Šle«. 56.
V Ljubljani, g soboto, dne 1 marca 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
ia celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13"— četrt leta „
6-50 220
ia
ta en mesec
V upravniStvu:
u celo leto naprej	K 22 40
za pol leta	11-20
za ietrt leta „	„ 5 60
ia en mesec „	„ l-go
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Sez
- dvorišie nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie Kopitarjevih ulkah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188.
W Današnja številka obsega 14 strani. '•C
Slovanstvo in knlolifonstvo.
Med najbolj priljubljenimi frazami, ki jih mečejo liberalci v svet, da bi grdili katolicizem, je ta, da je katoliška cerkev sovražna narodom. Tako zatrjujejo zdaj Prusi, da je katoliška cerkev sovražna nemški narodnosti, ravno tako trdijo liberalni Italijani, da katolicizem zatira njihovo narodno moč, in med Slovani je od Ma-saryka do zadnjega časnikarskega pisača dovolj praznih glav, ki vpijejo, da katoličani sovražijo slovansko narodnost.
Letos se bo ob Trubarjevem jubileju tudi v Slovencih ta laž ponavljala brez stida in ozira. Saj jih poznamo, naše liberalce, kako so brezmejni v proslavljanju sebe in v blatenju drugih. Sebi na čast prirejajo slavlja, v katerih lažejo o svojem veličju in sami sebi streljajo v čast s topovi, zoper katoličane pa ravno tako lažejo s topovi. Naša slovenska kulturna zgodovina še čaka svojega Janssena. Zlasti o dobi reformacije in protireformacije je razširjenih vse polno tendenčnih spisov in sodb, posebno pa o bistvu protestantiz-ina in katolicizma so me^d takozvanimi izobraženci pojmi čisto zmedeni, in tudi s šolskih katedrov se proglašajo često jako kriva mnenja. Zato se ne bomo čudili, ako se bo tudi letos pisalo marsikaj, kar je iz-raslo v fantaziji.
Vroče debate v nemškem časopisju ob obravnavanju protipoljskih predlog v pruskem deželnem zboru so obrnile pozornost tudi na to vprašanje. V nedeljski prilogi »Berliner Tagblatta« nahajamo članek dr. Skowronka, ki stvarno obravnava o vplivu konfesij na narodnost. V tem članku čitamo sledeče misli:
Katoliški Poljaki se nikakor ne dajo germanizirati; proti nasilstvu odgovarjajo z bojkotom, branijo se v zbornici, in tudi gospodarsko bolj prospevajo, čim bolj jih hočejo germanizirati. Protestantovski Li-tavci in Mazuri pa že mnogo stoletij narodno ginejo; postali so verni podaniki pruskega kralja in so se ponemčili. Posebno napreduje njihova germanizacija od leta 1871, po zmagoviti vojski s Francijo: litavski in mazurski protestantovski vojaki so se dobro naučili nemški, napolnili se nemškega zmagoslavja, in vrnivši se do-
mov, dajejo svoje otroke samo v nemške šole.
To, da so se po novih železničnih zvezah opomogli gospodarsko, je protestan-tovskim Litavcem in Mazurom le pospešilo germanizacijo. Danes od 250.000 Ma-zurov samo 10.000 še ne zna nemški. Z njihovim jezikom ginejo tudi njihovi običaji, pesmi in noša.
V protestantovskih templjih vcdtio bolj ginejo mazurske pridige; tudi ma-zurskih konfirmandov je vedno manj, ker zahtevajo nemški obred, pristopajo v nemške verske občine in z njimi gredo tudi stariši. Mazurske pridige posluša samo še nekaj starih ženic. Trikra". so poizkušali izdajati mazursko pisan po'itičeti list. na se ni posrečilo. In pri volitvah se je le z velikansko agitacijo posreči'.) pridobiti nekoliko tisoč glasov za narodnega poljskega kandidata.
In v čem je vzrok temu dejstvu? — Skowronek odgovarja:
Protestantovski Mazuri nimajo v svoji duhovščini take opore, kakor jo imajo katoliški Poljaki. Katolicizem pa je jel prodirati tudi med Mazure, stavi tam nove cerkve, in vzhodnopruska evangeljska sinoda brez vspeha proti temu ugovarja. Godi se še več: Vkljub vsemu nasilnemu pokupovanju poljskih posestev od pruske strani kupujejo katoliški Poljaki zase posestva in naseljujejo na njih poljsko delavstvo.
Med protestantovskimi Litavci — piše Sko\vronek v berolinskem liberalnem glasilu, napreduje germanizacija pravilno. Se v 18. stoletju so bila na vzhodnem Pruskem velika litavska ozemlja .in v cerkvah se je pridigalo samo litavsko — danes pa sc je samo v dveh okrajih ob ruski meji ohranilo nekaj občin, kjer se priznava za Litavce 60 do 70 odstotkov prebivalstva. Od milijonskega naroda posluša litavsko pridigo pastorjev« samo še kakih 130.000 ljudi — vsi drugi so že Nemci.
Za časa Karola IV. so bili pruski kmečki okraji še slovanski, a protestanti-zem jih je ponemčil. Friderik 11. je sprejemal s Češkega izseljence, jih prisilil, da so se polagoma vdali protestantizmu, in s tem jih je ponemčil. Okoli Berolina je bilo vse polno čeških vasi, sploh je bila okolica Berolina slovanska, a protestantizem jo je ponemčil. Ravno tako so protestantovski Lužičani zapadli germanizaciji.
Nasprotno pa vidimo, da so se Slo- | vani ohranili, kjer so bili katoliški. Poljaki in katoliški Lužičani, ki bijejo najtežji boj za svojo narodno ohranitev, so sijajen dokaz za to, kako brani katoliška vera zatirane narode pred potujčevanjem. Ne mine teden, da ne bi šel kak poljski duhovnik v ječo, obsojen zaradi tega. ker se čuti poklicanega, da skrbi in dela tudi za narodnost svojega ljudstva.
Isto velja pa tudi za Slovence. Ko bi bila Avstrija zapadla protestantizmu, bi bilo o Slovencih slišati danes še manj kakor o Mazurih. Slovenci bi bili že popolnoma izginili kot narod: kod v hribih bi se bili šc ohranili ljudje, ki bi skrivaj med sabo govorili vsem drugim že tuje narečje.
Protestantizem je namreč vera, ki duhovno neodvisnost verske oblasti podreja posvetni oblasti. On odtrga narode iz duhovnega organizma, ki je po svojem bistvu poklican, da goji vsako narodnost enakomerno in da brani ekscese narodnega fanatizma; protestantizem izroči vse kruti pesti močnejšega. Cigar je dežela, ta odločuje vero in jezik — to je načelo protestantizma, in knez Biilow, ki v svojem imenu že kaže, da je sam iznarodeti potomec potujčenih Slovanov, v svojem divjem nastopu proti Slovanom na Pruskem danes le to dosledno nadaljuje, kar so reformatorji prisodili protestantovskim knezom kot njihovo pravico. Nam katoličane, n se upira vse naše čutenje, ko slišimo o barbarskem zatiranju Poljakov na Pruskem, a protestantu je to le samoob-sebi umljiva uporaba vladarske oblasti. Protestantizem je vera državnega absolutizma, kakor ga je v modroslovju razvil Hegel in kakor ga v praksi kaže tisti kor-poralski duh pruske železne discipline, ki hoče ondi iz pastorjev imeti policaje. Cerkev je le organ vlade, ki nastavlja duhovnike in jih plačuje kot svoje uradnike, določujoč jim njihove dolžnosti. Zato pa protestantovski pastor nikdar ne more nastopiti kot branitelj zatiranega naroda.
Kaj bi bilo nastalo iz majhnega slovenskega naroda v takih razmerah? Ali bi bil prestal čase jožefinstva in nasilne germanizacije, ko je edino le v cerkvi bilo zatočišče slovenskemu jeziku?
Prvi so se vdali novi veri mogočnjakl, ki so hoteli pograbiti cerkveno posest. Ali bi bili grajščaki držali pokonci slovensko narodnost? Saj vidimo, kako je z onimi, ki so ostali! Kakor je država centralizirala
politično oblast, bi bila centralizirala tudi cerkveno upravo. Slovenci bi bili dobivali svoje pastorje z Gradca in z Dunaja, kakor uradnike, nikogar ue bi bilo, ki bi se bil postavil v bran splošni germanizaciji. Ljudje, ki so začeli čitati Trubarjeve in Dalmatinove slovenske knjige, bi kmalu imeli v rokah nemške knjige. O slovenski literaturi ne bi bilo ne govora, uradništvo bi bilo vse nemško, sploh o narodnem razvoju ne bi bilo več govora.
Da ni tako, se imamo zahvaliti samo katoliški cerkvi.
Za tistih par sežganih protestantovskih bibilj smo dobili slovstvo iu narodni razvoj. Za nekaj predikantov a Ia Jurij Kobila nam je vzgojila katoliška cerkev Vodnike in Slomške. To naj pomnijo vsi, ki pišejo o naši kulturni zgodovini. Zgodovina Slovanov v protestantovski Prusiji nam jamči, da je naša misel prava.
Liumianii - Heb!
Dunajski listi prinašajo pod naslovom »Kratka a temeljita rešitev jezikovnega vprašanja na Kranjskem« sledeče poročilo:
»Povodom neke porotne razprave je zahteval danes zagovornik slovenskega obtoženca, naj sodišče oskrbi, da se nemško zdravniško spričevalo, ki je ležalo v aktih in bilo pri razpravi prebrano, prevede uradno in strokovno na slovenski jezik. Utemeljeval je svoj predlog zagovornik tako, da ima obtoženi pravico pregledati si slovensko spričevalo in sploh se hoče tudi on kot zagovornik v svojem zagovoru sklicevati na slovensko zdravniško spričevalo. Sodni dvor, ki je bil sestavljen po večini iz Slovencev, je zavrnil zagovornikov predlog s tem, da popolnoma zadošča prestava spričevala po predsedniku sodnega dvora, ker mora itak vsak porotnik znati poleg slovenskega tudi nemški jezik.«
Nemški listi z velikim zadoščenjem povdarjajo, da sta bila dva gospoda sodnika rodom Slovenca, mi pa moramo z obžalovanjem jemati na znanje to dejstvo ravno zaradi tega, ker se ga Nemci vesele. Ni naša naloga, pa tudi naš namen ne, pretresovati vprašanje, kaj je moglo nagniti dva slovenska sodnika, da sta pripomogla skupno s tretjim nemškim sodnikom do takega nam popolnoma neum-
LISTEK.
Zagonetni domino.
(Zgodovinska prigodba.)
Markiza de Pompadour je priredila maskarado v kraljevem gradu Versailles. Ker niso bili določeni kostumi, je bilo vse polno vseh mogočih noš in postav. Dragocene in ponižne noše, z dijamanti in dra-guljami pošite obleke in enostavni domini, vse je vrvelo v razkošno opremljenih dvoranah.
Markiza de Pompadour je znala prikriti tajnost o svojem kostumu tako, da je nikdo ni spoznal, ko je predstavljala koket-uo ovčarico, okolu katere se je vrtila večja skupina moških mask. O kralju Ludoviku XV. pa se je zaznalo, da bode nastopil kot žolti domino. In prav ta žolti domino — bil je edini na tem plesu — se je prav čudno obnašal. Nikdar se ni podal v vrtinec plešočih, tudi se ni udeležil nežno stopanega menueta; mirno jc stal pri bu-feju ter jedel in pil z izredno naglico. Tu pa tam je zginil za nekaj časa, a se vedno v istih presledkih zopet vračal, da je nadaljeval s krepčanjem.
Vedno več se je nabralo onih, ki so čakali pri bufeju na žoltega domino, ki se ie vsikdar z isto vnemo posvetil svojemu
opravilu, kadar sc je prikazal. Stvar jc postala vedno bolj zanimiva. Jasno je bilo, da si je moral kralj izmisliti posebno zvijačo; kajti nemogoče je bilo, da bi bil v resnici pojedel in popil tolike množine. In dasi so ga vsi prav pazno opazovali — • domino je prišel, jedel in pil in odšel, se zopet vrnil in zopet nadaljeval. Zadeva je postajala nerazumljiva. Tudi markiza de Pompadour je prišla, da si ogleda tajin-stveno masko. Tudi njej je bilo to uganka.
Kdo bi pač mogel to biti? Vedela je, da je kralj nastopil kot križar in ne, kakor se je bilo razneslo, kot žolti domino, saj ga je še ravnokar videla v beli dvorani. Hitro gre tja pogledat, križar jc bil še tu, in mu pove o žoltem dominu. Skupno gresta k bufeju. In zopet je bil tu žolti domino, ki se je, ne oziraje se na okolu stoječe, ravno pripravil k temu, da zopet za-vžije precejšnjo količino tega, kar se je nudilo tam.
»In ta da že opetovano je?« pravi kralj Ludovik zmajoč z glavo. »To je vendar nemogoče!«
»In vendar je res,« potrdi markiza, »dvanajstkrat jc bil že tu.«
Med tem se je žolti domino menda nasitil. In zopet je odšel umerjenih korakov, niti s pogledom se zmeneč za ostale maske, v neko stransko dvorano ter izginil nato v enem izmed mnogih dolgih hodnikov.
»Po jedi se mora sprehoditi,« pravi markiza smeje se. »Bo-li zopet prišel?«
Ni še preteklo pet minut, ko se žolti domino zopet prikaže; prišel je k bufeju iu jc jedel in pil, prav kakor da bi že tri dni ne bil zavžil niti trohice. Kralju Ludoviku jc zmanjkalo besedij. Ločil sc jc od markize ter se vrnil v dvorano, da poišče katerega izmed svojih častnikov. Nasproti mu pride slok Španjolec, roko v roki s čr-nolaso, temnooko rojakinjo. Li ni bil to kapitan švicarske garde de Verhclst in kontesa de Vellieurs?
Kralj pristopi k Španjolcu. »Kapitan! Naj pride sem!« Španjolec, spoznavši do-broznani glas, spusti svojo spremljevalko ter se globoko prikloni.
»Veličanstvo?«
»Nc tako glasno! Nečem, da se me spozna! Kontesa, diskrecija!« S prstom pa ji požuga.
Kapitana prime za roko ter ga pelje v stransko dolbino ob zidu. »Je li žc videl kapitan žoltega domino pri bufeju?«
»Da, veličanstvo!«
»Tek te maske mi jc tajinstven. Naj gleda on nato, da poizve, kdo je to. Razume se, da tako. da se pozornost ne obudi. Ako se mu to posreči, bom govoril zanj pri gospej de Vellieurs.«
»Iskrena zahvala, veličanstvo!«
»Ze dobro! Pa naj spretno izvede ter mi čim preje poroča.«
Kapitan se oddalji in gre k bufeju, ki jc bil šc vedno oblegan, kar je bilo dokaz, da se žolti domino še vedno ni nasitil. Ravno jc žolti domino nameraval zopet napra- t viti odmor in navadni izprehod. Kapitan rini sledi v primerni razdalji. 2e sta na koncu hodnika - kar žolti domino izgine nenadoma v skrajnem kotu. Mladi častnik jc iskal in prisluškaval, a vse je bilo za-man. Skoro da se je groza lotevala mladega kapitana. Samega sebe imenuje norca, da sploh misli na strahove. Ako se domino vrne, ga bode že vjel. Skrije se ob bronasti sohi ter čaka. pogled obrnjen na ono mesto, kjer se je zadnjikrat videla ob svitu žolta barva.
Ni dolgo trajalo in tajinstvena maska je bila zopet tu ter šla v jedilno dvorano. Hitro skoči kapitan k oni steni. Tu so morala biti tajna vrata. Dolgo je tipal, predno je prijel za pravi klin, ki ga premakne in popolnoma tiho se odpro vrata. Za njimi pa so stopnjice. De Verhclst se ojunači in gre po njih nizdol. Kar se delita dva hodnika. Po katerem je prišel domino? Moral je počakati. Skrije se za štrlino stene. Ko je maska zopet prišla, se je splazil neopazen za njo. Čez hodnik, in zopet po
stopnjicah čez dvorišče in---kapitan
ni hotel lastnim očem verjeti---
v stražnico Švicarjev.
Kapitan hitro vstopi s krinko v roki. Njegov pogled je učinkoval, kakor glava
mi. S. L. S. zastopa stalni odločilni del j slovenskega naroda, kmečke občine. Vo- j litve v mestih so se vršile po volji liberalnega uradništva, katero si je prisvojilo politično vodstvo, čeprav ne plačuje nobenih deželnih in občinskih davščin. Klavrno vlogo je igrala le soc. demokracija. Ze pri državnozborskih volitvah je šla v boj za stranko, ki je bila proti enaki in splošni volivni pravici, in sedaj je v Idriji pri ožji volitvi zopet volila stranko, ki je najhujša nasprotnica ljudskih pravic. Vidi se, da je naloga soc. demokracije boj proti veri, ne pa skrb za ljudske pravice. — Mesta in trge bodo zastopali gospodje-dr. Tavčar, dr. Triller. dr. Vilfan, noia» Plantan, Lenarčič, Pire, obrtno zbornico pa dr. Novak, stavbenik Supančič. V ve-ieposestvu so izvolili vse dosedanje poslance, le namesto barona Wurzbacha so izvolili g. Etbin Scholmeier-Lichtenberga.
Na Hrvatskem je položaj ta: Srbsko-hrvaška združena stranka (koalicija) ima 56 poslancev in ima absolutno večino. Starčevičanci imajo po 22 poslancev, ban Rauchova stranka je propadla. V saboru sta samo dva kmeta. To pomankanie kmetov v saboru v deželi, ki jc poljedelska, razsvetljuje hrvaške razmere. — V Istri se ta mesec snide deželni zbor, da sprejme volivno reformo.
Da zboljšajo deželne finance, so se sešli pretekli teden zastopniki vseh dežel na Dunaju. Kranjsko zastopata gg. grof Barbo in Orasselli.
V proračunskem odseku se je dr. Korošec zavzel za boljše in hitrejše prevažanje živine in zahteval, da naj se na železnici pripravijo za prevažanje mleka hladilni vozovi.
Delegaciji se snideta meseca maja, in vlada bo delovala na to, da se častniške plače vzamejo že v proračun za leto 1909.
Jezikovno vprašanje na Češkem bo najbrž zanetilo splošno jezikovno vprašanje v celi monarhiji. Nemci že pripravljajo nemški blok, in govori se tudi, da se ustanovi slovansko - romanski blok, da brani jezikovne pravice slovansko-roman-skih narodov. — Tudi akademična društva na Dunaju so ustanovila splošni slovanski komite v svrho medsebojnega spoznanja in skupnega nastopa za obrambo pravic.
Na Balkanu hoče Avstrija dežele gospodarsko povzdigniti in bo zato gradila nove železnice, ki bodo vezale Dunaj s Solunom. Rusija pa hoče tudi graditi svojo železnico Donava-Adrija.
Na Ruskem je min. svet predložil sv. sinodu načrt zakona o svobodi vere. Po tem načrtu bo smel vsak na Ruskem spremeniti svojo vero in bo vsaka cerkev imela pravico širiti svojo vero. Vidi se, da se bodo verske razmere na Ruskem kmalu zelo izpremenile.
Pruska se je pred celim svetom omadeževala. Sprejela je postavo, da sme Poljakom vzeti 70.000 ha zemlje, da zatira Poljake in širi nemštvo. Satno katoliška cerkev je stala pri glasovanju za pravice Poljakov.
Angleška zbornica je sprejela žensko volivno pravico. Sprejela je tudi načrt o omejitvi gostilniških koncesij, po katerem se bo v 14 letih opustilo 30.000 gostiln. Oštirji bodo dobili odškodnino.
Sladkor se bo podražil. Seja kartela sladkornih rafinerij bo sklenila zvišanje cene sladkorju zato, ker se je na Kubi sladkorja pridelalo le malo, in bo morala Amerika seči po evropskem sladkorju iz
sladkorne pese. Tudi kruh se bo podražil. Žitne cene so se v Avstriji zadnje dni zvišale po 20—30 vinarjev pri 50 kg.
Sodni dvor ljubljanskega sodišča jc odklonil zahtevo slovenskega zagovornika, da se mora izpričevalo sodn. zdravnikov predložiti v slovenskem jeziku. Kje je jednakopravnost? — Šteslja, ki je bil obsojen na smrt, je car pomilostil v enoletno trdnjavsko ječo. Užival bo še pokojnino in nosil vse redove. — V Gorici postavijo v spomin Gregorčiču novo šolsko poslopje, ki bo imelo napis: »»Gregorčičev dom«. — Državni poslanec Grafenauer je dobil zlati zaslužni križec od cesarja.
