden najti, sicer je v nevarnosti svojo glavo zgubiti, ker kogar so v gojzdu preden je 24 preteklo najdli, so ga umorili. Ako ga odpeljana hoče za moža vzeti, jo on potem sme vzeti, ako ne, jo mora nazaj dati. Naj bolj nevarno je pa kako bojarsko deklico odpeljati in, ako se to zgodi, je bilo že popred pogovorjeno, Tatari so od staršev hčere kupovali in jih za žene jemali. Pa tudi pri njih je do današniga dne navada, deklice odpelja-vati, kar Tatičef pripoveduje. Ženin si poiše nevesto v kaki drugi vasi, deklico, ki mu dopade, jo odpelje in prinese h gostmi, ki ga pričakujejo, in jo jim kakor svojo ženo pokaže. Oče neveste pride s svojimi sosedi, kterim se vasčani nasproti postavijo. Nazadnje se pa večidel mirno pogode. Bazžalenju zadostiti, odseka tast enemu konju in zet biku glavo. Zaklana živina se potem poje. Ženin pa mora odkupnino plačati.
Pri Rusih je v prejšnih časih tudi včasih mož ženi slovo dal; ta navada je ostala še iz časov paganstva. Ako se mož ni mogel k škofu podati, ker je predaleč stanoval, da bi bil ločitev sprosil, so sli in se na križnem potu vstopili, so ruto razgernili, za ktere konce so možje deržali, in priče so ruto po sredi prerezali, s tem je bilo ločenje izrečeno in mož je rekel ženi: „Pojdi, kamor ti je drago." Donskim Kozakom so morale občine dovoljenje dali, ločiti se. Mož in žena sta prišla pred starašina in sta izrekla, da ne moreta več skupej živeti. Žena je potem moža v hiši okrog zasukala in ga potem od sebe pahnila, in steni sta bila ločena. Ravno to je bilo v navadi pri Kozakih naDniepru. Zaročenje se je pri Rusih o pervih časih kristjanstva doma ali v cerkvi brez prič godilo. Ker se je pozneje večkrat prigodilo, de sta se zaročena ločila, je bilo ukazano, de se poročevanje mora v cerkvi vpričo ljudstva goditi, de se potem ne bo mogel nobeden ločiti, kar je zveličal- prepovedal.
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Že so na svitlo prišle serbske pesmi, ki prepevajo revolucio leta 1848 pod naslovom: „Pievanje slepca Jeremija Obradoviča Karad-žica. — Pjesma I. Početak revolucije v Evropi." Pevec je to delo na lastne stroške izdal; ni pa znano, kje de je na svitlo prišlo. Serbska vlada je pa prepovedala te pesmi prodajati.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile; Na Dunaju 20. Listop.: 5. Gfc. 41. 54. 4».
V Gradcu 20. Listop. : 39. 45. 11, 55. Iti.
Prihodno srečkanje bo v Dunaju in Gradcu 30. Listopada in 14. Grudna.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 23. Listopada 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5
» » » »4
» » » » 4
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav- I skih, silezkih , štnjarskih, koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nijc.
od 100 (v srebru) 93
po 4 od 100i
» 2 '/, » » » 2 '/, » » »2 » » » 1 '/, y> »
80'/,.
— gld
— i.
Dnarna cena 23. Listopada 1850.
V dnarjn
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 41 gld. Srebra	» » » » 34 »