Godovi prlh. tedna:
V nedeljo, 8. marca: Janez od Boga. Filemon. — V ponedeljek, 9. marca: Frančiška Rim. Gregor od N., Pacijan, — V torek, 10. marca: 40 mučencev. Kaj in Aleksander. — V sredo, 11. marca: Heraklij, Cozim. -— V četrtek. 12. marca: Gregor 1. Teofanez. — V petek, 13. marca: Rozina, Ausov, Evtrazija. — V soboto, 14. marca: Matilda. Pavlina, Evtihij.
Zadnji lunin Krajec In liberalna politika na Vrhniki
V znamenju zadnjega luninega krajca igrajo liberalci na Vrhniki svojo politiko. To so dobro pokazale zadnje deželnozborske volitve. Pogledali smo v koledar, in res kaže isti čas na luni zadnji krajec. Kar so storili, so pač storili v svitu tega zadnjega krajca.
Izmed 170 trških volilcev je prišlo na volišče 150 volilcev. Od teh je volilo gospoda Verbiča 110 mož, dočim je liberalec Lenarčič dobil samo 40 glasov. Tako je dobil Lenarčič na Vrhniki, v svoji domovini, sijajno nezaupnico. Sicer je res klaverno zmagal z 21 glasovi, ki so mu jih poklonili Postojnci in Ložani, ki ne poznajo Lenarčiča. Vrhničani, ki ga poznajo in poznajo tudi njegovo liberalstvo, pa so mu dali po zaslugi. Dobil je na Vrhniki ie četrtino, zadnjo četrtino, zadnji krajec!
Zakaj je Lenarčič dobil v Postojni toliko glasov? Vsled nečuvenega terorizma! Postojnski župan Piki je na shodu neki izjavil: »Naša stranka je sklenila, da glasuje z odprto glasovnico!« Ali ni to najzlobnejši atentat na volilno svobodo? Ali se to ne pravi: »Ako ne boš volil z odprto glasovnico, vemo, da voliš Verbiča, in čutil boš vse posledice od naše strani?« Tako so se nekateri zbali tega terorizma in volili zoper , svoje prepričanje. Ako se hoče liberalstvo držati še nekaj časa s takimi sredstvi, je pač to znamenje — zadnjega krajca!
Sam ljubljanski župan Hribar je prišel na Vrhniko agitirat za Lenarčiča. Žilica j mu ni hotela prej dati miru. Da ta Velika | glava ljubljanska leze po Vrhniki okrog ; volilcev. da pridobi kak glas za Lenarčiča. I to se nam zdi vsekako preponižno. Ako si | liberalstvo na Vrhniki ne zna drugače pomagati, je to zopet znamenje zadnjega krajca!
Mirno in brez strasti so se naši možje zbirali na svojih sestankih, na katerih jim je gospod Skubic stvarno brez osebnosti pojasnjeval, zakaj naj volilci S. L. S. oddajo svoje glasove neodvisnemu kandidatu gospodu Verbiču. Vsak je imel na teh shodih prosto besedo. Govorilo se je z odkritim čelom! O kakem terorizmu niti najhujši nasprotnik ne more ziniti! Govorili) je prepričanje, in volilo se je iz prepričanja! To je znamenje moči! Bili so Vrhni-
Ijivega sklepa. Nas zanima le to, v koliko je ta sklep po zakonu utemeljen in kakšne posledice bo lahko imel v prihodnje za pravice slovenskega jezika pri naših sodiščih.
Da ne mečemo po nepotrebnem kamenja po tej ali oni osebi in ker se nam ne gre tukaj za osebe ampak za stvar, pojasnimo sprva, da so bili sodniki, ki so izdali ta sklep gospod nadsvetnik Pole, de-želnosodni svetnik Vedernjak in Luschan. Za sklep sta bila potrebna glasova dveh sodnikov; koliko sodnikov se je pa za sklep izreklo, ali samo dva ali vsi trije, se odteguje javnosti in je prav lahko mogoče, da je eden ali drugi prvih dveh gospodov sodnikov, ki sta Slovenca, glasoval zoper mnenje drugih dveh. Mi tedaj nimamo opraviti s sodniki, ampak s stvarjo.
Ves naš kazensko - pravdni red je v smislu modernih pravdnih zakonov prepojen z načelom neposrednosti, to je,zakon zahteva, da dobe tako sodniki, kakor tudi stranke o vsem, kar je za presojo stvari merodajno, n eposreden vtis. Zlasti je v kazensko-pravdnem redu izključena vsaka posrednost pri glavnih in porotnih razpravah. kjer se gre za izpovedbe prič in za mnenje izvedencev.
To načelo neposrednosti je pa očividno predrto in prebito, če se trdi, da je dovolj, ako predsednik sam pri razpravi pove vsebino tega ali onega spisa, ako je spis jezikovno nerazumljiv strankam in drugim sodnikom. Prezreti se tukaj ne sme, da pridejo kot sodniki v poštev pri porotnih razpravah porotniki, ker ima sodni dvor (sodniki po poklicu) soditi ne o krivdi, ampak samo o kazni. Če tedaj porotniki in stranka ne razumejo kakega v njim nerazumljivem jeziku prebranega spisa (zdravniško spričevalo), ki je važen do-kazilni inštrument, bi se jim moralo z avtentično sigurnostjo podati vsaj uradni prevod. Kakor naglo se postavimo na drugo stališče, pridemo do zaključka, da predsednik na podlagi zapisnikov o izpo-vedbali prič tudi lahko porotnikom pove s svo:imi besedami: ta priča je izpovedala tako, ona priča tako itd., ne da bi se potem priče v resnici zasliševale.
Sicer pa ima vsak obdolženi in vsak obtoženi pravico razumeti ves akt iu če je sodišče v kazenski stvari zoper slovenskega obtoženca popolnoma proti modernim načelom neposrednosti sprejelo v sodne akte obtoženemu nerazumljivo zdravniško mnenje, bi bila njegova dolžnost, ta korak vsai asanirati z avtentičnim prevodom, ne pa pridejati prvi nepravilnosti še drugo.
Klasična je trditev nemških listov, ki pravijo, da je s tem izrekom jezikovno vprašanje na Kranjskem rešeno. Res je sicer, da se v zadnjem času rešuje v Ljubljani od raznih slovenskih faktorjev jezikovno vprašanje tako, kakor da bi živeli pred 40 ali 50 leti. Za nas pa ni rnerodajen sklep tega ali onega senata, pa tudi ne odredba ali naredba tega ali onega predsednika. ampak edino lc zakon in pa naša pravica.
Trditev, da bi moral znati vsak porotnik poleg slovenskega tudi nemški jezik, je brez vsake podlage v zakonu. Nikjer tega zakon ne zahteva! § 1 zakona od 23. maja 1873, št. 121. drž. zak. zahteva od porotnikov sledeče: da so moškega spola, nad 30 let stari, branja in pisanja zmožni, v kako tuzemsko občino pristojni, da v dotični občini vsaj eno leto bivajo, ter plačujejo primerno višino davka. O znanju nemščine ne govori zakon prav
Meduse. Veseli Švicarji, ki so ravnokar z glasnim vriskom sprejeli svojega preoblečenega tovariša, so stali kot okame-neli s prebledelimi obrazi. Kapitan pokliče najbližje stoječega ter mu zapove razjasniti zadevo, ki je bila vendar popolnoma enostavna. Junaški Švicarji so namreč oblekli eden za drugim haljo onega žol-tega domino ter si privoščili dobrote kraljeve mize.
Častnik je odšel, pustivši svoje podložne v strahu in bojazni. Tudi njemu samemu ni bilo prav dobro pri srcu. Se Ii bode kralj nad njim maščeval radi predrznosti njegovega moštva? A njegov strah je bil nepotreben. Ko je jecljaje kralju razložil zadevo, se ji kralj Ludovik XV. ni mogel dovolj nasmejati.
»Ta šala se mi dopade, kapitan. Da mi ne kaznuje nobenega izmed svojih ljudij.
In glede kontese — naj se zanese
name.«
Štirinajst dni pozneje se je kapitan de Verhelst zaročil s konteso de Velieurs. Za Švicarje pa, kojih predrzni šali je imel mladi častnik zahvaliti svojo srečo, so bili pripravili takrat posebno pogoščenje. Takrat so si lahko privoščili, kolikor jim jc poželelo srce. ne da bi se bili morali poslu-?iti zvijače in se preobleči.
nikjer. Tudi v § 2 istega zakona, ki govori o tem, kedo ne sme biti porotnik, ne najdemo jezikovne omejitve. Na misel nam prihaja slučaj, ki se je pred leti dogodil pri nekem spodnještajerskem sodnem dvoru. Tam je bil pred porotniki obtožen neki Slovenec in se je večina obravnave vršila tudi v slovenskem jeziku. Konec je bil. da so porotniki z osmimi proti štirim glasovom obtoženca krivim spoznali. Pri razglasitvi tega krivdoreka je javnost iz-nenadil nek porotnik, rodom Nemec, ki je izjavil, da večine razprave ni razumel, ker slovenskega jezika prav nič ne zna.
Na podlagi tega se jc seveda obtoženi oziroma obsojeni pritožil na najvišje sodišče. češ, kako me more soditi porotnik, ki razprave ni razumel. Pravda je bila tiskovno politična, vsled česar je verjetno, da ie dotični porotnik samo zaradi svojega nemškega pokoljenja glasoval za krivdo. Čc bi bilo to res, tedaj bi bilo tudi mogoče, da bi tisti porotnik, ko bi bil razpravo razumel, glasoval za nekrivdo, vsled česar bi bil moral biti obtoženi oproščen. Razmerje glasov bi bilo namreč potem 7 proti 5.
A kaj je storilo v tem slučaju najvišje sodišče?! Zavrnilo je ničnostno pritožbo s kratkim utemeljevanjem, da zakon nikjer ne zahteva od porotnikov jezikovne kvalifikacije. Ljubljanski senat se je tedaj postavil na čisto drugo stahišče kakor najvišje sodišče.
Naše mnenje je, da naj razume vsak porotnik razpravo, ki se pred njim vrši. Če je obtoženec Slovenec, tedaj se mora že zaradi njega vsa razprava vršiti v slovenskem jeziku in naj bodo porotniki samo taki, ki jezik obtoženega razumejo. Zahtevati pa od porotnikov, da bi morali znati dva jezika, gre predaleč. Če se načelo, ki ga je izrekel kazenski senat v gori navedenem slučaju, v resnici izvede tudi pri sestavljanju porotnih imenikov, potem bomo dobili po zaslugi ali vsaj po soza-slugi slovenskih sodnikov v Ljubljano kmalu popolnoma nemške porotne klopi.
Nikakor nočemo od slovenskih sodnikov zahtevati, da bi pri podeljevanju pravice eksperimentirali z zakoni in na-redbatni po vzorcu znanega hebskega sodnika. Toliko pa smemo pričakovati, da bodo slovenski sodniki v obrambo in korist slovenskega jezika storili vsaj to, kar jim zakon dopušča. Žalostno bi bilo, če bi se morali slovenski porotniki drugič posluževati edinega sredstva, ki jim v takem slučaju pristoji, da namreč na stavljena vprašanja ne odgovre, ker vsebine predloženih aktov ne razumejo.
Po izreku gori navedenega kazenskega senata bomo prišli nujno ali do nemških porotnih klopi ali pa do tega, da bodo zavedni slovenski porotniki odklanjali odgovore, kjer celega akta, ki se jim predloži, ne bodo razumeli.
Slovenska javnost naj sodi. kaj je bolje ali Ljubljana ali Heb!
Tedenski pregled.
Volitve za kranjski deželni zbor so popolnoma končane. S. L. S. bo tudi v tem zasedanju imela 16 poslancev. Pri teh volitvah jc S. L. S. popolnoma pomedla liberalce iz kmetskih občin, ker si je priborila in zagotovila idrijsko - vipavski okraj, in tako nastopa enotnejša kakor kedaj poprej. Tudi v mestih sc kaže le naraščajoča moč S. L. S., dočim se liberalna j stranka brani s svojimi poslednjimi sila-
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Člouk b nekol na verjeli, de sa leberal-ci pu kran-skeh me-šteli tku
strašn kratkuvi-den. Ampak zdej sm se pre-priču, de je tu res,
ke sm brau, kuku sa vulitve vn spadle.
Pa sej ni čuda, če je tku. Če jm leberalcl dan na dati pesek u uči mečeja, morja en-kat še clu čist uslepit. ne sam kratkuviden
ratat.
Lberaln prvaki tu dobr veja, zatu pa | tud tku delaja in soje jaluve zmage čez dali iz večem črkam drukaja, de jh lohka
tud nhn kratkuvidn vuliuci bereja. Nej le pugledaja tistga »Gurenjca«, ke ga lebe-ralci u Krajn vn dajeja; tu sa t take nu-mare notr nadrukane, de b jh lohka prou prau slepec vidu. Pa tu maja leberalci prou: kolkr je majtiš števil nhnh vuliucu, tulk več in debeli numare je treba drukat, de se zgliha. Tu u šlu še tulk cajta, de u tist števil vuliucu čist zginu, pol pa sevede tud velike in debele numare na uja iič nucale.
Douh na u treba na tu več čakat, tu leberaln prvaki sami dobr veja, zatu pa zdej pr usakeli vulitvah taka larma delaja, de jh je kej za slišat in de b mi res mislel, de jh je še velik; ampak mi mama dobre uči in nas na uja preslepel. Leberalci greja enkat čez dali bi cugrunt in čez ene par let jh tud Nemci in nemškutari na uja mogl več vn zrezat, kokr sa jih zdej. Zdej sa že leberalne strune tku napete, de morja vsak cajt pupokat, pa če še deset dohtar Nuvaku in pu vrh še dohtar Trillar-juga laufpurša za puslanca zvolja: kar je leberalcem namenen, tu jm na u udšlu. Zdejšna leberalna pulitka še ficepurger-majstre Zancke ni več ušeč in se strašn jezi, de je trgovska zbornca dohtarja za puslanca zvalila, kokr de b nubenga trgovca al pa ubrtnika na blu med leberalcem zadost kunštnga. »Tu je škandal,« je
reku. »Gespud zepan, moj sef maja te Idi buls dresiranc, ket jest soja kuzlca in vn-der sm jest moja kuzlca tku lepu gor zrc-du in ja manere navadu, de se useli na zadne tace pustau, kedr mene al pa gespu-da zepana zagleda.«
Vidja, gespud redehter, tu ma Zancek prou; tisteh par leberalcu, kulkr jh je še, ma gespud žepan dobr dresiraneh, lohka rečem, de bulš kokr Kludecki sojga starga elefonta. Zepane ni treba leberalcu iz kasnem špicarn ke v rebra drezat, de mu pa-reraja, kokr more Kludecki sojga elefonta. ampak kar u varžet puseže in strese Bol-čum Pepete mal drubiža u roka. pa mu jli pržene, ket volu na semen. Sevede Bolčum Pepete ti pr vulitvah za agitacija prslužen krajceri dost na zaležeja, ke Buli ga zmeri tku štrafa, de kašna taka našpila, de more pol pr sudni štrafenga plačat za soja svetniška nuidrust in agitatarsk ježek. In un-kat, ke sa ga pr sudni prtisnel spet za še-deset krone, je vs žalastn zdihnu, de na u šou nekol več drgač agitirat za leberalce, kokr če se boja gespud žepan oblegeral, de uja use štrafetige, ke mu jh uja pr sudni za negave kunšnast naloži, zanjga pupla-čal. —
Pa kaj se gespud žepan briga, če prou Bolčuga Pepeta. Feldštajna, Trstenjakuga Toneta in še ta skraužlanga prahtekanta
čanje celo toliko popustljivi, da so pustili na te shode celo Lenarčičevim hlapcem. A ker se nihče od teh ni upal odpreti svojih ust, niti si liberalci niso upali sklicati kakega shoda, je pač to znamenje — zadnjega krajca!
Najhujši agitator za liberalstvo je bil gostilničar in mesar Kos. Tako je bržkone pretekli mesec tudi Kos odrezal zadnji kos, ki so mu ga spekli ljudje S. L. S.
In po volitvah? Jako strasten je bil trgovec Andrej Orampovčan. Njegovi lastni sostrankarji so se zgražali, ko je pri Hočevarju proklinjai »farje« in »klerikalce«. Kaj zasluži trgovec, ki živi od ogromne večine »klerikalcev« in ima celo brata duhovnika, pa tako dela in govori zoper vso to veliko večino? Sama znamenja, da ie bil — zadnji krajec!
Še nekaj. Ker je Vrhnika gosp. Ver-biču izkazala tako sijajno zaupanje, so zavistni liberalci hoteli mu zagreniti to sladko zavest. In na pustni torek so ti ljudje vozili po Vrhniki kravjo kožo, ker je bil slučajno neki Verbičev sorodnik mesar. Insceniral je to človek, ki je obljubil za ta ^špas« 50 kron. Naši ljudje so pomilovalno zrli na to kravjo družbo. No, tudi to v znamenju — zadnjega krajca!
Prepričani pa smo, da za zadnjim krajcem pride liberalcem mlaj. in v to naj pomagajo vrli Vrhničanje!
SSffillL
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Razsodba v stvari Mlbelčič. Vse zaslišane priče so izjavile, da je bil obdolženec v svoji mladosti jako marljiv in priden človek, da.sta ga roditelja rada imela, da je pa potem, ko je prevzel posestvo in se je vnel v rodbini prepir, jako surovo postopal s svojimi stariši, jih preklinjal in iim grozil. Dvanajstletni Tine Pavčnik, bivši pastir, pa pripoveduje, da mu je obdolženec ukazal grila vjeti, da bi ga med mleko vrgel. Obdolženec trdi, da to ni res.
K popoldanski nadaljni razpravi je bil naval občinstva velikansk. zlasti je bilo opažati med čakajočimi mnogo ljudi iz okolice, iz tistih vasi, v katerih je bil obdolženec osebno znan. Za vzdrževanje reda se je moralo rekvirirati mestno policijo. Ko so se še nekatere priče zaslišale, poklical je predsednik še enkrat obdolženca in ga vprašal, če je imel namen, da bi svojo mater usmrtil, kar je ta zanikal. Stavljeno je bilo le eno glavno vprašanje: jc-li Janez Mihelič res svojo mater z nožem zabodel, tako da je vsled tega nastopila smrt, in pa dodatno vprašanje, če je bi! obdolženec ob času dejanja duševno nesposoben, da bi presojal svoj čin. V iz-bornem govoru je državnega pravdnika namestnik zastopal stališče obtožbe, nasprotno je pa zagovornik dr. Hribar omenil, da sta edino le obdolženčeva roditelja potisnila v obdolženčeve roke morilno orožje, čegar nesrečna žrtev je postala obdolženčeva lastna mati. Porotniki so prvo vprašanje potrdili, dodatno pa z devetimi glasovi zanikali, nakar je sledila oprostiv-na sodba. Občinstvo, katerega je bilo natlačeno polna dvorana, je potem, ko je slišalo, da je obtoženi Janez Mihelič oproščen, jelo z rokami ploskati; čull so se tudi živio-klici. Predsednik porote je dal poslušalcem ukor ter pripomnil: »Pravica ne potrebuje nobenega aplavza.« S tem je bila ta senzacionelna obravnava ob polu 9. uri zvečer končana. Oproščeni morilec lastne matere je potem, ko se je sodni dvor odstranil, iz veselja, ker je bil prost, držal navzočemu občinstvu pridigo, kakšen revež da je itd., kar je občinstvo tako navdušilo. da so mu pritrjevali.
/avle nhneh kunštnast pubesja na gauge, de le nazadne dohtar Trillar in dohtar Taučar zmagata in de pol lohka na tisteh cegelceh, ke jh pu zid napopaja, soja »sjaj-na zmaga« dvakat pudštrihat pesteja. Kokr pa use kaže, na uja douh Bolču Pepe in druh leberaln Pcpčki mogl leberalneh pu-glavarju rešvat in prhodnč se čist lohka /Rudi, de u na cegelceh tista »sjajna zmaga«. ke je bla ta bart še dvakrat pudštri-hana, že trikrat preštrihana in dohtar Tau-iari se uja usi tist žebli, ke je iz nim na vuliuce prbit, skrivi.
Nej s dobr zamerkaja. gespud redeh-ter, kua sm jm dons puvedu. ke tu se u use tku gvišn zgudl, kokr je »amen« u učenaš. Nuben agitator, nuben fijakar, ja še clu sam rešiln vuz na u več pumagu, de b stranka rešil in ja spet h žeulejn spravi. Kar je fuč. je fuč in še Rormanu Piki iz sojm kureninam na more več h seb spraut. Leberalci maja enkat jetka. pa je ven. na ta prseže sam
Bohatu Pepe iz Kudeluga.
Dva mlada izprljenca. Posetniška sina IS let stari France Zabret in 17 let stari France Lap, oba iz Topolov pri Mengšu doma, sta na sveti večer m. 1. gnala kravo v Trzin. Domov grede srečala sta 25 let staro dekle M. K., ki se je vračala z ročnim vozičkom, na katerem je imela naloženega nekaj blaga, iz Ljubljane v La-hovče. Na cesti proti Mengšu pridružila sta se ji obdolženca. Izven Mengša se pot odcepi naprej proti Topolom in v Moste, oziroma Lahovče. Po tej zadnji poti je krenilo dekle, med tem, ko sta jo zavila obdolženca proti Topolu. A kmalu sta priletela čez polje zanjo, in jo nadlegovala z nenravnimi ponudbami. Ker ju je dekle osorno zavrnilo, sta jo obdolženca prijela in io vrgla na tla. Lap jo je držal, da se ni mogla ganiti in Zabret jo je zlorabil. Potem je skušal še Lap izvršiti enako hudodelstvo. Šele. ko je prihajal neki voz, sta zlobneža zbežala. Lap trdi, da se zaradi prevelike pijanosti ne ve na nič spominjati, nasproti je pa dokazano, da se je še isti večer v domači vasi bahal, kaj je storil. Drugi obdolženec, France Zabret pa je zlo-činstvo v bistvu pripoznal, v nekaterih okolnostih pa se ne strinja z izpovedbo napadenega dekleta. Obravnava se vrši tajno.
lj Raba slovenščine pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Ze opetovano smo grajali, da se popolnoma po nepotrebnem rabi nemščina v zadevah slovenskih strank, ako n. pr. stavi predlog kaka nemška stranka, ali pa kako oblastvo, in se stranke, nezmožne in nevešče nemščine, nadlegujejo z njim nerazumljivimi sklepi. Danes pa navajamo še drug slučaj, ki jasno kaže, da je tendenca nekaterih odločujočih faktorjev, uveljaviti nadoblast nemščine tudi v sodnem postopku, če tudi ni povoda, izgovarjati se na kak nemški predlog ali pa na uradni postopek. Na sodišču vodi se namreč tudi poverilni zapisnik, kjer se strankam na zahtevo poveruje podpis na listinah. Te stranke so v pretežni večini, da, rekel bi, izključno slovenske, a v zapisnik se poveritev zabeleži vedno nemško, in stranka mora ta zapisnik podpisati, če tudi ga ne razume. Te dni zahtevala je pa neka stranka prav odločno, da se izvrši ta poveritev tako na listini, kakor tudi na zapisniku v slovenščini, ker ona nemščine popolnoma nič ne razume. To zahtevo je pa sodišče odklonilo. Dotična stranka vložila je takoj pritožbo na predsedstvo c. kr. deželnega sodišča in pa na c. kr. justično ministrstvo in je obenem obvestila »Društvo slovenskih odvetnikov«, da ukrene v varstvo slovenščine potrebne korake. Ako to ne bo zadostovalo, prišla bo zadeva pred parlament.
š Zanimiva obravnava. Iz Pekla pri Poljčanah se nam poroča: Dne 6. avgusta m. 1. vršila se je v gostilni Mahorič v posebni sobi politična razprava glede ugovora zoper tukajšnjo občinsko volitev z dne 10. maja m. 1. Ze pred obravnavo obnašal se je znani Baumann ml. tako sirovo proti poljčanskemu župniku, ki je bil tudi klican k uradnemu dnevu, da je moral vladni komisar Baumanna poklicati iz veže v sobo, da napravi konec njegovemu nastopu. Ko so potem pri razpravi trije kmečki volilci odločno izjavili, da so na dan volitve glasovali edinole za Gregorja Lubej, nikakor pa ne za Georga Lubej, kakor trdi volilni zapisnik, vprašal je vladni komisar navzočega župnika po njegovem mnenju. Slednji je izjavil, da nima vzroka dvomiti nad izpovedjo onih treh volilcev in da je torej v tej točki ugovor proti volitvi upravičen. Naenkrat začne Baumann kričati: Herr Pfarrer, Sic sind ein Liigner, Liigner. Liigner. Ko mu je župnik mirno in dostojno odgovoril, da naj te žaljive psovke prekliče, sicer jc prisiljen nastopiti tožbeno pot, je Baumann te psovke ponovil in še pristavil slovenski: »Da bodete vi kmetje lahko pričali, rečem še enkrat: Naš župnik so laž-njivec, lažnjivec.« Po končani razpravi podal se je župnik s tremi kmečkimi volilci na vrt Mahoričeve gostilne, da bi se izognil nadalinim napadom. Toda kmalu na to pride tja tudi Baumann mh.ter začne brez vsakega povoda kričati, da je župnik lažnjivec, in če ga ne bode hotel tožiti, ga bode v časopisih raztrgal, češ, da si ne upa tožiti ter si mirno pusti dopasti to psovko. — Da se izogne nadaljnim napadom in grožnjam, jc župnik mirno odšel iz vrta. Pri sklepni sodnijski obravnavi v Slovenski Bistrici bil je Baumann ml. nepričakovano oproščen, ker je preiskovalni g. sodnik dr. Mally smatral šepavi Bau-mannov dokaz resnice za zadosten, da se obtoženec oprosti. Baumann in njegovi pristaši, med njimi železn. zdravnik No-vosad svojega veselja nad dobljeno zmago niso vedeli primerneje slaviti in župnika in ž njim vso župnijo žaliti, kakor s streljanjem topičev. Tega junaškega čina,
ki jasno priča njih omiko, so se celo hva- i lili po nemško-liberalnih časopisih in njih I cucku »Štajercu«. Toda to veselje bilo je prezgodnjo. Po g. dr. Lemežu vložil je župnik priziv na mariborsko priživno sodišče, kjer se je dne 26. febr. vršila obravnava. — Baumann si je pripeljal seboj urednika »Marburgerce« g. Jahna. Po izvrstnem govoru tožiteljevega zastopnika g. dr. Rosine, ki je točko za točko ovrgel Baumannov dokaz resnice in spretno spodbijal trditve toženčevega zastopnika g. dr. Orosel, bil je Baumann zaradi raz-žaljenja časti pod olajšavnimi vzroki obsojen na 50 K globe ali 5 dni zapora in na plačilo vseh pravdnih stroškov prve in druge instance. Zanimivo je bilo, kako je pri tej obravnavi Baumann skušal umikati svoje razžaljive psovke in je celo rekel, da pač ni nikoli trdil, da bode župnika raztrgal v časopisih, ako ga ne toži, do-čim je pri prvi inštanci to obstal;da,še celo v »Marburgerci« je bilo črno na belem, da je župnik tožil »der Not gehorchend, nicht dem eig'nen Triebe«. Vprašamo sedaj, kdo je lagal? Razumljivo je, da so po streljanju Baumannovih privržencev užaljeni farani s par streli izrazili svoje veselje nad zmago pravične stvari, akoravno jim je župnik to odločno prepovedal, češ, da se ne sme sitnosti nasprotnikov povračevati z enako mero. Da se niso ozirali na to prepoved, bilo je gotovo krivo tudi dejstvo, da so pekelski zagri-zenci pridno zbirali za smodnik, da zopet zasmehujejo domačega župnika, ko bi pravica in resnica ne bila zmagala.
Društva.
+ »Slovenska dijaška zveza« je založila dvoje vrste ličnih razglednic, ki jih je izdelal mlad umetnik-dijak. Razglednice so izšle ravnokar. Čisti prebitek je namenjen za ustanovitev in vzdrževanje ljudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Zato upamo, da bo rado segalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice se naročajo pri predsedniku S. D. Z. iur. Ivo Cesniku, Gradec, Schillerstrasse 45/1. Razglednice so v resnici zelo lične, ena predstavlja dijaka v ospredju, kako s knjigo v roki gre po cvetnem potu, kjer je v ozadju ljubka kapelica, ob straneh pa gozd. Druga je skupina: dijak, ki razlaga v loki očetu, kmečki korenini, in bratcu ter sestri, kar se je učil. Za skupino je svetli kmečki dom z ulnjakom na zeleni trati. Izdelane so razglednice v barvotisku. Priporočamo jih toplo vsem našim krogom.
—	Rovte nad Logatcem. »Izobraževalno društvo« lepo napreduje. Šteje že okrog 200 udov in oglašajo se še vedno novi. Imeli smo v novem letu že več predavanj. Društvo razpečava vsako nedeljo 16 »Slovencev« in okrog 40 »Domoljubov« med svoje ude. — Neodvisna kmeta sta pri zadnjih volitvah vjela pri nas le par glasov. Okrog 90 glasov je bilo oddanih za kandidata S. L. S. Vabila in plakate so poslali liberalci tudi v naše kraje, a dotična vabila so ostala zvita v hiši na polici. — Šolska zadeva na Medvedjem brdu neče biti rešena, akoravno je stvar nujna in potrebna. Posestniki sami prosijo in žele ter bi radi vozili skupaj materijah Otroci se potikajo po šolah sosednjih občin. Razume se, da je radi precejšnje razdalje obisk nereden in potem šolski uspehi slabi. Zadeva leži že dalje časa pri šolskem svetu in nikomur ni mari, da bi se ubogemu ljudstvu ustreglo. Ali davkoplačevalci na Medvedjem brdu morda niso vredni istih pravic, kakor drugod, kjer se šola naravnost vsiljuje? Pripravljeni smo šolo plačati in oblast naj jo blagovoli v kratkem preskrbeti. V kratkem se ustanovi v Medvedjem brdu tudi izobraževalno društvo. Meseca aprila pribiti v naše griče tudi gospod Legvart, mlekarski kon-zulent pri deželni vladi, da se domenimo glede nameravane živinorejske zadruge.
—	Iz Leskovca. Izobraževalno društvo v Leskovcu je priredilo na pustno nedeljo v prostorih g. Lavrinšcka predpustno veselico, katero je na pustni večer ponovilo. Na sporedu ste bili šaloigri »Kmet in fotograf« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Šaloigrama je sledila deklamacija A. Hribarjeve pesmi: Huda žena. Igralci so dobro izvršili svoje vloge in izzvali mnogo smeha pri občinstvu. Čast jim!
Po svetu.
Umeten obraz. Francoski zdravnik dr. Delaire je dosegel rekord v kirurgiji. Posrečilo se mu je, da je nekemu pacijentu umetno nadomestil brado, del spodnje in zgornjo čeljust, potem kos jezika in ves nos. Dotičniku je bil raznesel obraz smodnik, ki se je užgal in eksplodiral. Moža z umetnim nbrazom so predstavili medicin-
ski akademiji, ki je dognala, da se je restavracijsko delo kirurgovo docela posrečilo, iu sicer tako izvrstno, da v tri metre daljave ni spoznati, da je skoro vsa glava umetno popravljena. Pacijent zamore jesti in govori čisto razločno. Le to je križ, da mora vsak dan vso lepo stavbo razdreti in očistiti. Umetni obraz je sestavljen iz štirih delov. Kos srebra drži spodnje zobovje, drugi kos, napravljen iz zlata in kavčuka, drži zgornje zobe, in sicer s pomočjo kljuk, ki so pritrjene v nosni dol-bini, dočim jih poseben, zlat mehanizem veže z licem. Tretji del nadomešča brado in spodnjo ustnico ter je pritrjen s klinoma v deloma tudi umetni spodnji čeljusti. — Zadnji del tvori kos gornje ustnice in nos. Napravljen je iz gumija mesne barve. Niti lepo zavihanih brk ne manjka.
Garniture za morfij. V velikih izlož-nih oknih ameriških juvelirjev se opaža zadnji čas krasno izdelane škatljice, pokrite z žlahtnim kamenjem. Pritisneš na pero, pa se škatljica odpre in zagledaš celo garnituro, ki jo rabijo žrtve morfiniz-ma: brizgalnico in različne tube za strup. Tudi manj dragocene garniture se dobi. Juvelirji pravijo, da se Amerikanci in Američanke kar trgajo za te škatljice in da se jih je zlasti za božična drevesca mnogo prodalo. Prav amerikansko!
Mož sili soprogo k samoutnoru. Policija v Bari je aretirala tajnika tehniške šole Liso-a, ki ga dolžijo, da je imel žene in otroke 18 mesecev zaprte. Zahteval je, da soproga izvrši samoumor, poprej pa mu podpiše izjavo, da je mož popolnoma nedolžen pri njeni smrti. Ko se je žena branila, da bi to storila, pretil ji je, da jc ubije. Zena se je v obupu vrgla skozi okno, a se je le neznatno poškodovala Obvestila je redarstvo, in Liso-a so zaprli Druga poročila se glase, da je bila žena možu nezvesta in da jo je vsled tega hotei prisiliti, da se ubije. Po poizkušenem begu ko je skočila na dvorišče in se težko ranila, jo je imel mož še dolgo časa zaprto Šele zadnje dni je slučajno dobila v roke svinčnik in košček papirja, da. je mogla obvestiti svoje sorodnike, kako se ji godi Le-ti so stvar naznanili policiji.
Podvodni predor v New Yorku. Tt dni je predsednik Zjedinjenih držav Roosevelt otvoril tunel, ki veže New York ir Ne\v Jersey pod reko Hudson, ki je deloma 30 metrov globoka. Predor je dole okoli deset kilometrov; z električno železnico se ga prevozi v 11 minutah. Na predoru je delalo 6500 delavcev celil osem let ter je stalo vse delo 350 milijonov. Po tunelu se bo vozilo vsak dan kakih 150.000 delavcev, ki so morali preje z ladjami črez reko, a sedaj po tunelu prihranijo vsakikrat deset minut. -— Čas je denar.
Ulomivec in atlet. Pri atletu Hacken-schmiedu v Parizu je predvečrajšnjim ulo-mil nek lopov. Hackenschmied se je zbudil, zgrabil ulomivca za vrat ter ga nese na bližnjo policijsko postajo, kjer so ga obdržali.
Enketa proti spolnim boleznim. Dne
4. t. m. so se pričele na Dunaju razprave enkete v zatiranje spolnih bolezni. Navzočih je mnogo učenjakov, zastopano vec ministrstev.
Napad na policijskega šefa v Čikagu »Ne\v York Herald« piše, da je napadalec italijanski anarhist. Policija je preiskala več hiš ter se prepričala, da obstoji v Čikagu klub anarhistov. Dobili so tudi besedilo anarhične prisege, ki se glasi: »Prisegam večno zvestobo zvezi. Izvršim vse uboje, ki jih bo naše sodišče proglasilo za potrebne. Ako bi ne imel poguma izvršiti kak uboj. prisegam, da se izročim svojim bratom, da me sodijo.«
Papež za stolp sv. Marka v Benetkah. Znano je, da se papež Pij X. živo zanima za Benetke, kjer je bil toliko let patrijarh. Sedaj se poroča iz gotovega vira. da bc sveti oče daroval Benečanom, kadar bo stolp sv. Marka dozidan, pozlačenega an-gelja, ki pride na vrh stolpa, kakor je bil na starem stolpu.
Mesto Sanok pod vodo. Reka San je preplavila celo mesto Sanok. V mnogih hišah sta voda in led udrla v pritličja. O polnoči so morali deložirati vse prebivalstvo okraja Blonje. Iz Przemysla je prispel oddelek pijonirjev. da reši ljudi, ki so zbežali na strehe ter jih branili ledenih plošč, ki grozijo, da porušijo hiše.
Statistika cerkev v Avstriji. Glasom neke uradne Statistike je v vsej Avstriji izvzemši Galicijo in Bukovino 11.949 rimskokatoliških župnih cerkev in kapel. Na poedinc dežele odpada od teh in sicer: na Češko 3175, Tirolsko in Prcdarelsko 1835, Kranjsko 1266, Moravsko 1215, Štajersko 837, Dalmacijo 624, Gorcnjo Avstrijo 563, Istro, Trst, Goriško 4.38, Koroško 335, Šle-zijo 249 in Solnograško 194.
Nov letalni stroj.
Uspehe vodljivih zrakoplovov spremlja izpopolnjevanje letalnih strojev. Naša slika predočtije tako zanimivo napravo. Ta stroj je sestavil Amerikanee Gam-meter, ki upa, da se z istim uspešno vde-leži tekmovanja, ki ga nameravajo v Ameriki prirediti s stroji, težjimi od zraka. Gammeter je, kakor videti, imel v glavnem za vzgled — naravo: leteče ptice. Spodaj sta dva vala iz kositra s stožci na konceh, med seboj zvezana; ta vala služita, da je stroj kolikor toliko stabilen. Na tem temelju je pritrjen oder iz lahkih bambusovih palic, v katerem je montiran motor 7 konjskih sil. Motor se zavrti v minuti
Idrijske novice.
i Duhovščina je bila vedno v zvezi z grajščaki proti ljudstvu. Za izobrazbo se ni skrbelo, Bog ne daj. da bi bil kateri več znal, kakor čitati, v tem smislu je govoril nedavno prof. dr. Lončar na socialno de-mokraškem diskursu. G. doktor, bodite vendar malo bolj previdni v svojih trditvah. Vi ste profesor zgodovine, ne kvarite zgodovinskih dogodkov. Ravno slovenska zgodovina uči, da takrat, ko se država ni brigala za šole, ne dežela kaj storila za nje, se je ravno duhovščina žrtvovala za napredek našega naroda. Poglejte samo idrijski sodni okraj. Majhno stanovanje ima duhoven po naših gorskih župnijah in to je še porabil v ljudsko izobrazbo. Odstopil je največjo sobo v župnišču za šolo in ker ni bilo učitelja, poučeval jc sam brezplačno. Šele v novejšem času jim dajo malo nagrado. Iu še dandanes bi bila kaka soseska brez pouka, ko bi duhovna ne bilo, ker za razpisano službo ne prosi nobeden učitelj ali učiteljica. Kedo je prvo gimnazijo ustanovil na Kranjskem? Ne li jezuiti? Ali se je tam samo čitati učilo? Kedo je prej napravil največ dijaških ustanov? Se še spominjate g. doktor, kolikokrat so vam v gimnaziji brali razpisane ustanove? Ne znate li, da Wolf, Metelko, Dolničar itd. so žrtvovali svoje premoženje, da bi pomagali našemu ljudstvu do višje omike, in ti so bili duhovni. -Kedo je ustanovil naše višje šole, univer-:.e na Dunaju, v Budimpešti itd.? Ne dežela, ne država, temveč cerkev. In :;te sc na univerzi res učili samo čitati in nič več? In kedo jc omogočil kranjskim zdravnikom, sodnikom, profesorjem, notarjem, advokatom, da so prišli do svojega kruha? Duhoven Knafel je bil. ki je na Dunaiu napravil ustanovo za visoko-šolce, da dandanes 35 dijakov dobiva podpore po 600 K na leto. Tedaj samo iz te ustanove se izplača na leto 21.000 K in to je darovala roka katol. duhovna. Kaj bodo rekli vaši tovariši, g. Lončar, ko zvedo o vašem zabavljanju čez kranjsko duhovščino? Vam li nc bodo oponesli: Gospod kolega, ne smeši nas vendar pred svetom, saj mi znamo vendar malo več, kot samo čitati, ko smo dovršili univerzo, katero je katol. cerkev ustanovila, toliko nas. Tvojih tovarišev, je vživalo zda trio podporo, katero nam je naklonil slovenski katoliški duhoven! Toraj g. doktor, ne pačite zgodovine! Znabiti se bode hotel kateri vaših poslušalcev še natančneje poučiti, ali ko dijaki zvedo o tem, bode kateri bral obširneišo zgodovino, kakor jim jo nudi šolska knjiga in bode spoznal pravo zgodovinsko resnico. Takrat bode vam na škodo, ker bode spoštovanje do svojega profesorja zginilo. Vendar ne boste posnemali Kristana, ki v zadnjem »Napreju« piše, da je socialna demokracija pripomogla železničarjem na avstrijskih železnicah do prav lepih vspehov, ko vendar ves svet ve, kako so ravno v zadnjem boju socialni demokratje speljali železničarje na led!
i Zoper delavske hiše da smo, govoril je menda Ante Kristan na shodu, ki
1200 krat; potoni prenosov pregiba motor peruti 95 krat v minuti kvišku in navzdol. Ves stroj tehta okolo pet metrskih stotov. Razprostrte peruti merijo deset metrov v dolgosti. Stroj s krmilom vred, ki je podobno ptičjemu repu, je le štiri metre dolg. Površina stroja, brez peruti, znaša 48 štirjaških sežnjev, peruti pa 154 kvadratnih sežnjev. Iznajditelj je, kakor večinoma vsi tovariši, velik optimist; noče pa povedati, kako so se mu posrečili ali ponesrečili dosedanji letalni poizkusi. Samo to jc izdal — kar pa itak vsi vemo — da je vkljub svojemu stroju še živ in zdrav.
ga jc sklicalo liberalno politično društvo »Jednakopravnost«. Culi smo to govorico, a ne verjamemo, da bi se bil Kristan tako daleč spozabil vkljub svoji veliki ljubezni za liberalce. Prehuda in premočna farba bi bila to. Čitalnica vsaj ni nobena delavska hiša. Ako pa je Kristan tako otročji, da res misli, da bi delavci zahajali vanjo, moti se mož pošteno. Saj so svoj čas tudi liberalci pravili, naj dobi sedanja čitalnica prostor v začasni realki, ker bodo potem čitalniško dvorano imela na razpolago razna društva. Povedali smo takrat, da je to pač lepa obljuba, ki se pa nikdar ne bo izpolnjevala. Ali smo se kaj motili? Naj-ložje odgovori na to vprašanje Kristan sam s tem, kje prireja shode. Citalniška dvorana je zanj preslana, ko morajo celo prireditelji predstav in koncertov v prid dijaškemu podpornemu društvu plačevati čitalnici dvorano. Proti delavskim hišam nismo bili nikdar, kar Kristan sam prav dobro ve, ako ni pozabil še shoda, na katerem so naši ljudje ravno dokazovali, da so liberalcem dobra delavska stanovanja samo farba, s katero so davkoplačevalce vse od kraja farbali, ko so zvišali doklade na 75'>. Ali se je izpolnilo, kar smo tedaj trdili, izpolnilo do pičice? Za delavske hiše so bile zvišane doklade, - a koliko jih stoji? Nobena, ker za delavca in reveža nimajo denarja. Čitalnico bi pa bili prav gotovo sezidali, ako bi sc ne bil pritožil Os\vald in drugi njegovi tovariši, a ne čitalnice za delavce, ampak za znanih par frakarjev, med katere se žal družijo tudi delavski voditelji.
i Zoper omiko smo, trdi! je Gangl. kakor pravijo. Pa zakaj? Zato, ker jc Os-\vald vložil na deželni odbor ugovor proti sklepu občinskega odbora, da se da za uravnavo dijaškega igrišča 1000 K. Dru-zega ne rečemo, nego da damo Ganglu svet. naj pregleda nekoliko občinske račune, iz katerih bo razvidel, da je dala občina že dvakrat po 500 kron za dijaško igrišče. Takrat se ni nobeden pritožil, sedaj pa je bila vložena pritožba, ker tudi igrišča in igrače ne smejo biti predrage. Zlasti pa ne moremo športa uganjati v Idriji, kjer še za potrebnejše stvari nimamo denarja, ampak delamo .dolgove, ki bodo kmalu davkoplačevalcem prerastli glavo. Za izobrazbo je naša stranka delala v Idriji, ko ni bilo ne Gangla ne Kristana tukaj, pa bode tudi še potem, ko bodeta žc obadva pozabljena.
i Klavrn liberalec. »Zivio Gangl!« Tako jc začivkalo v sredo opoldne okoli deset grl, ko sc je izvedel rezultat deželnih volitev; nad mestno uro je priplavala trobojnica, pa le bolj počasi je lezla iz stolpa, ker jo jc rdeča barva preveč tiščala. Nam se volitev ni sramovati: ne samo ohranili, temveč šc pridobili smo mnogo mož, ki so neprisiljeno iu brez spremstva oddali glasove za svoje prepričanje, mejtem ko so liberalci vodili in vozili in videli smo mej njimi inteligentne ljudi, ki prav gotovo niso vedeli, za kaj se gre, a da bi situacijo poznali, bi se gotovo svojega čina sramovali. Uradnikov se jc udeležilo volitve dve .n in pri nekaterih smo se spomnil i ede: Oče od-
pusti jim itd.! Tudi smo videli ljudi, ki kljub vsem pojasnilom v listih ostanejo pri svojem in bi volili tudi poljsko strašilo, da je le na klobuku listek z napisom: liberalizem. Oni imenujejo to politično prepričanje, mj pa temu pravimo politična nezrelost. Kako bodo vendar volili iz prepričanja ljudje, ki so se od novega leta sem na vsakem shodu blatili: Kristan je mahal po liberalcih in Ganglnu, Gangl je na-penjal svoje liberalne fraze, slednjič pa se je popolnoma vdal demokratom, samo da so ga volili, liberalci so pa potegnili za njim, ker bi bili sicer ostali na cedilu. Številke govore: Pri prvi volitvi je bilo naših 120, liberalnih 121. demokratov 72; pri ožji volitvi naših 132, liberalno-dcinokraš-kih bi moralo pa biti 193+10, koji so za ožjo volitev smeli voliti; torej skupaj 203; v resnici jih je pa bilo 173; 50 volivcev se je pa absentiralo. Žalostna zmaga! Zato pa je res, da prava Idrija za Gangla ne mara in ga tudi ni volila ter bo tudi v prihodnje ostala po dekanu Arko v stiku s S. L. S., kajti ta stranka ima na Dunaju 10 poslancev, liberalna enega; v deželnem zboru jih ima 17, Nemci 11, liberalci pa 10, z Ganglom vred, ki pa ne sme biti liberalen, ker mu je Kristan prepovedal, kakor se bodo morali tudi poslanci za skupine Vrhnika - Postojna, Škofja Loka-Kranj, Radovljica-Tržič-Kamnik ozirati na zdatne pristaše S. L. S., ker so liberalci zmagali le z neznatnimi večinami 12, 21 in 40 glasov.
i Nekaj nas veseli: Na dan volitve ni bilo tistega tuljenja in godbe kakor preje; ne vemo pa, ali je temu vzrok napredk v dostojnosti ali pa klavrni rezultati, faktum je, da so bili ljudje mirni, le po gostilnah so se nekaj »navduševali« in nekaj demo-kraških bab se je spraskalo.
i »Zapustite to nesramno bando!« kliče zadnji »Naprej« tikom pred volitvijo. Tako nazivlja klerikalce, češ, ker so lagali koliko glasov dobe, a so jih vlovili pri prvi volitvi samo 120. Mi bi Kristana opomnili na njegov volivni shod, na katerem je bral imena svojih volivcev in jih naštel 113. Kdor od teli ne bo volil na socialno-demo-kraško stran, ga bode imenoval izdajico. A volilo jih je le 72, tedai se je on bahal preveč, ker mu je celih 41 obrnilo hrbet. »Nesramno bando« le za se obdržite!
Nekal o llmm ob Ruhrl in Reni.
EssenobRuhri.
Te dni sem imel priliko, da sem občeval z našimi slovenskimi delavci, ki delajo v tej industrijski deželi, kjer bogati lastnike črni diamant: premog. »Nasproti tem ljudem ob Reni in Ruhri smo pravi otroci«, je zaklical pred leti nekdo, ki jc obiskal te pokrajine. Ravno otroci nismo, smo ravno tako ljudje, kakor tisti bogataši, ki so ustvarili ta, v razna mesta in vasi z 80.000 prebivalci veleobsežni London. Morebiti .ie le še vprašanje nekaj let, ko sklopijo v eno mesto te industrijske kraje od Essena do liochheide. In to bo veliko mesto, ki že zdaj obstoji. Mesto, zgrajeno nad rovi, v katerih liki krt rije rudar za premogom. Zdravo to mesto ne bo, kakor žc zdaj niso zdravi kraji Essen, Dort-mund, Duisburg, Miihlheim, Hamborn, Homberg, liochheide itd. Značaj tej pokrajini dajo jako prozaična poslopja: tvor-niški dimniki in pa suhoparna poslopja, v katerih ti prebiva rudar, uradnik, obrtnik, trgovec. Vsa pokrajina je pa zagrnjena v dimovo meglo, ki seveda tudi na pljuča ne vpliva kdosigavedi kako dobro. Ko bi imel vpliv na nemškega cesarja, bi ga pregovoril. da naj imenuje to mesto »Nemški črni diamant« ali pa »Kotstadt«, Blatno mesto, ker toliko blata nisem še gazil, kolikor sem ga v tem Blatnem mestu. Po-milujem nizozemsko Ančko, ki mi je čistila blatnate moje črevlje. Nekaj cest je čednih, a večina jih je takih, da je strah in groza. Ljubljančan, ki vedno zabavljaš, kako da je Ljubljana polna blatnih cesta, sem pridi in prepričaš sc. z menoj vred, da ima v primeri s tukajšnjimi blatnimi ulicami Ljubljana le idealno blatne ceste.
Slovenec ti živi tu povsod raztresen. Dobiš ga v Essenu, Gladbccku, Miihl-heimu, Berge Borlccku, Hambornu, Hom-bergu, v liochheide, prav povsod, kjer ti kopljejo premog. Najnevarnejša dela seveda ti res dela pod zemljo. Dobro je plačan. Pa sc mu lc toži po domovini, po omiljenih mu domačih gorah. »Kako lepo,« je rekla neka Litijčanka, »mora biti na ravnini, sem si mislila doma. A zdaj živim na favnini in ne vidim drugega, kakor hiše, dimnike pa blatne ceste«. In drugi slovenski rudar je vzkliknil med razgovorom: »Kako to, da nima domovina za nas doma dovolj kruha. Premoga toliko, pa so tako slabo plačani rudarji«. Tu res plače niso slabe. Gospodarji bogataši hočejo, da bi iih delavci imeli radi. Zato jih precej dobro plačujejo. Grade jim hiše in sploh
gledajo na to, da bi bili hvaljeni. A vse to, pravijo izkušeni rudarji, je dvorezen nož. Ob delavskih bojih ti pa groze rudarjem: »Iz naših hiš boste morali«. Ob zadnjem velikem rudarskem štrajku bi bili res vrgli na cesto rudarje, ki so štrajkali, ko bi se ne bile uprle občine in rekle, da tega ne dopuste, ker nimajo same na razpolago toliko stanovanj, kolikor bi jih potrebovale, če bi bil podjetniki vresničili svoje grožnje.
Hitro se izpreminja lice te pokrajine. Tam, kjer je še včeraj raslo na rodovitni grudi žito, že danes koplje težak, kateremu sledi jutri zidar. In čez leto dan ti gleda začudeno oko cehe, plavže in pa delavske kolonije, delavske hiše na tisti ravnini, ki jo je še pred letom oral in obdeloval marljivi kmetič, ki je za drag denar prodal zemljo podjetnemu veleindustrijcu.
Delavci stanujejo večinoma po delavskih hišah, ki so last lastnikov rudnikov in plavžov. So pa tudi zasebniki, ki imajo svoje gostače. Nekaj starih nemških rudarskih rodbin ima pa pač še svoje lastne domove. Vsaka rudarska rodbina ima poleg kuhinje še štiri, pa tudi pet sob. Hiše so zgrajene tako, da stanuje vsaka rodbina popolnoma zase. Ima tudi nekoliko vrta in pa hlev. So rudarske rodbine, ki zrede na leto do tri prešiče. Prav čedna so stanovanja slovenskih rudarjev. In v kakih luknjah stanuje naše delavstvo? Tukajšnje hrane se naši ljudje težko navadijo. Pogrešajo tudi domači cviček in pa ljuto-merčana. Dasi sta vožnja in carina visoki, marsikateri slovenski rudar, ki se nahaja v boljših razmerah, naroči sod vina v domovini, ki ga navadno jako hitro proda svojim slovenskim tovarišem, dasi pride seveda cena jako visoka. Domače pleče in kranjske klobase ti tudi delajo slovenski rudarji. Meso in mast doma izrejenih prašičev navadno sami shranijo, ker jim ga nemški mesarji jako slabo plačajo, ako ga jim prodajo.
Imajo navadno slovenske rodbine na stanovanju tudi kakega rojaka rudarja. Pripete se pa pri takih stanovalcih mnogokrat napake, kakšne, si lahko vsakdo misli.
Delajo pa tu Slovenci prav iz vseh slovenskih pokrajin. Dobiš veliko Kranjcev, osobito Dolenjccv. ne manjka štajerskih, koroških in tudi ne goriških slovenskih rudarjev v Nemčiji.
Slovenski rudarji tožijo, da plačujejo tu velike davke, ki so vsako leto višji. Navesti hočem glede na davke, ki jih plačuje slovenski rudar, nekega »reparaturhauer-ia«, in sicer koliko je plačal davkov leta 1906. in koliko leta 1907.
Predlanskim so mu predpisali letnega državnega dohodninskega davka 12mark. Poleg tega so mu pa še predpisali 154% občinskih doklad na dohodninski davek v znesku 18 mark 48 fenigov. Cerkveni davek jc znašal 30 f/r dohodninskega davka-to je 3 marke 60 fenigov. Predpisanega je imel torej za leto 1906. na državnih, občinskih in cerkvenih davkih 34 mark 8 fenigov. Plačal pa je v četrtletnih obrokih po 5 mark 52 fenigov. Ob neizpremenjenih dohodkih so mu pa predpisali lani državnega dohodninskega davka 16 mark, občinske doklade 25 mark 60 fenigov, cerkvenega davka (30% dohodninskega davka) 4 marke 80 fenigov, skupaj torej 46 mark 40 fenigov. Plačal jc lani ta davek tudi v četrtletnih obrokih po 11 mark 60 fenigov.
Nemški davčni fiskus je jako natančen in gledajo strogo na to, da plača vsak davek, ki pripada nanj. Če zapusti inozemski delavec Nemčijo, se mora odjaviti in mora z davčnim listkom dokazati, da jc plačal vse davke, ki pripadajo nanj.
Izvedel sem, da imajo naši slovenski delavci poleg hambornškega slovenskega društva Sv. Barbare, še nekaj slovenskih pevskih podpornih društev. V Hochheide pri Hombergu obstoja slovensko pevsko in podporno društvo »Bratovska ljubezen«. Ima 80 članov, ki plačujejo mesečno I marko članarine in dobe, ako obole, skozi 15 tednov podporo po eno marko na dan. V Berge Borleku pa obstoji slovensko pevsko društvo »Ilirija«. Mogoče je, da poleg teh treh društev obstoja še kako drugo slovensko pevsko društvo med našimi Slovenci.
Slovenskim misijonarjem so slovenski delavci jako hvaležni. Pa tudi res lepo misijonarijo med njimi. Poizvedujejo po teli raztresenih velikih mestih in vaseh za slovenske rudarje in jih obiskujejo po njihovih domovih. Slovenski delavci uvidevajo in sami priznavajo, kako težavno da je to delo. Slovenski pastor rektor KOster v Hambornu je tudi povsod dobro znan. No, pa saj tudi povsod misijonari. Neki slovenski dclavec jc rekel o Kostcr-ju: »Osramotil me je, ko je govoril z menoj. Rabil sem izraz »tavžent«, nakar pravi rektor; ,A tisoč mislite'. No, to jc
lepa, sem si mislil, rojeni Nemec, pa ti govori lepše slovensko, kakor govorim jaz.«
Otroci slovenskih rudarjev so seveda vzgojeni po šoli nemško. Govore ti pa tudi dobro slovensko. Naši rudarji tu imajo po večini slovenske žene in govore doma v rodbini slovensko. Dogaja se pa že zdaj, da pišejo otroci slovenskih rodbin stari-šem slovenska pisma z nemškimi črkami in z nemškim pravopisom. Tako pismo sem imel v rokah.
Med slovenskim časopisjem je med tukajšnjimi slovenskimi rudarji najbolj razširjen »Domoljub«. Rektor Koster širi med slovenskim delavstvom tudi drugo slovensko časopisje. Ni dovolj razširjena »Družba sv. Mohorja«, dasi ima precej naročnikov. »Domoljubovi« naročniki tožijo, da dobivajo list ob ponedeljkih. Pripetilo se je tudi večkrat, da je izostala kakšna številka.
PARLAMENTARNO DELO.
D u n a j, 6. marca. Plenarna seja kr-ščansko-socialne parlamentarne zveze se vrši prihodnji petek. — Načelstvo nem-ško-nacionalne zveze se je 5. t m. posvetovalo o položaju. Načelstvo je prišlo do zaključka, da se položaj vzlic vsem težavam glede na jezikovno vprašanje in na »reakcionarne« navale krščanskih social-cev na naučnega ministra ni bistveno iz-premenil in da zato ne bo treba velikim strankam izpremeuiti svoje taktike. (To se pravi po domače, da z nemškim blokom najbrž nič ne bo.) — Proračunski odsek se bo posvetoval zdaj o proračunu deželne brambe. Tu se gre za dve stvari: zvišanje rekrutnega števila na 50U0 mož in za to, da se vojaške vaje deželnih brambovcev omeje od štirih tednov na tri. Poslanci nameravajo med tema dvema vprašanjema napraviti junktim. — Nato pride na vrsto proračun ministrstva za notranje zadeve.. — V torek zboruje pod-odsek, ki se posvetuje o rudarstvu, in sicer o »rudarskem nadzorstvu, rudarskih delegatih in izplačevanju«. — V sredo se posvetuje brambovski odsek o podpori za družine rezervistov. — Prva seja poslanske zbornice bo menda 23. t. m. Šlo se bo za povišanje števila novincev. Proračunski odsek bo končal svoja dela najpozneje do aprila. Velikonočne počitnice bodo kratke. Zbornica se potem, ko bosta končani zasedanji delegacij, to je po juniju mesecu, ne bo več sešla, kajti julija meseca se bodo sklicali deželni zbori kranjski, gališki in češki. Medtem pa bo zboroval pod predsedstvom dr. Kreka perma-nenčni odbor, ki se bo posvetoval in izpopolnjeval vladno predlogo o zavarovanju za starost in onemoglost. Vlada bo namreč ta zakon predložila v prihodnjem, to je jesenskem zasedanju.
HRVAŠKA.
Budimpešta, 6. marca. Pri VVe-ckerlu se je vršila ministrska konferenca, kateri sta prisostvovala tudi ban Rauch in sekčni načelnik Czernkovich. Šlo se je za sestavo kraljevega reskripta ob priliki otvoritve hrvaškega sabora, ki ga hoče vlada osrečiti z objavo svojega programa. Posvetovali so se nadalje tudi o tem, kako bi sabor takoj po otvoritvi do oktobra odgodili.
* * *
Budimpešta, 6. marca. Neki član hrvaško-srbske koalicije je dopisniku »Pester Lloyda« izjavil, da bo koalicija Raucha še bolj ostro sprejela kot Rakodczaya. Ako se bo v kraljevemu reskriptu povdar-jala namera vzlic zmagi opozicije pri volitvah, Raucha obdržati še dalje na njegovem mestu, bo koalicija to smatrala za prekršenje ustave in izvajala iz tega vse konsekvence.
# * ■»
Predvčerajšnjim se je vršila v Novi-gradu ožja volitev med kandidatom kmečke stranke Stjepanom Radičem in kandidatom Starčevičeve stranke prava dr. Ivico Frankom. Koalicija je bila sklenila pomagati Radiču, ki jc vsled tega izvoljen z večino 58 glasov. Malokatere volitve so se vršile ob tolikem zanimanju ljudstva. Na volišču je bilo okrog 10 tisoč ljudi. Po proglašenju izida se jc pomikal po ulicah impozanten sprevod, poslanca Radiča in Zagorca so nosili na ramah.
NOVA NEPREVIDNOST NEMŠKEGA
CESARJA. Viljem II. piše admiralu angleške mornarice, naj Anglija omeji svoje pomorsko oboroževanje !
L o n d o n, 6. marca. »Times« objavlja senzačno vest, ki globoko razburja vse kroge. Nemški cesar Viljem II. je namreč poslal tajno osebno pismo prvemu lordu
angleške admiralitete, T\veedmouthu, v katerem izkuša na slednjega vplivati, naj se omeji letošnji angleški mornariški proračun. Tweedmouth sicer izjavlja v »Central Ne\vs,« in v Reuterjevem uradu, da je pismo cesarjevo nanj čisto zasebne narave in se ne nanaša na mornarico. Vzlic temu pa vsi politiki, ki jim je stvar seveda dobro znana, trdijo, da je cesar admiralu pisal o mornariških in ladijinih zgradbah. Tvveedmouth pisma noče objaviti, njegov tajnik je samo obljubil, da bo v ponedeljek v zbornici lordov o cel; zadevi poročal. V poslanski zbornici je danes finančni minister As,quith izjavil, da je lord T\veedmouth 18. februarja prejel od cesarja Viljema pismo, ki pa je čisto zasebnega značaja. Lord Tvveedmouth je odgovoril cesarju tudi samo zasebno in »malo formalno«. Niti pismo niti odgovor se nista sporočila ministrskemu kabinetu. Kabinet je o mornariškem proračunu sklepal, šc predno je pismo došlo. — »Berliner Ztg. am Mittag« piše z neprikrito animoznostjo proti cesarju, ki se da od svojega živahnega temperamenta zavesti do nepremišljenih korakov. Kdo se ne spomni njegove brzojavke Kriigerju in njegovega odlikovanja na generala Steslja? »Times« je svojo objavo seveda nalašč storila, da bi sc zasejalo zopet malo sovraštva med Nemčijo in Anglijo.
NAPAD NA HAECKLA.
Jena, 6. marca. Ernst Haeckel, ki -uči, da človek pohaja od živali, je včeraj zvečer se mogel prepričati, kako njegovi brezbrižni nauki rodijo upravičeni odpor v ljudstvu samem. Dobil je zadnji čas več pisem, v katerih se mu predočuje njegova brezbožnost, včeraj zvečer pa so nekateri pred njegovo vilo demonstrirali in metali v okna kamenje.
FRANCOSKA — RUSIJA.
Peterburg, 6. marca. Govori se, da bo predsednik francoske republike Fal-lieres obiskal carja, spremljan od ministra za zunanje zadeve Pichona.
KRALJESTVO BOMB.
V Barceloni so se izvršili zopet kar štirje bombni atentati. Pet oseb je ubitih. V kavarni »Mala« so anarhisti ustrelili poročnika Maures.
POGOJI REVOLUCIONARJEV KRALJU MANUELU.
Kolin, 6. marca. »Kolu. Ztg.« poroča, da je voditelj dissidentov, Alpoin, kraljici Amaliji sporočil, da se bodo atentati ustavili, ako izpolni kralj sledeče pogoje: 1. Mora ustavo korenito reformirati: 2. zmanjšati se mora civilna lista.
KONFLIKT MED JAPONSKO IN KITAJEM.
Iz Honkonga poročajo, da sc je podkralj v Kvangsungu odločil, da japonskega parnika »Katsumaru« ne izpusti na svobodo, dasi je iz Pekinga prejel ukaz, da naj se zadeva prijateljskim potom poravna.
Državni zbor.
Dunaj, 6. sušca.
Razkrinkana demagogija.
Včeraj sem podal v kratkih obrisih podobo železniške uprave. Ta podoba je jako senčnata, ker država mora doplačevati. V tekočem letu bode državno doplačilo znašalo blizo 64 miljonov kron. Navzlic temu pa priznajo vsi merodajni krogi, da se morajo železničarjem primerno plače zvišati. In če železnice same ne donašajo toliko državi, da bi mogla primerno plačevati svoje uslužbence, njena dolžnost je, da nedostatek pokrije iz drugih virov. Zato pa tudi vedno naglašamo, da je brezstiden demagog, kdor na eni strani zahteva od države, naj izboljšuje plače in pomnožuje državne podpore za razne namene, na drugi strani pa s svinčnikom v roki črta državi dosedanje dohodke. To more delati le človek, ki se je ali spri s pametjo ali pa odklanja vsako odgovornost ter kot demagog vara ljudstvo, da bode klatil zvezde z neba. Prvo je neumno, drugo je brezvestno. Stvar pa nima lepšega lica, ako kdo nekaj predlaga samo s tem namenom, da političnemu nasprotniku „strga krinko z obraza." Pri takih prilikah zgodi se navadno, da bojeviti petelin zgubi kriva peresa s klobuka.
Ta uvod zdi se mi potreben v pojasnilo včerajšnjega glasovanja o predlogu soc. demokratov, naj se meni nič tebi nič takoj zvišajo izdatki za železniške delavce in nižje uslužbence za 20 milijonov kron. Predlog bi se mogel še zagovarjati, ko bi fin. minister za tekoče leto v proračunu izkazal vsaj 20 miljonov prebitka Ker pa predlagatelji dobro vedo, da bi v tem slučaju proračun izkazal velik primajkljaj in da bode večina že iz tega razloga odklonila predlog.
zato pač ne morejo trditi, da je predlog resen. Sicer pa je poslanec Seitz sam sinoči javno priznal v odseku, da hočejo s predlogom le ..razkrinkati demagogijo kršč. so-cialcev." To je slaba šola, ako delavcem obljubujejo milijone, v isti sapi pa priznavajo, da hočejo le političnega nasprotnika spraviti v zadrego. Morda bi bila večina glasovala s soc. demokrati, ko bi ti za I. 1909 predlagali primerno zvišanje delavskih plač. Ko pa so videli »razkrinkano komedijo," glasovalo je vseh 23 navzočih članov raznih strank proti predlogu, za katerega je glasovalo le osem soc. demokratov. Odsek pa je soglasno odobril resolucijo poslanca Šramka, ki naroča vladi, da za bodoče leto v proračunu primerno zviša plače železničarjem.
Železniški minister pa je naznanil veselo novico, da pridejo s 1. julijem 1908 čuvaji v III. plačilni razred uslužbencev. S tem se jim zvišajo plače od 750, oziroma 850 in 950 kron na 1400 kron.
Dnevne novice.
+ Liberalno slavje. Z velikimi črkami prinaša »Narod« nekaj dni kričeč uvodnik »Slovenci in Slovenke!«, v katerih jih pozivlje, da naj pridejo danes zvečer na »veliko narodno slavje« proslavljat velikansko in sijajno zmago liberalne stranke. Prišli bodo osebno in natura Njih Presvet-losti liberalni poslanci na to krokarijo in Slovenci in Slovenke so dolžni njim na čast ugonobiti mnogo alkohola. Mi predlagamo, da naj vsak liberalni poslanec --dasi sedaj še volitev nobenega ni potrjena!
—	na tablici okolu vratu nosi napisano število glasov, s katerimi je »zmagal«, n. pr. Ciril Pire — 12 oziroma 6 itd., da bo liberalno občinstvo še bolj prepričano o »velikanski zmagi nad vsemi hudiči, ki so se za-rotili zoper narodno-napredno stranko«, kakor piše liberalno glasilo. Mi nimamo nič proti takemu slavju, ker nam ne škoduje nič, samo liberalci postanejo od njega še bolj neumni, kar je naš dobiček. Ker bodo pa liberalci tako lepo zbrani nocoj pri »slavju«, jim predlagamo, naj si jutri zjutraj, ko bodo mačka drli, odgovore na ta vprašanja: 1. Ali se ni pokazala liberalna stranka pri zadnjih volitvah zopet kot stranka laži in sirovosti? 2. Ali ni dobra polovica liberalnih poslancev klavrno prodrla samo vsled lažnjivega terorizma? 3. Ali niste smešni v svojih naporih, da bi s kričanjem preslepiti svet o žalostni istini svoje malovrednosti? 4. Ali ni dostojnih ljudi nevredno podlo pisanje liberalnih listov, zlasti »Naroda«, ki je n. pr. o dr. Gregoriču pisal na tako pobalinsko sirov način, kakor so ga zmožne samo oijane barabe? 5. Ali ni žalostno za kranjsko deželo, da dobi zopet poslance, ki bodo samo zadrževali zdravi napredek dežele?
—	To so vprašanja, na katera si lahko odgovore, ko bodo trezni. Kulturnobojni načrti liberalcev se bodo nanovo porajali iz polnih čaš kipečega šampanjca, ki ga bodo prelivali liberalci, med tem ko imamo v kranjski deželi kraje, koder ljudstvo niti kalne vode nima in je ne dobi zaradi ob-strukcije teh ljudi proti ljudskim zahtevam. Sklepali bodo o tem, kdaj bodo tudi na Kranjskem pobrali ljudstvu vse cerkve in kapelice, jih prodali in zapili po slavnem francoskem vzorcu, ki ga je proglasila narodno-napredna stranka kot svoj program. Ljudje, katerih imena sc blišče še zdaj na polno veljavni pogodbi z Nemci, bodo ropotali zoper »klerikalno-nemško« zvezo, ki je nikjer ni. Potem bodo pa zopet ponižno prišli pred Nemce ter bodo beračili za miloščino in za podaljšanje zveze ter obljubovali še več kakor zadnjič. V tem znamenju se bo vršilo liberalno slavje. Ce ne bi bil post, bi želeli liberalcem dober tek!
+ Orožje »svobodnjakov«? — Doneski k »rodoljubnemu slavlju«. Ves ko-ruptni sistem liberalne stranke smo imeli priliko občudovati pri preteklih volitvah v mestni skupini. Brez »liberalnega« terorizma in laži bi že sedaj liberalci ležali na tleh na celi črti. Občudovali smo tudi razkrinkano liberalno narodno hinavščino. Na strani S. L. S. ni bilo nobene zveze z Nemci. Zveze med Nemci in S. L. S. vse »Narodovo« vpitje ne more narediti. Zato smatramo tudi pod svojo častjo reagirati na vsak »Narodov« tozadevni izbruh. Jasno je označil stališče S. L. S. na shodu zaupnikov voditelj S. L. S. dr. Šusteršič. Njegova moška beseda bi morala pregnati vsak dvom. Tisti ljudje, ki so bili leta in leta dejansko zvezani z Nemci, ki so tej zvezi žrtvovali mnogo narodnih interesov, ki so to nemško-slovensko zvezo odkrito proslavljali v »Narodu«, ki bi to zvezo še danes nadaljevali, če bi Nemci lc hoteli pasti na njihov moralični nivo, tisti ljudje, ki Tavčarju niso radi tc zveze niti lasu skrivili, so si izmislili volivno laž o
slovensko-nemški zvezi, računajoč na pošteno narodnost naših pristašev. S tako lažjo, katero so krepili z novo lažjo, da bodo Otona pl. Detelo, ako v mestih propade, volili Nemci v veleposestvu, so šli v boj proti Otonu pl. Deteli. Ne »narodno-napredna zavest«, ampak te laži so rešile liberalno stranko v mestnem okraju Tr-žič-Radovljica, da so se nekateri naši somišljeniki vsedli na liberalne laži, dočim hi vendar morali zaupati poštenosti svoje stranke, o kateri se še nikdar niso varali. A bodo vsaj za naprej vedeli, da liberalcu nikdar in nikoli ne gre nobena vera! V tržiško-kamniško-radovljiškem okraju je bil odvisen poraz liberalcev od 20 glasov. Laži, to orožje »svobodnjakov«, so liberalcem pomagale, da v Tržiču ni volilo devet naših volivcev in da so trije naši oddali dva prazna listka iu enega nepravilnega. V Kamniku se je dalo na infamne laži preslepiti deset naših, ki so se nakrat znašli v družbi šestih kamniških Nemcev in štirih kamniških nemškutarjev, ki so glasovali za — Vilfana, ki je bil že po tem računu, da ne govorimo o Radovljici, izvoljen le s pomočjo laži, narodne hinav-ščine liberalcev in s pomočjo Nemcev. Naši somišljeniki v tej skupini sedaj vedo. kako so jih liberalci strahovito potegnili. Upajmo, da bodo sedaj za vedno ozdravljeni! V koliko je »Narodova« trditev o zvezi S. L. S. z Nemci resnična, kaže tudi dejstvo, da se v Idriji pet Nemcev volitve ni udeležilo, devet Nemcev pa je volilo (iangla. In v Ljubljani? Dokazano je, da je v Ljubljani nad 200 Nemcev volilo dr. Tavčarja in dr. Trillerja in da sta se magi-stratna kandidata le z nemško pomočjo izognila ožji volitvi. Kljub temu je bruhalo iz »Naroda« in še bruha najgrših in-suinacij posebno proti dr. Ravniharju, ker ta ni hotel upogniti svojega tilnika terorizmu. Kar se nam pri tem najbolj studi, je velika hinavščina, ki jo izvestni ljudje uganjajo s sokolstvom! Ti ljudje kriče, naj se dr. Ravniharja, kateremu se ne more očitati niti pičice narodnega izdajstva, izključi iz sokolskih vrst. To so tisti ljudje, ki so klicali in še kličejo »Na zdar!« Ivanu Hribarju, katerega lastnoročni podpis se blišči pod pogodbo nemško-slovenske zveze, ki so občudovali dr. Trillerja v Proftovi aferi in ki so pustili, da je bil dr. Tavčar kot oče nemško-slovenske zveze starosta ljubljanskega Sokola iu jc še sedaj njegov član. Tem ljudem je deveta briga sokolstvo, vse so jim le liberalni strankarski nameni! Zgoraj smo že povedali, s kako pomočjo sta bila izvoljena dr. Tavčar in dr. Triller, sedaj pa celjski »Narodni List« in »Narod« pišeta: »Ljubljane ne sme nikdar zastopati poslanec, ki je izvoljen s pomočjo vlade (v Kamniku in v Ljubljani so tudi skoro vsi c. kr. uradniki glasovali za liberalne kandidate) in Nemcev!« . . . Ti ljudje, ki so Nemce vabili za Kušarja, Tavčarja in Trillerja, ki so Nemcem pošiljali svoje vizitke, postavljajo načelo, da bi dr. Ravnihar moral takoj odložiti kandidaturo, kakor hitro je slutil, da ib bil izvoljen s kakimi nemškimi glasovi. Tega ti Sokoli seve niso pisali takrat, ko jc dr. Tavčar bil izvoljen v državni zbor samo s pomočjo nemških glasov in na podlagi gotove zveze, o kateri se pri dr. Ravniharju niti govoriti ne more! To pišejo možje, ki si sami prilaščajo pravico voliti nemške častne meščane Ljubljani in katerih društva sprejemajo denar od kranjske hranilnice, povrh se pa še pritožujejo, da jim kranjska hranilnica premalo da in ki celo svoje zabave v gledališču ne morejo plačati brez nemške pomoči! (»Sokol« Hribar ima celo nemške vizitnice! Op. st.) Ker sta sc Tavčar in Triller izognila ožji volitvi samo s pomočjo nemških glasov, pričakujemo, da na zgorajšnja poziva odložita mandata in da se podvržeta novi volitvi brez Nemcev in mednarodnih socialnih demokratov samo s pristnimi slovenskimi glasovi! Po teh podatkih naj se torej v »Narodnem domu« le vesele resnične svoje »pirove« zmage. Mi gremo naprej proti laži, korupciji, terorizmu in hinavščini!
■I Še nekaj o drugih liberalnih zmagah. Nadaljni donesek k »rodoljubnemu slavlju«. Ciril Pire je za enkrat še postal liberalni deželni poslanec. Rešilo ga je 6 glasov. Liberalci so tudi tu zmagali samo /. najgršini obrekovanjem. »Narod< je tik pred volitvijo na kaznjiv način vplival na volitev v Škofji Loki s podlo zavitimi napadi na neodvisnega kandidata g. Hafnerja. »Narod« je očital g. Hafnerju neki tepež. O vsem je le to res. da se je »Narod« obesil na jako stare čenče. Leta IS8S. je g. Hafnerja napadel nekdo pred hišo in se jc g. Hafner siloviteža le branil. V »Narodu« je bilo rečeno, da je bil g. Hafner sodelavec pri neki tatvini. Slučaj pa je bil tak: H. je kupil jazbecovo kožo, ne vedoč, da je jazbec bil ukraden. Ccz več kot pol leta je orožnik Hafnerja vpra-
šal, ali jc od nekega Hribernika kupil jaz-becovo kožo. Hafner je priznal, da je kupil kožo za 1 K 60 vin. K sodniji je bil Hafner klican kot priča, tam pa obsojen kot obtoženec na 10 K globe. Na take stvari se je obesil »Narod«, ki ima v svoji stranki na odličnih mestih ljudi, katerim se dajo v resnici očitati tatvine, sleparstva in še marsikaj druzega. Podlost je bila tudi v Škofji Loki orožje liberalcev, kako so pa liberalci napravili v Ložu, da je prodrl Lenarčič, smo že povedali, kako v Postojni, pa še povemo. Za danes le toliko, da so v Postojni morali volivci pokazati glasovnice pri vratih stoječemu generalnemu štabu. Takih »zmag« ne morejo doživeti več! Na to naj se danes v »Narodnem Domu« pošteno opijo! — Tudi svojega Oangla naj si liberalci dobro ogledajo. Ce bi Gangl podpisal narodno-napredni program in če bi ne bil podpisal pogojev socialnim demokratom, bi v Idriji niti ne bil zmagal. Kaka »narodno-napredna zmaga« »meščanstva« pa je to ob takem diskredi-tiranju narodno-naprednega programa, ob pomoči 1-4 Nemcev in ljudskem izdajstvu socialne demokracije? Gospodje, ki slavite danes v »Narodnem Domu« rodoljubno slavlje: Taki ste, kakoršni bodete jutri zjutraj. Poglejte se jutri zjutraj, pa bodete imeli pravo podobo svoje »zmage«!
+ Poštenjaki! Citamo, da se je eden glavnih agitatorjev in ena najboljših opor liberalne stranke, izrazil o »klerikalno-nemški zvezi«: »Saj verjamemo izjavi dr. Ravniharja, da ni nobene take zveze, jc pa vender izvrstno agitacijsko sredstvo«.
Taka je liberalna politična morala! Poštenjaki se zbirajo njej na čast k »rodoljubnemu slavlju«. Vsak zaveden volivec bi pa moral ob takih sredstvih, s katerimi se očitno ponižuje njegovo inteligenco, biti razžaljen.
+ Pevsko društvo »Slavec« bo danes tudi proslavljalo zgoraj označeno »rodoljubno slavlje« v »Narodnem domu«. »Slavec« bi se večkrat, kadar mu kaže, kazal »nepristranskega«, danesbopa, kakor »Narod« poroča, »polnoštevilno« pokazal svojo pravo barvo, da je končno za vsakega, ki je še ni hotel videti, jasna. Naši somišljeniki. ki so še pri »Slavcu«, vedo sedaj, kaj je njihova častna dolžnost!
-f Deputacija osrednjega odbora zveze avstrijskih sodnikov se je podala k poslancu Sylvestru prosit ga, naj podpira zlasti zahtevo sodnikov, da postanejo v izvrševanju svoje sodnijske službe zares neodvisni, kar jc sicer zdaj po temeljnih postavali zajamčeno, toda po različnih naredbah administrativnim potom omejeno.
+ Matura. »N. W. T.« poroča, da se bo 7. t. m. objavila nova naredba glede na maturo na gimnazijah in realkah. Na gimnaziji odpade pismena prestava iz nemščine v latinščino, na realki iz francoščine na nemščino. Na obeh zavodih odpade pismena matematična naloga. Kar sc tiče nemške (in menda tudi slovenske) naloge, dobe maturanti tri naloge, med katerimi lahko poljubno izberejo. Ustinena izkušnja sc bo za vse absolvente brez izjeme nanašala na štiri predmete in sicer na gimnazijah: učni jezik, latinščina a I i grščina, donjovinoznanstvo in matematika, na realkah: učni jezik, domoviuoznanstvo, matematika, fizika. Matura bo imela značaj neprisiljenega kolokvija, memoriranja bo jako malo, izpričevalo pa bo vsebovalo samo sodbo, ali je dotični učenec zrel ali nc za akademiško nadaljno izobrazbo.
+ Pri c. kr. kmetijski družbi kranjski so nastavili znanega političnega agitatorja in bivšega urednika »Notranjca«, Adolfa Ribnikarja. Ce se sam imenuje »živinorejskega nadzornika«, »ravnatelja« itd., nima pravice do takih naslovov. Cujemo, da se je v kmetijski družbi dalo zagotovilo, da se bo Ribnikar bavil samo z živinozdrav-ništvom in da sc mu ne bo dala prilika za njegove agitacije. Ribnikar pa sc nc drži tega in ima namen delati liberalno zgago v kmetijski družbi. Odbor družbe z ravnateljem vred mu ni všeč, ker jc vse »preklerikalno«. Ribnikar bo pomedcl v kmetijski družbi boste videli! Kmotom bo prešiče zastonj cepil, da si iih pridobi in postane poslanec, potem bo pa družbo reformiral po liberalnem načinu. Čudimo se odboru družbe, da nastavlja Ribnikarja! Ribnikar meče pesek v oči z obljubami živinskih zavarovalnic. Opozarjamo, da ni treba verjeti liberalnemu agitatorju, kajti v kratkem bodo vzeli v roke snovanje živinskih utvarovalnio za to poklicani možje strokovnjaki, ki bodo ustvarili res nekaj trajnega in :-;a ves kmečki stan koristnega !
Konferenca »Sodalitatis in hono-rem sst. Cordis Jesti« za ljubljansko deka-nijo bode 11. marca 1908 ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
več koncesijo za ustanovitev tiskarne v Lovrani.
—	Predstavo priredi v nedeljo 8. t. m. katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču v prostorih g. Antona Jegliča. Uprizori se: »Vrban Smukova ženi-tev«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Strašna nesreča. Dne 5. t. m. se je na nenavaden način pri napravljanju drv smrtno ponesrečil nad 60 let stari Janez Lukanec p. d. Zidanšek iz Kapljevasi. Ob-sekaval je kake tri metre visok jagnjedov tršč. Svoje delo je opravljal na ta način, da je vrhu tršča med gostim vejevjem klečal. Odsekana, kakor roka debela veja, se jc tikom glave zapletla med še stoječe veje. Hotel je gotovo isto na ta način odstraniti, da odseka še sosednjo vejo. Zasekal jo je malo nad polovico, kar sc ista nagne in sproži preje imenovano vejo in sicer tako, da mu obe veji primeta glavo kakor s kleščami in sicer na eni strani čez čeljusti in sence, na drugi čez vrat. V takem stanu jel je vrh drevesa kleče klicati na pomoč, čula ga je njegova žena, ki je bila par streljajev stran zaposlena. Zena priteče na pomoč in spleza po lestvici na drevo, hoče mu pomagati, pa bila je preslaba, da bi ga oprostila iz nevarne pasti. Kliče na pomoč, sliši jo okrajni cestar, ki je malo dalje nego ona preje delal na cesti. Cestar urno odseka nagnjeno vejo in oprosti na ta način ponesrečenca — a bilo jc že prepozno, vsa sredstva zopet ga oživiti, bila so brezuspešna. Ranjki zapušča več odraslih otrok, med katerimi sta dva v Ameriki in eden v Nemčiji.
V društvu »Kranj« bode predaval v nedeljo, dne 8. marca ob 6. uri zvečer preč. g. stolni kanonik Ivan Sušnik o brezžičnem brzojavu.
Lšinderbank je naredila lani čistega dobička 4,583.883 K.
Društvo porotnikov. V Pragi imajo društvo porotnikov, v katero so vpisani vsi. ki imajo dolžnost hoditi kot porotniki v Prago: članov je 760. Članarina je 2 K na leto. Društvo se pogaja s hotelirji, da bi dali porotnikom ugodnosti.
—	Slučaj Lorenzotto. J ust Risinondo, ki so ga bili aretirali v zvezi z begom dr. Lorenzotto iz Pulja, je podal ostavko kot ravnatelj podružnice »Credita«. Ostavko se je sprejelo.
—	Puljska posadka. Pulj 7. marca. Danes je prispel semkaj drugi bataljon 3. trdnjavskega topničarskega polka.
—	Samouinor Neže Zakšek v Pulju.
V	četrtek je umrla v puljski bolnišnici po groznem večdnevnem trpljenju 231etna kuharica Neža Zakšek, ki se je bila 22. februarja t. I. vrgla s strehe na vili fregat-nega kapitana Fiedlerja, kjer je bila v službi. Nesrečnica je bila doma s Štajerskega.
Devetletni deček ukradel 800 kron — očetu. V ponedeljek popoldne je opazil Lovrenc Petrič. gostilničar v ulici del Pešce v Trstu, da v njegovi blagajni ni vse v redu; manjkalo je okrog 800 kron. Preiskoval je stvar ter prišel na to, da mu je devetletni sinček bil vzel ključ uerthei-merice, jo odprl, odnesel kup bankovcev ter jih razdelil z drugimi dečaki, katerih eden (Inletni Ivan D.), ga je bil nagovoril, da vzame denar. O. Petrič je naznanil stvar policiji, ki je vse dečke prijela, tri izročila deželnemu sodišču, enega pa izpustila, ker še nima zadosti let.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 8. t. m., predava ob 3. uri popoldne gospod konzulent Legvart v Šmartnu v Tuhinju o paši in pridelovanju krme.
V	ponedeljek, dne 9. t. m., ob 10. uri dopoldne predava gospod Legvart v Srednji \asi o mlekarstvu in živinoreji.
—	Zaprli so v Trstu od deželnih sodišč v Ljubljani, Celovcu in Gospiču po zasledovalnih pismih iskanega dninarja Lmila Mersiča iz Hrvaškega, ki je poleg drugih stvari v Pfaffenbergu na Koroškem oropal gradbenega vodjo Rigetti za 13.000 K.
—	Za gospodarsko povzdigo Istre se
vrši konferenca strokovnjakov in poslancev na Dunaju. Udeležila se jo bosta tudi namestnik Hohenlohe in glavar Rizzi. Baje se bo razdelilo na deset let 20 milijonov kron za poljedelstvo, šole, vodovode, ceste itd.
O novem občinskem redu za Pulj
sc posvetujejo na Dunaju v ministrstvu za notranje zadeve. Namerava se število svetovalcev povišati od 30 na 36 in uvesti novo splošno kurijo.
Sanioutnor v Trstu. Dne 4. t. ni. okrog poldne se je ustrelil 42 letni trgovec Anton Colautti v svojem stanovanju v ulici Paduina št. II. Ko so prihiteli sosedi, je bil nesrečnež že mrtev. Pravijo, da so ga neugodne gmotne razmere nagnile do samouroma.
Novo delo Rendičevo. Rendič se je proslavil z novim krasnim delom. Izgo-tovil je za novo občinsko dvorano na Vo-loskcm doprsni kip dr. Andreja Štangerja, odvetnika, župana in namestnika dcžclnc-
| inu glavarju. Štangerjev obraz je poln izrazitosti, oči uprav govorijo.
—	Krvavi pust na Cresu. Na Cresu so predpust pokropili s krvjo. Občinski stražniki so brez vsakega povoda ranili pet Hrvatov in eno hrvaško dekle. Orožniki so takoj aretirali enega stražnika.
—	Grozna smrt otroka. V Krušedolu v Sremu je zbolel nek otrok na davici. Ko že ii i kazal nobenih znakov življenja, položili so ga v krsto ter odnesli v mrtvašnico. Drugi dan se je imel vršiti pogreb. Toda pogrebci so stali pred groznim prizorom. Otrok je bil ves zvit; obraz je imel obrnjen navzdol. Dognalo se je, da so ga navidezno mrtvega deli v krsto, ponoči se mu je vrnila zavest. Ker ni bilo nikogar blizu, se je zadušil v krsti.
—	Prijatelje v Ameriki prosimo pojasnila, v koliko je sedanja kriza v Ameriki vplivala na urarski obrt in kake so sedaj ondi službe za urarske pomočnike.
iMlanske noulce.
Vun z volivno reformo za občinski svet !
Prijazno opozarjamo ljubljanski občanski svet, da sklene volivno reformo za občinski svet še pred zasedanjem deželnega zbora. Krinke doli!
Delavski demokrati.
Ij Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob polu osmi uri zvečer bo v »Slov. krščansko socialni zvezi« predaval deželni poslanec g. dr. Evgen Lampe.
Ij Deželni predsednik baron Schwarz se je odpeljal na Dunaj.
Ij Inšpekcija o ušeh ie danes v mestni ubožnici. Inšpekcijo so napovedali — tri dni prej. Povod tej inšpekciji je bila tozadevna »Slovenčcva« notica.
I j Porotniške zadeve. Vsi dosedanji obtoženci fantje, ki so sc v jezi in prepiru stepli, pri čemer je ta ali oni bil tako udarjen, da je nekaj dni potem umrl so pred ljubljanskimi porotniki bili obsojeni na 1—41etno ječo. — Včeraj je porotno sodišče Janez Miheliča, ki je, kakor se je glasilo v prvem, od porotnikov soglasno potrjenem vprašanju dne 2. jan. 1908 v Sreberjah zoper svojo mater Marijo v namenu, jo usmrtiti, s tem, da jo je z nožem v prsa sunil, tako ravnal, da je njena smrt nastopila, oprostilo. Porotniki so namreč drugo vprašanje ali je Mihelič ravnal v taki zmotenosti misli, da se ni svojega dejanja zavedal, potrdili. Cujc se od niero-dajne strani, da porotniki drugega vprašanja niso razumeli. Predsednik porotnikov je bil Arko iz Postojne. Del navzočega občinstva je dal duška svoji sirovo-sti s tem, da je oproščenemu morilcu lastne matere ploskal. Iz poslaniških krogov se nam iz Dunaja poroča, da se misli na korenito preosnovo zastarelega porotnega sistema.
Ij Prihodnje usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dne L maja 1908 ob 8 .uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji jc po predpisanem službenem potu vložiti pravočasno tako, da bodo do 25. aprila v rokah izpraševalne komisije.
Ij Varijete-predstava znane dunajske družbe »Schober Turek« se vrši danes, v soboto, in nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«. Družba, ki šteje sedem oseb. je dunajska specijaliteta, polna šlagerjev, hu-morističnih prizorov, iger in nastopov. Začetek predstave ob 8. uri zvečer.
Ij V zaporu umrla. Umrla je v jetniški bolnišnici znana vdova Doroteja pl. Milost, katera je bila pred nekaj časom obsojena na trimesečno ječo, ker se je pečala v družbi z Frančiško Zeleznikovo in njenim možem Ignacijem ter Štefanijo Rotarjevo s sovodstvom.
Ij Ubil se je danes v kemični tovarni kurjač Franc Kovačič. Padel je 7 metrov globoko.
Ij Tatvina. V noči od I. na 2. t. m. je nekdo stri šipo pri skladišču g. Avgusta Agnole na Dunajski cesti št. 11 in pokradel za 100 kron skled različne velikosti.
Ij Današnja porotna obravnava (glej »Izpred sodišča«) se je preložila, da se zaslišijo nove priče. S tem je porotno zasedanje končano.
Ij V občinski svet ljubljanski namerava kandidirati g. Simon Treo, zidarski mojster na Sv. Petra cesti.
li V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 3 Slovenci, povrnilo se jih je pa 20.
Ij Izgubljene in najdene reči. Gospa Olga Sartoryjeva jc izgubila usnjato torbico, v kateri jc imela dve znamki in zlata očala, vredna 22 K. — Blagajničarka gdč. Mira Zabavnikova je izgubila zlat uhan.
Gostilničar g. Anton Vider je izgubil denarnico, v kateri je imel 325 K denarja, več vročilnih listov in 20 znamk po 5 v.
Posestnica g. A. Koprivčeva je izgubila
denarnico z -večjo svoto denarja, katero je našel kopališki mojster g. Ivan Cepin in jo oddal pri magistratu. — Šivilja g. Helena Zalarjeva je našla srednjo svoto denarja in je oddala pri magistratu. — Starinarica Antonija K'kljeva je izgubila namizni prt, vreden 4 K.
Razne stvari.
Poročnik samomorilec.
Včeraj jutro so našli na Dunaju poročnika Otona Grafonerja 17. pcšpolka v Celovcu v njegovem stanovanju ustreljenega v glavo, a še živega. Poročnik je prispel pred par dnevi na Dunaj, kjer je imel položiti nek izpit v vojni šoli. Sodijo, da je imel pri izpitu nesrečo in se je vsled tega hotel usmrtiti. Ze predvčerajšnjim je bil dvakrat sprožil samokres v desno sence, a šele včeraj ga je našla postrežnica, ki je obvestila policijo in rešilno društvo. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico, a je malo upanja, da bi mu ohranili življenje. Poročnik je pred činom napisal pismo za svojo mater, ki stanuje v Celovcu.
Slovanski shod.
»Novoje Vremja« trdi, da je slovanski siiod v Rusiji zagotovljen, ker so tudi Poljaki iz Galicije obljubili, da se ga udeleže, s pogojem, da ne bo političen. Samo gališki Rusini se še ustavljajo, a veliko-ruska stranka je za shod. Kraj in čas še ni določen. Prireditev shoda je prevzelo peterburško politično društvo.
Zdravnik pobegnil.
Iz Solnograda je izginil zdravnik Nie-derdorfer malo preje, kakor se mu je dostavilo obtožnico, da je povzročil »abor-tus«. Imenovani zdravnik je iinel v Solno-gradu mnogo klijentov. Pred begom je prodal svojo hišo in dvignil svoj denar v banki.
Požari.
V	Hietzingu na Dunaju je zgorela tovarna za pohištvo tvrdke Josip in Julij Herman. Škoda znaša nad 100.000 kron. Bati se je, da se poslopje poruši. — V Karlsruhe je nastal včeraj ogenj v tiskarni lista »Badischer Landbote«, ki je vpepeli! dvorano za stavce. Voda, s katero so gasili, je napravila mnogo škode na strojih. Vdrl se je strop ter pokopal pod seboj štiri osebe. Enega so potegnili mrtvega, drugega težko ranjenega iz podrtin, ostalih dveh še niso našli. — V Hamsteadskem rudniku pri Birminghamu je nastal ogenj ter zaprl v rovu 22 rudarjev. Požar je povzročila rudarska svetilka, ki je nekomu padla na tla ter zažgala leseno ograjo pri tleh rova. Pet ali šest rudarjev se je rešilo skozi plamene. V rovu jih je ostalo trinajst ali šestnajst, do katerih se ne more, ker se ogenj z veliko silo širi.
Goljuf okral škofa.
Mizarski pomočnik Vojislav Antolo-vič je prišel prosit pravoslavnega škofa Teofila Kardaševiča v Budimpešti podpore, češ, da je srbski vojaški begunec. Pri tej priliki je ukradel škofu mnogo dragocenosti in tudi nekaj gotovine. Škof jc naznanil stvar policiji. Autolovič ni begunec. marveč navaden goljuf.
Otrpnenje tilnika v Opavi.
V	opavski vojaški bolnišnici je 4. tega mes. umrl pešec 15. domobranskega peš-polka Koliko, ki se je bil vrnil ravnokar z dopusta. Zdravniki so konstatirali epide-mično otrpnenje tilnika kot vzrok smrti. Ukrenilo se je vse potrebno, da se kužna bolezen nc razširi.
Velika tatvina.
V	Kolinu so nekemu potniku iz Gies-sena, ko je za nekaj časa zapustil kupe, ukradli 600.000 mark v vrednostnih papirjih.
Volltue na Goriškem.
Izid deželnozborskih volitev za mestno skupino in trgovinsko zbornico na Goriškem.
(Poročilo »Slovencu«.)
V slovenski skupini trgov:
Kanal: Jonko 58, Gabršček .38. — Komen: Jonko 36, Gabršček 66. — Nabre-žina: Jonko 3. Gabršček 60. — Sežana: Jonko 4, Gabršček 35. — Tolmin: Jonko 58. Gabršček 82. — Sv. Križ: Jonko 43, Gabršček 45. Ajdovščina: Jonko —, Gabršček 29. Bovec: Jonko 81, Gabršček 35. — Kobarid: Jonko 4. Gabršček 61 glasov. — Skupno: Jonko 287, Gabršček 451 glasov.
Gabršček izvoljen z večino 164 glasov.
Volitev v italijanski mestni skupini:
Kormin: Krščanski socialci 69, liberalci 39. Cervinjan: Krščanski socialci 6. liberalci 32. — Tržič: Krščanski socialci 58 (ozir. 56,54, 53), liberalci 59 (oziroma 52, 51, 51). — GradeŽ: Krščanski socialci 55. liberalci 1. — Gorica: Krščanski socialci 204, liberalci 050.
Konečno (manjka Gradišča) so dobili laški liberalni kandidati: Marani 910, Botn-big 882, Pinaucig 864, Valentinis 872. — Krščanski socialci so ostali v manjšini: Simzig *474, Fabris 461, Kren 438, Cor-batto 473 glasov.
Glasovalo je 1403 volivci, veljavnih glasovnic je bilo 1366.
Včerajšnje »Slovenčevo« poročilo, da sta zmagala tudi v italijanski skupini krščanska socialca Simzig in Fabris, je bilo prenagljeno. Dokler namreč ni bil izid v Gorici znan, so bili liberalci res povsod drugod poraženi (189 je bilo krščansko-socialnih glasov nasproti 123 liberalnim).
Trgovinska zbornica je izvolila liberalca Holzer z 21 in dr. Venier s 14 glasovi.
V	mestu Gorici so slovenski liberalci nastopali za laško liberalno stranko. Slovenski liberalci so šli v boj za najhujše sovražnike Slovencev! Gabršček in dr. Treo sta prišla volit za laške liberalce. Dr. Tre-otovi uslužbenci so agitirali za liberalne kandidate. Zato so pa laški veleposestniki svoja pooblastila danes dajali za slovensko liberalno stranko na roke Antona Jakon-čiča, ki je uslužbenec Monta.
Laško-slovenska liberalna zveza je perfektna! Po mestu so včeraj razpošiljali slovenska pisma, v katerih se zakli-nja slovenske liberalce, naj gredo glasovat za laško liberalno listo. Slovenski liberalci le kriče o naši »zvezi« z Lahi, da bi zakrili svojo laško-iredentovsko liberalno slovansko zvezo!
Somišljeniki, povejte ljudstvu o sramotni slovensko-laški iredentovski zvezi!
Sramota slovenskim liberalcem!
Važno za ožje volitve na Goriškem!
Volivci, ki nimajo nič volivnih legitimacij, dobe duplikate do dneva pred vo-litvijo na dotičnih okrajnih glavarstvih, a na dan volitve pred začetkom volivnega čina v volivnih lokalih od volivnega komisarja. Tako je odločilo c. kr. namestni-štvo. Vsak volivec pa, ki zahteva duplikat volivne legitimacije, naj iz previdnosti prinese s seboj kakršnosikoli listino, iz katere je razvidna njegova identiteta, to je, da je on res isti, za katerega se izdaja. Nadalje opozarjamo volivce, da niso predpisane uradne glasovnice ter da se srne voliti s kakršnimi si bodi listki, na katerih smejo biti imena kandidatov tudi tiskana.
Ožje volitve se vrše v ponedeljek, dne 9. marca v splošni skupini, v kmetski skupini se pa vrši ožja volitev v sredo, dne 11. t. nt.
Volitev v veleposestvu.
V	slovenski veleposestniški skupini je skupni kandidat Kovač, župan ajdovski, zmagal s 104 glasovi, liberalna kandidata Obljubek in dr. Franko sta dobila prvi 73, drugi 70 glasov. Naša kandidata Zuc-chiati in Mozetič sta dobila, prvi 50, drugi 49 glasov. 13 glasov razcepljenih. Liberalci so zmagali s pooblastili laških liberalnih veleposestnikov, s katerimi je bil sklenjen pakt proti S. L. S.
Na italijanski strani izid še ni znan.
V KATEREM TABORU JE LJUDSTVO?
S. L. S. je zbrala na Kranjskem samo v kmetskih občinah do 15.000 glasov večine nad nasprotniki in pokazala je, da tudi v mestih le napreduje. Liberalci v vseh mestih, katere so imeli za »neomejene trdnjave«, niso mogli zbrati za vse svoje kandidate niti tisoč glasov večine! — Slava nasprotnikom, ki se teh dejstev še vesele!
Telefonska in hrzolaona poročilo.
ŠTRAJK KOPERSKIH UČITELJIŠČNI-KOV.
Trst, 7. marca. C. kr. šolski svet je potom ravnateljstva štrajkujoče koperske učiteljiščnikc pozval, da pridejo v ponedeljek ob 8. zopet v šolo, če ne se bodo smatrali za izključene. (Tudi »Edinost« in »Balkan« opominjata dijake k treznosti in razsodnosti.)
SANIRANJE DEŽELNIH FINANC.
Dunaj, 7. marca. Danes se je pričela enketa o saniranju deželnih financ. Finančni minister Koryto\vski jc naglašal, da vkljub vladni pomoči 25 milijonov še ni bilo mogoče sanirati deželnih financ. Treba bo zvišati davek na žganje, od česar bo seve vlada en del ohranila zase. Tudi od osebne dohodnine bo treba dati deželam. Tudi dela za saniranje denarnega položaja občin so že v teku. Nato so zastopniki posameznih dežel pričeli odgovarjati na vprašalne pole. Pri seji ni zastopstva koroškega deželnega odbora.
HIDROTEHNIŠKI URAD V TRSTU.
Dunaj, 7. marca. Pri včerajšnji konferenci zaradi gospodarske povzdige Istre je naznanil sekcijski načelnik dr. Engcl, da
je ustanovitev vodnotehniškega urada pri namestništvu v Trstu z naredbo včerajšnjega dne zagotovljena.
WECKERLOVI MOČNI IZRAZI.
Budimpešta, 7. marca. Supilo v zbornici izjavi, da bodo Hrvati glasovali proti reviziji poslovnika. Ministrski predsednik Weckerle, odgovarjajoč Supilu, označi njega argumentacije kot »politično patho-logijo«.
KAKO BO RAUCH IZVEDEL NOVE VOLITVE.
Budimpešta, 7. marca. Danes se govori, da se ministrski svet na iniciativo Rauchovo bavi z namero, Hrvate s tem ukrotiti, da bo ban sabor takoj, ko se dne 12. marca snide, odgodil do konca leta, nato pa nove volitve izvedel tako, da se bodo od vladnih organov sestavile nove volivne liste.
VILJEM II. V ŠKRIPCIH.
Berolin, 7. marca. Oficielno se zatrja, da se pismo Viljema angleškemu 1. admiralu ni nanašalo na angleški mornariški proračun.
London, 7. marca. Oficielno se izjavlja, da se zasebno pismo Viljemovo nanaša zgolj na kritike angleških listov o nemškem mornariškem proračunu.
MANUEL SE NE ŽENI.
Lizbona, 7. marca. Vest, da se portu-giški kralj Manuel hoče poročiti z nemško princeso Viktorijo, jc neosnovana.
NESREČA V CLEVELANDU.
Cleveland, 7. marca. Med zgorelimi osebami je tudi več starišev, rojenih Avstrijcev.
PISMO VILJEMA II.
London, 7. marca. Listi kategorično zahtevajo, da se pismo cesara Viljema lordu admiralu Tweedmouthu (glej »Politični pregled«) objavi. Urednik »Timesa« Re-pington pripravlja dokaze.
VOJNI PRORAČUN V ITALIJANSKI ZBORNICI.
Rim, 7. marca. Minister za vojno Ca-sana povdarja v zbornici, da je Italija odločno za mir in da zaupa svojim zaveznikom, da pa bo v prihodnjem proračunu zahtevana še večja vsota v obrambne namene. Nato zbornica sprejme vojni proračun.
VLADARSKI SESTANKI.
Rim, 7. marca. Kralj Viktor Ema-nuel in cesar Viljem II. se bosta v Benetkah sešla med 10. in 15. aprilom. Viktorja Emanuela bo spremljat minister Tittoni.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 7. marca.
Pšenica za april......
Pšenica za oktober.....
Rž za april........
Koruza za maj.......
Oves za april.......
Efektiv: 10 nižje.
11 77 974 1053 660 7-76
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
S a	Cai opa-loranja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Neb«	Iii ■s a- s
6	9. iveč	7391	6-1	brezvetr.	obl.	
	7. zjutr-	37-2	3-3	n	sk. obl.	1-6
	2. pop.	36'9	10-8	sr. jjvzh	obl.	
Srednia včera|Snia temo. 2 S«, norm. 11».
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo
Neurastenija in histerija.
Težko je dobiti dandanes znanstveno ali literarično knjigo, v kateri se ne bi govorilo o histeriji in neurasteniji.
Neurastenija in histerija sta pa tudi dve glavni nadlogi, ki človeški rod mučijo. Neurastenija ugrabi človeku ves živ-ljenski pogum in ga fizično in psihično slabi. Radi tega jo smemo po vsej pravici imenovati tragično usodo modernega moža. Histerija v najrazličnejših pojavih ponižuje ženski ideal do karikature.
Glavni vzrok neurastenije in histerije, ki imata prav pogosto izvor že v nežni mladosti, smemo z vso gotovostjo imenovati — malokrvnost. Ta obstoja v tem, da primanjkuje krvi neobhodna potrebna množina krvnih telesc.
Sredstvo proti malokrvnosti je ob enem tudi sredstvo proti neurasteniji in histeriji in proti vsem iz teli izvirajočim posledicam. Tako sredstvo jc tudi proti tisočerim težkočam, ki človeško življenje zagrenjujejo. Vsled tega moramo imenovati to sredstvo specifikurn proti celi vrsti
bolesti, ki razdirajo srečo v družini, osebno moč posameznika in cel kompliciran mehanizem modernega življenja.
Tako pomembno sredstvo jc iznašla človeška razumnost pod imenom »Fer-romanganin«, ki se je v tisočih slučajih izkazalo kot neprekosljivo.
Steklenica stane le 3*50 K.
Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferro-manganin« in na varstveno znamko »dekličina glava«.
»Ferromanganin« se dobi v vsaki lekarni, gotovo pa v lekarnah: »Pri ange-lju«, Ljubljana, Dunajska cesta in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu.
Hilda Brachtl roj. Zeschko naznanja v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojega tasta gospoda Narciza Brachtl ter svojega svaka gospoda Emila Brachtl vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga gospoda
Eduarda Brachtla
oskrbnika v pokoju
ki jc po dolgi, zelo mučni bolezni dne 4. marca ob 4. uri zjutraj v 40 letu svoje dobe v Meranu mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano ter dne 7. marca ob 5. uri popoldne prepeljejo z južnega kolodvora na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se v lastni rakvi polože k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Prosi se tihega sožalja Ljubljana, 7. marca 1908.
H:
Učenca
zdravega in krepkega s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj v poduk špecerijska trgovina
607 L Kušlan v Kranju.
Izjava.
V Ljubljani se širi govorica, kakor da bi bila moja hči Marija Komar, gojenka II. letnika c. kr. učiteljišča, prizadeta pri tatvini nekega kolesa, katero je bilo potem prodano pri starinarju Vid Bratuš-u.	615
Javno izjavljam, da moja hči ni v nikaki zvezi z omenjeno tatvino in je stvar popolnoma zlagana.
Ker se pa prikriva paglavca in neko gospodično, ki sta omenjeno tatvino izvršila, primoran sem storiti pri kompetentni oblasti korake, da se dokaže nedolžnost moje hčere.
Ivan Komar
črkostavec.
Najboljša krma za pse je in ostane
Fattingerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.—, 5 kg poštn. prosto K 3'20.
Fattingerjev Puppy Bisqoi«
za mlade pse, 50 kg K26.—, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za pse in krmo za perutnino Wiener-Neustadt. — Nad 250
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—1
Podpisani si dovoljuje p. n. gospodom trgovcem in gostilničarjem na deželi vljudno naznaniti, da je od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani z današnjim dnevom na lastno voljo izstopil ter za isto ne bode več potoval.
Ob enem se p. n. gospodom trgovcem in gostilničarjem za nadaljno naklonjenost priporočam in bilježim	z odličnini Sp0Štovanjem
599 1-1
Miho WeSber
bivši potoralec rastlinske destilacije „FIorian" v Ljubljani.
Razpis dražb
606 3-1
Za prezgradbo šole na Ihanu okraj Kamnik razpisuje se javna pismena in ustmena
dražba stavbinskih del
v skupnem znesku 12.600 kron
na dan 23. sušca leta 1908. ob 9. uri dopoludne
na licu mesta v občini Ihanu.
Načrti, preračun kakor tudi stavbeni pogoji so razgrnjeni pri Andreju Flerinu, predsedniku šolskega sveta v Gorišci pri Ihanu št. 9.
Pismene in zapečatene ponudbe glaseče se na skupno delo ali tudi na posamezna rokodelska dela morajo biti opremljene s 5% vadiji ponudbene svote.
Preselitev trgovine.
Podpisana uljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino v Židovskih ulicah 7
na Jurčičev trg (preje zlatar Wagenpfeil)
kjer mi bode že z ozirom na večji prostor možno, častitim naročnikom vsestransko postreči
z mnogovrstnimi in solidnimi modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
609 1
Josipina Podkrajšek.
Istotam se sprejme učenka.
Hr
mm t■
II
1
Zahvala. gio
Vtem, ki so nam povodom bolezni, smrti in pogreba naše nepozabne, iskreno ljubljene
Marijanice
padali toliko število dokazov odkritega sočutja, Izkrekamo tem potom globoko ginjeni svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 6. marca 1908.
Rodbina Rarl Pollak.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, brat in stric, gospod
Egldij Jeglič
trgovec in posestnik
danes zjutraj ob dveh po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramentom za umirajoče, v 50. letu starosti mirno zaspai v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek, dne 9. marca, ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti v Selu na pokopališče v Breznico.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Selo pri Žirovnici, 7. marca 1908.
Ivana Jeglič, soproga. — Anica, Ivanka, Milka, Anton in Stanko, otroci. — Fran Kunaver,
adjunkt c. kr. drž. železnice, zet.
Prodajalka
v prodajalno za kruh
se sprejme. Poizve se pri Jakobu Zalazniku.
Prednost imajo take, ki so izvežbane v tem
poslu.
! Zastonj!
pošiljam ilustrovanl cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi že od 19 gld. naprej.
Lorenc Rebolj
583 3 1	v Kranju.
Ura z verižico
za le 2 K.
Radi nakupa večje množine ur razpošilja sleška izvozna tvrdka: 1 krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska ura na sidro z lepo verižico za le 2 K Icakor tudi 3lctno pismeno jamstvo. Pri naročilu 3 komadov K 5-50.	602 1-1
Pošilja po povzetju „Preuss. Schlea. Exporthaus", Krakov, poštni predal 40/X.
NB. Za neprimerno denar nazaj.
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9-—11- dop.
Telefon štev. 44. ==
Prof.PAWK?W
označuje
no podlagi točnih preiskav zdrav I e k za najmogočnejšega zbujcvalca sekretorslllli želodčnih iivcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepe ielodcc In olajšajo bolečine prave Bradyjeve Želodčne kapljloa. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jed|, odstranjnjo telesnemu dobrobitn škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, lelodčne bolečine in drugo motenje prebave. Oobi se v lekarnah. O. Brady, lekarnar, Dunaj I. Fielschmarkt 1/462, razpošilja šest steklenic za K 5'—, tri dvojnate steklenice za za K 4-50 franko. 2428 12—1


Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 25.000 komadov eblek za dame, gospode, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4'-, 7'50, 10'— višje
„ 1500 , površnikov in ranglan-
sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. 12-- višje , 2500 , oblek za otroke in de6ke od gld. 1'90,350 višje , 1000 , dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3* , 5' - višje , 5000 , jopičev za dame, pa-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3'—, 5-—, 10 - višje „ 10000 „ kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih ftepio in perila. (76 40-4 Ob vsakem času v zalogi pari&ki in be-rolinski modeli konfekcije za dam« in de&ke kakor tudi izvirne angle&ke
športne obleke In površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj-
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
— čudovito nizke cene! =
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg St. 5.
613 1 .
Odda se s I. aprilom
službo organlsta
v Vipavi. — Organist dobiva plače po 60 kron na mesec; štolnina in drugi postranski dohodki niso všteti. Lepo in prostorno stanovanje je brezplačno.
Prošnje naj se pošljejo podpisanemu župnemu uradu.
Župni urad v Vipavi,
dne 6. marca 1908.
608 3-1
Matija Erjaveo.

pomočnika za krojaški obrt
za veliko delo sprejme takoj
Anton Čebul). Jesenice, Gorenjsko.
Izurjena
prodajalka
Premos
prodajamo po najnižjih cenah od 2. marca t. I. naprej in sicer:
50 kg in- trboveljskega premoga v vrečah .... K 1*05
cele vozove po.....1*40
50 kg oreh. premoga . „ rzo
564 3-3 Ljubljanski premogarji.
se sprejme pri
Al. Pauschinu, Ljubljana, Move ni. 6.
OVES
(„Willkomm").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten In najprej dozori. Zraste visoko in da|e prav dobro slamo za krmo, na njivi
Ra se ne vleže. Ker se i oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-ništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbnistvo graščine Golič
306 pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. 6—4
: Učenec:
za kolarsko obrt
od 14.—16. leta se takoj sprejme pri
Janezu čemažorju v Starliokl it. 81
pri Škofjiloki. 575 3-1
1
Panorama international
599
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 1. marca do vštev. sobote 7. marca 1908:
flovlte skulpture vatikanske.
Samo za odrasle.
Prostovoljna razprodaja.
Prihodnji torek, t. j. 10. t. m., ob 8. uri zjutraj se bodo po umrlem Jožefu Jarcu pri „Mertanu(C v Medvodah razprodajah vsa
gospodarska in poljedelska orodja
mlatilni in slamorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različne stvari, dalje mnogo suhega kolarskega lesa in jesenovih, brstovih, bukovih in hrastovih plohov.
589 3-2
Izurjena
trgovska moč
23-26 let, samska, ki je popolno vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme v neki večji tovarni.
Natančne ponudbe s sliko in prepisi spričeval pod »P. 4925« na »Haasenstein & Vogler, Dunaj I.«
597 2-1
Naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzela
restavracijo hotela »Vega"
v Spodnji Šiški.
Toči se izborno dvojno mengi&ko marčno pivo, najboljša naravna vina, kakor črno. rdeče, belo in v steklenicah ter kavo in čaj. — Mrzla in gorka jedila po zmerni ceni so vedno dobiti.
V zabavo je p. n. gostom pianino na razpolago. Ob nedeljah in praznikih igra dobro znani glasitelj glasovirjev g. Juraček.
Tudi se nudi p. n. tujcem prilika za prenočevanje, cena je nizka. Častitim obiskovalcem obljubljajoč, da se bom potrudila vsem željam po najboljši možnosti ustreči, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
143 26
596 3-1
Tončka Jeršan.
Podružnic** 1 w Spljetu« s	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke a R157*. - žrebaPnje° dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000"—, promese na Tiske srečke t H T— - žrebanje dne 1. aprila. — Glavni dobitek R 180.000—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4'(2 o b res t i m.	Podružinioi a w CeSovou. a
Delniftka glavni««? 1 t K «.000.000. 1 1		« Rezervni fond s % i t K 300.000. n t; t
III. priloga „Sloveitea" štev. 56. dn& 7. marca 1908.
Cementna tovarna v Smlhelu pri St. Petru na Krasu!
Slovenski podjetniki, zlasti stavbeniki, pozor !
(Jotovo bode vsakdo pritrdil, da jc naša dežela bogata na naravnih zakladih, ki še neizkoriščeni spč spanje pravičnega, ravno tako gotovo je pa tudi, da je to pripisovati pomanjkanju prave podjetnosti ined Slovenci, ki svoj denar raje nalagajo v denarne zavode, zadovoljujoč se z malimi obrestmi, kakor pa da bi ga vporabili v izkoriščanje naravnih zakladov, kjer bi nosil primeroma veliko večji dobiček, in to ne samo lastnikom denarja, ampak splošnosti. Delavci, ki sedaj odhajajo tru-inoina v Ameriko, ostali bi doma in bi porabili svoje sile pri domačem podjetju, a zajedno bi ostal doma tudi denar, ki ga rabijo za preživljenje, za hrano in obleko. Tako bi tudi trgovec napravil lep dobiček. Z jedno besedo, dvignilo bi se splošno blagostanje.
Vendar je pa večkrat prav težavno izkoristiti naravne zaklade in le prepogosto se dogaja, da se teh zakladov polasti tujec s svojim kapitalom. Domačin je potem izključen za vedno, tujec pa postaja gospodar naše zemlje in vleče dobiček iz slovenskih delavskih žuljev.
Ravno sedaj se ponuja na Kranjskem ugodna prilika, da oživotvorimo domače podjetje, ki obeta donašati obresti do desetkrat večje od denarja naloženega v hranilnici.
* « •
Ob železniški progi, ki pelje iz Št. Petra na Krasu v Reko, našel se je med postajama št. Peter-Kilovče cel hrib naj-izvrstnejše tvarine za izdelovanje naravnega portland-cementa. Skladi apnenca in laporja leže tik nad železniško progo okoli ,300 metrov proč. Povdarjamo, da je surovi materijal pripraven za fabrikacijo naravnega portlanda, kot ga izdeljujejo n. pr. v Perlmoosu na Tirolskem. Izdelovanje takega cementa je mnogo cenejše ko fabrikacija umetnega portlanda. Na razpolago je pa tudi materijal za roman-cement.
* * *
Da se teh zakladov ne pusti mrtvih lež?ati ali ne prepusti 'tujemu kapitalu, sklenilo je več podjetnih mož sezidati cementarno z domačim kapitalom. Ta sklep se jc storil šele, ko so se vsi posamezni pogoji za vspeli takega podjetja prav temeljito preiskali.
Kar se tiče tvarine same, ki je potrebna za izdelovanje cementa, se je priprav-Ijavni odbor, ki začasno celo akcijo vodi, obrnil na kemična preiskuševališča v Ljubljani in na Dunaju. Spričevala obeli preiskuševališč soglašajo v tem, da je tvarina izborna za izdelovanje portland-cementa.
Pripravljavni odbor je nadalje stopil v dotiko z upravo južne železnice, ki je že dovolila železniško zvezo s postajo Št. Peter.
Izvršene so tudi že glavne tehnične predpriprave; planiran je svet, kjer naj bi stala tovarna, napeljana je cesta iz kame-noloma doli k tovarni (t. zv. Bremsberg), poskrbljeno je za vodo za gonilno moč na paro in v druge tvorniške svrhe. Tudi železniška proga od tovarne do glavne proge južne železnice je po večini dodelana; sezidana je slednjič iz betona rampa pred skladišči za nakladanje blaga, tako da se bode mogel cement nalagati iz skladišča direktno na železniške vozove. Pripravljavni odbor razpolaga in ima v lasti vsa tozadevna potrebna zemljišča in kameno-lome. Uprava južne železnice je zagotovila, da bode nabavila ves cement, ki ga rabi na progi med Dunajem in Trstom, od bodoče cementarne. Sicer je pa brez dvoma, da ima ravno industrija v cementu najlepšo bodočnost. Ze sedaj so vse cementarne z naročili tako preobložene, da nc morejo vsem naročilom vstrezati. Cementa se bode pa vedno več rabilo, osobito na Primorskem in v Dalmaciji. V tem oziru opozarjamo na načrt vojnega ministrstva, ki namerava utrditi obal jadranskega morja in povečati že obstoječe vojne luke. Za ta trdnjavska dela rabile se bodo take množine cementa, da pač ne more biti dvoma, da dosedaj obstoječe cementarne vsem naročilom ne bodo mogle ustreči, in pri takej bodočnosti cementne industrije bode nameravana cementarna najbližja jugu in bode mogla izdelovati najboljši cement. O prospehu podjetja torej ne more biti dvoma. Treba je le, da sc cementarna čimpreje postavi. Za to pa se rabi denar, in sicer v približnem znesku -400.000 kron.
Mogoče bi bilo sicer postaviti tovarno luui z mnogo manjšim kapitalom po sta-
rejšem sistemu, a ta je veliko menj dobič-kanosen od novodobnih modernih naprav.
Znano je, da je večina sedanjih cementnih tovaren mej seboj karteliranih in ti karteli dvigajo podjetnikom zadnji čas cene malo manj. kot mesec za mesecem. Zato je nameravana cementna tovarna gotovo v prvi vrsti vitalnega pomena za stavbene podjetnike, ki potrebujejo vsako leto po mnogo vagonov cementa, potem pa za izdelov alce cementnih izdelkov posebej. Ko bi imela tovarna vže naprej za-sigurano oddajo večine letnega izdelka domačim odjemalcem, potem bi ji tudi ne mogel škodovati morebiti skriven, a toliko bolj besen napad karteliranih konkurentov, ki bi se jim zaželelo uničiti domačega tekmeca.
Vsled tega velja naš poziv domačim kapitalistom brez razlike, da si ogledajo od blizu in osebno nameravano podjetje in teren v Št, Petru, zlasti pa velja ta poziv onim, ki imajo opraviti s cementom, bodisi kot prekupci, kot stavbeni podjetniki v kranjskih mestih in na deželi ali kot izdelovalci cementnin.
Vožnja Ljubljana-Št. Peter stane le okoli 5 kron in se opravi v enem popoldnevu (ob 1. popoldne tje, okoli 8V4 nazaj).
Da se ta glavnica dobi, sklenilo se je osnovati družbo, in sicer družbo z otneje-nim poroštvom, kakor jo dovoljuje zakon z dne 5. marca 1906., št. 58 drž. zak.
Bistvo te družbe obstoji v tem, da jamči za društvene dolgove edino le premoženje družbe, ne pa tudi posamezni družabniki, da pa imajo posamezni družabniki veliko več vpliva na vodstvo družbe, kakor pri akcijski družbi. Tudi so ustanovljene za tako družbo znatne davčne olajšave.
Premoženje družbe tvarjajo seveda razun drugih predmetov, ki jih družba pridobi, tudi osnovne vloge posameznih družabnikov. Osnovna vloga je glavnica, s katero se posamezni družabnik udeležuje pri družbi. Vsak posamezni družabnik more se udeleževati pri začetku družbe samo z eno osnovno vlogo.. Ta osnovna vloga pa more biti poljubna, večja ali manjša, a mora znašati najmanje 500 K. Vsahi 100 K osnovne vloge daje družabniku po en glas. Osnovne vloge se smejo prenesti lc z dovoljenjem družbe. Udeležujejo se pa lahko pri družbi fizične kakor tudi juridične osebe, kakor n. pr. hranilnice itd. V slučaju, da se podjetje ne obnese, se dolgovi pokrijejo samo iz družbenega premoženja, to je posamezni družabniki riskirajo samo svoje osnovne vloge, to je tisto premoženje, s katerim se pri družbi udeležujejo, in niti vinarja več.
Družbo zastopa načelstvo, ki ima obstajati iz ene ali več fizičnih oseb. Načelstvo voli občni zbor družabnikov za dobo 5 let. Sklepanje o vseh važnejših stvareh, ki so v zakonu točno označene, je pridržano občnemu zboru. Na občnem zboru odločuje večina glasov, ako ni v zakonu kaj druzega ustanovljeno. Vsakemu družabniku se morajo sklepi občnega zbora pismeno naznaniti in vsak družabnik ima pravico, ako sklepi občnega zbora ne soglašajo z zakonom ali pa pravili družbe, tožiti na razveljavljenje sklepa.
Razven tega imajo družabniki, ki so bili na občnem zboru preglasovani, da-lekosežne pravice glede nadzorstva družbenega poslovanja in glede odškodninskih zahtevkov, katere ima družba proti načelstvu in proti nadzorstvu. Družba lahko tudi sklene, da se mora od časa do časa vršiti popolna revizija po revizorjih, katere si družba sama voh, eventualno sme pod gotovimi pogoji tudi manjšina zahtevati, da se taka revizija izvrši po revizorjih, ki jih imenuje sodnija.
Pravice manjšine se torej jako temeljito varujejo, vendar pa to varstvo ne sega tako daleč, da bi manjšina mogla onemogočiti poslovanje družbe. Dobiček se razdeli vsako leto.
Ta družbena oblika se nam zdi naj-pripravnejša za nameravano podjetje.
Stvar je vsekako vredna, da se slovenska javnost za njo zanima! Tako ugodne prilike za plodonosno nalaganje denarja in za povzdigo domače industrije ne bode več kmalu.
Opozarjamo tudi na dejstvo, da se cementna tovarna v Trstu zanima za šent-peterski laporjevi karnenolom, ki bi ga rada odkupila. To bo tudi dosegla, ako sc nam ne posreči v pravem času spraviti skupaj družbe domačih podjetnikov. Ako pomislimo, da bi stal surovi materijal, prepeljan iz šeutpcterskega kamenoloma v tovarno v Trstu, omenjeno tržaško družbo okoli 70 K per vagon, kar bi pomenjalo za tovarno, delujočo v Št. Petru na Krasu, okoli 350 K (pri 5 vagonih) na dan čistega dobička, ko bi tudi sicer ne bilo nobenega
dobička, tedaj si lahko izračunamo, s kakšnimi dobički da delujejo moderne tovarne za cement. Pri njih so dividende 20 do 30 odstotkov vsakdanja prikazen; seveda je predpogoj, da je tovarna v strokovno izobraženih, veščih rokah. Vsled tega nam je veliko ležeče na tem, da dobimo v družbo nekaj tehnično izobraženih gospodov podjetnikov, pod kojih nadzorstvom bi podjetje varno prospevalo.
Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se obrne pismeno, ali še boljše osebno na: Pripravljavni odbor za sezidanje cementarne v Narinu pri Št. Petru na Krasu, oziroma na ondotnega gospoda kurata Karola Lenasija v Šmihelu.
Znanost In umetnost.
»Čas«. Znanstven obzornik. Izdaja »Leonova družba«. Leto II. Vsebina tretjega zvezka: Problemi o sodobnem duše-slovju. (Franc Terseglav). — Kulturni pomen sv. Janeza Zlatousta. (K. T.) Zoper nenravnost. (Dr. A. Ušeničnik.) — Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. (Fr. Rebol.) — William Thomson. (J. Sever.) — K problemu svetovnih jezikov. (B.) Nove knjige: Dr. L. Fonck S. I.: Wis-senschaftliches Arbeiten. (Dr. F. Orivec.) Synodus dioecesana Lavantina, quam a. 1906 concivit et fecit Michael Napotnik. (F. O.) — Svetoslav Premrou: Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju leta 1906. (Dr. A. U.) — Listek: Sv. Tomaž A k vinski in kazensko pravo. — O skupnem občevalnem jeziku vseh Slovanov. — Narodnostno vprašanje. — Modernizem.--Olasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z let-nino. (Letnina rednih članov 10 kron, letnina podpornih članov 6 kron.) Naročnino sprejema: »Leonova družba« v Ljubljani.
* Siino Matavulj t. Dne 4. t. mes. zadela je v Belgradu srčna kap največjega sedanjih srbskih beletristov, Simo Mata-vulja, izbornega realista, čegar spise preveva povsod zdrav humor. Njegovi spisi, prvotno raztreseni po raznih leposlovnih listih, izšli so pozneje v publikacijah »Srbske književne zadruge««, v » Mali biblioteki« in posebnih zbirkah. »Matica Hrvatska« je izdala njegovo »Iz primorskog života«. Najbolje njegovo delo je »Ba-kotija Fra Brne«, izdala »Srbska književna zadruga«. Obogatil je tudi potopisno literaturo, spisal dramo »Zavet« ter mnogo prevajal iz italijanščine in franeočine. Ma-tavuljev jezik je naravnost klasičen. — Simo Matavulj je rojen leta 1852 v Šibe-niku. Sprva je bil učitelj po raznih dalmatinskih selili, potem na pripravnici v Her-ceg-Novcm, pozneje je predaval na gimnaziji v Cetinju, bil nekaj časa v Parizu, dokler se ni stalno nastanil v Belgradu, sprva kot profesor, nekaj časa kot šef kr. korespondenčnega urada. Peresa ni izpustil iz rok od 1883. leta do prerane smrti. Zadnji njegov spis je nedavno izšel v »Delu« pod naslovom: »Deset godina u Mavritaniji«. Zlasti krasno je opisal dalmatinsko življenje in njegove originale, poznal pa je tudi Belgrad — na dnu.
Konkurenčni bol v petrolelsK! Industriji
Kakor drugi listi, tako ie tudi »Slovenec« pred kratkim prinesel izven uredništva spisan članek o amerikanskem petroleju in svaril pred Vacum Oil Company, ki si hoče osvojiti in podjarmiti ves avstrijski konzum, da bi potem lahko privijala cene in odirala konzumenta. Čujmo torej še drug glas:
Nočemo braniti omenjene družbe, ker ima ravno take namene, kakor so izvršeni čini naših rafinerjev. Bogati Rockkefeller je stegnil svoje prste tudi v Evropo, njtmu ne zadostuje več Amerika, hoče še podjarmiti tudi Evropo. Nemčijo si je že skoro popolnoma podjarmil, sedaj pa hoče še Avstrijo. Nakupil je nekaj petroiejnih vrelcev in je sezidal tudi dve veliki rafineriji na Ogrskem. Naše rafinerje hoče potisniti s pozorišča ter dela jako hudo konkurenco.
Ali preden bo prišla Vacum Oil Com-pany do te moči, bo izteklo še precej vode v morje. Danes zamore Vacum Oil Com-pany pokriti le 5 do %% konzuma. Celo akcijo proti V. O.. C. so vprizorili židovski rafinerji, ki prorokujejo velikansko izkoriščanje in nesrečo, ako bi se vpeljala ta družba. Ali ravno naše rafinerije smejo najmanj komu očitati izkoriščanje, ker nam je preživo še v spominu, kako so pred komaj enim letom še postopali naši rafinerji s konzumentom. Ni še preteklo eno leto, kar je veljal petrolej na debelo 40 do 43 K 100 kg, medtem ko danes stane na debelo 28 do 31 K, in to vsled tega, ker je
Rockefellerjeva hčerka V. O. C. povzročila pogin kartela, povzročila konkurenčni boj, ki nam je prinesel znatno nižje cene. Z amerikansko marljivostjo dela V. O. C. ter tolče po trdih bučah naših rafinerjev. V. O. C. je spravila naše Žide ob mastni dobiček, preprečila kartel in odiranje.
Zategadelj so imeli rafinerji pred kratkim na Dunaju sestanek, na katerem so se posvetovali o nekem memoraiidu na vlado. V tem memorandu se hočejo pritožiti in poklicati vlado na pomoč proti V. O. C., ki bo baje uničila vso avstrijsko petrolej-sko industrijo in lastnike vrelcev, nafte itd.
Ti gospodje so precej predrzni. Konkurenca jim postaja nadležna, sedaj kličejo na pomoč vlado. Ali ni še preteklo pol leta, ko se je razlivala nafta po celi Galiciji, tekla v gališke reke, proizvajalo se je velikanske množine surovega olja, cena je padla od osem kron na 1 K 50 v, nekaj časa celo na 80 vinarjev. Židovsko časopisje je vpilo in pisalo meter dolge članke, klicalo vlado na pomoč, zahtevalo velikanske rezervoarje itd. Ali vse to skupaj je bilo le namenjeno za uničenje malih producentov nafte, ker ti niso hoteli pod jarem, iti v kartel. Takrat bi židje zaječali, ako bi prišla vlada proti njim na pomoč malini posestnikom, takrat bi jim ne bilo ljubo, ako bi posegla vlada vmes, ko se je šlo za obstoj sto in sto majhnih posestnikov. Sedaj, ko se gre za mastne žepe rafinerjev, sedaj se pa delajo nedolžne in v nevarnosti se nahajajoče žrtve ainerikanske konkurence.
Zategadelj smo prepričani, da bo vlada gotovo v interesu svojem in konsu-menta mirno gledala, kako se oderuhi bi-jejo, ne bo motila tega konkurenčnega boja, dokler eden ali drugi ne obnemore. Takrat bo pa posegla vmes, ker prišel je čas, da uvede drž. monopol, ki se je uvaževal v nagodbi z Ogrsko Vsled konkurence bodo izgubile na vrednosti ne le rafinerije, ampak tudi petrolejni vrelci, ter jih bo dobila država poceni v roke. Korist ima zdaj od konkurence danes že konsument, pozneje pa bo imela tudi država.
Kar se pa tiče naših trgovcev, ti pač ne morejo biti nevoljni na V. O. C. Ta je razbila kartel, je preprečila nadaljno pro-težiranje nekaterih tvrdk, rešila slovenske trgovce suženjske odvisnosti od teh prote-žirancev. Zaslužka itak ni bilo nikoli pri petroleju, kakor ga ni sedaj, da bi pa morali vsled kartela slovenski trgovci plaziti pred protežiranci in se dati molsti za svoj zaslužek, to jim gotovo ne more ugajati. Torej mi lahko mirno gledamo boj, ki se vrši, škode itak ne bomo imeli, ako ne bo koristi.
Ve6 l«*|»ili
psov-bernhardincev
je na prodaj. Več se izve na Martinovi cesti štev. 32, Ljubljana. 531 3 3
Čudež
Industrije
Nev-York In London nista prlranušnla niti evropski celini ter je velika tovarna erebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti ilcmu- da se mi povrne
gld. 690 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinio ; 6 kom amer. pat srebrnih vilic iz enega komada 6 kom omer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 ki m amer pat. srebrnih kavnih žile; i kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zujetnalnica za mleko; t' kom ang Viktoria čašic za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; t kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfln slpalnica za sladkor
42 komadov skupaj 6amo gld. 6'90. Vseh teh 42 predmetov ie poprej stalo gld. 40 ler jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. č 90. Američansko pat. srebro je znano, je skoz In skozi bela kovina, ki obdrži bo|o srebrn 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dukaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepnrlji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek ln naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da sl omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko In priložnostno darilo
kakor ludl za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl HlSi amer, pat. (rebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
PoSiifa se v provlncljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoiljt.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varat-veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošlljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovol|en.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ktr je vaša garnitura v gospodinjstvu jako ko-Islna, prosim, da ml pošl|ele še |edno St Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilo Bflhm, okrožni In tovarniški zdravnik. S p slanim namiznim orodjem sem ze16 zadovol|en. Mlh.el Kovačevlč, ravnatelj pomežn. uraJcv dei. pr! vlad! v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
V * • >
J
LL
Proda se 2000 meterslrih stotov 479 4—4
z= živega apna. zz
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom, Go-di£, p. Kamnik.
Posojilnica v J$re$icah
razpiše s tem službo
tajnica
3 letno plačo 2000 tf — Prošnje je vlomiti do 20. marca, službo nastopiti pa najkasneje 15. aprila 1908.
Posojilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prosilci imajo prednost.
549 3-s	Ravnateljstvo.
2 dobra
526 3 2
sprejme takoj Florfjan Lavtiiar, čevljarski mojster, Jesenice št. 34, Oorenjsko.
Gospodično
25 let stara, vešča slovenskega, nemškega ter zadostno laškega jezika, išče mesto za prvo blagaj-nlčarko ali knjigovodkinjo.	579 3—2
Ponudbe pod ,,L. 8." poste restante Pola.
Lekarna pri »zlatem orlu"
kemika Mr. Ph Mardetschl&gerja
v Ljubljani
priporoča svoja domača zdravila i
t. Trpotfcev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavosti, 1 stekl. t K.
2.	Mentolov! sladkorčki proti kataru v vratu in za zboljšanje glasu, 1 škatljica 1 K 50 vin.
3.	Pravo ribje olje, medicinično, najboljše sredstvo za prsa in pljuča; tudi za otroke, 1 steklenica 2 K.
4.	Francovo žganje (mentolovo\ krepi ter olajšuje trganje in bod-Ijaje, 1 stekl. 1 K 20 vin. 574 6-2
Le po povzetju se dobi v orlovi le.
karni v Ljubljani, Jur&i&ev trg.
m
V Ameriko in Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s	544 2
Cunard Line
Bližnji odhodi Is Trsta t Carpathia 3. marca, Altonija
18. marca, Slavonija 31. marca. Iz Liverpoola a Lusitania 7/3, 4/4, 25/4 in 16/5, Mauretanija 21/3, 11/4, 2/5 in 23/5.
Pojasnila In voine karte pri Andreju Odlasek, Ljubljena, Slomikove ulice 29, blizu cerkve Srca Jezusove^«.
HIŠA
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista.	365 7
3 letno pis. jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
p®r 5 kron! mi
urm
wlpir
Razpošilja po povzetju
Prva švicarska sistem Roekopl patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antlmagnetiiklni kolesjem na sidro, pristno emailironlm kazilfiiem (ne papirnato) z varstveno plomoo zavarovano pristno nikelnastlm okovom, ianlr-pokrovom čez ko-les|e .16 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi In pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim Janstvom, komad K 5 — 3 komadi K U —, s sekundnim kazalcem K 6 —, 3 komadi K 17*—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11'—, 3 kntn K 3r—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38 — — Zamena dovoljena ali pa st vrne denar brez odbitka.
272 20 6
irn lomna or $ Hmi Inrit
c. in kr dvorni ^ založnik = v Mostu (Briix) štev. 1(57 (Češko).
Bogato lloatr. ceniki a aat! 8or><> vUkomi H<° na «3 turo poiljejo {rciii i u jtauko.
| Velikonočne pesmi. |
A (Riharjevi In drugi napevi.)
A Za mešani in moški zbor uredil in založil ^ © Josip Sicherl, organist v Ribnici. & |g|	1907. - Cena I K.	ligi
A Naroča se najceneje po nakaznici pri izda- tiS| ^	jatelju v Ribnici. 498 3-3 ^
Iuan Jax & sin
v LJUBLJANI
Dunajska oesta 17
priporočata svojo bogato
zalogo šivalnih slrolev voznih Koles in pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 9
V najem se odda zaradi bolezni
pc^arijei
za majski termin. Več se poizve na Martinovi cesti 32.	593 5 -2
Sprejme se
192 2-2
iiCGiika
za modistovski obrt v modnem salonu A. Mp<*oJ-Moxe3i£, Ljubljana, St#ri tr-sj St. 21.
Razpisana je služba
cerkvenika in organista
Nastop o sv. Juriju.	587 3—1
Župni urad Podgrad. Pošta Rudolfovo.
Zdrave delavke
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro plačanem delu v tovarni v Gradcu, Moserhof-g«usse 50—54.	578 4-3
Osebni kredit za
urudnike s J» častnike ,
učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnlšk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovale! izključni« Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njem*vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp llngerstrasse 25, 2438 1
II
priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna LjUbijam
Za otroške bolezni,
zu katere ja tako pogostem potrebno kisline ims-jo8ih sredatov, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkaEična kislina
tsrje posebno pripravna zaradi svojega iiiilcua vpliva in jo toiaj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnih, krvloah, otoku ilez itd, in iavno t«ko pri kataru sapnika in oslovem kfvsViJu. (Dvornega svetnika Lflschnerja onom-(jrafija o Giesshllhl Sauerbrunn.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti Bastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zald^r pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u
Ljubljana.	114 52 -10
s čedno pisavo sprejmemo takoj.
Cenjene ponudbe sprejme	663 2 2
Vydrova tovarna hranil,
Praga, VIII., kralj. Češko
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov
Klobuke
cilindre in čepice
9
m posestvo
obstoječe iz velike zidnne hiše * gostilno in tobakavno (vino-, pivo- in žganjetoč), dalje 13 oral zemljii&a, travniki, gozdi in vinograd, dalje dva obokana hleva, tri obokane kleti, gostilniški hlev, dalje dobroidoSa kovačija, vse v prav dobrem stanji se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer. V gostilni se iztoči do 20 polovnjakov vina in piva. Posestvo leži prav blizu cerkve, kjer je vsako leto šest shodov, in 10 minut od nove tovarne ter žel.postajališča. Naslov pove uprava lista. 552 4 -4
vnojnovejiih loconnh in v velikih izberoh
priporoča 11252-28
Ivan Soklič.
Pod tran£o St. 2. Postaji «lek.ieleialc9.
umna
Izvolite pisati po vzorce I
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževlna, stalno barvni rpfin prekrasnih modnih vzorcev za •»ISlil srajce, obleke Itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga
V. J. Havliček in brat
v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m perll-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 52820-2
Prostovoljna prodala.
Ivan Novak iz Spodnje Ši&ke Stev. 23 bode svoje posestvo, katero obsega hišo, gospodarsko poslopje ob državni cesti, vrt, njive, travnike in gozde s površjem 20 oralov	586 4-1
dne 20. marca 1908 dopoldne ob 9. uri
na lici mesta prostovoljno prodajal skupno ali po kosih. Plačilni pogoji ugodni.
Zntonvne uožnle Avstr. Uogtfn Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje III. od 4. do 21. aprila:
Velika noč na morju
541 6-1
v Južno Italijo, Tunis, Tripolis preko Mesine, Palerma, Tunisa, Grlgenti, Tr polisa, Malte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. majaš
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja. Kadlksa, Madeire (Funchal) (Tenerlfe) (Sta. Cruz) Las Palmds, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavna vožnja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja.
Pozneje sledi:
I. potovanje na sever
od Bremerhavna od 4. do 30. julija
na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje.
: II- potovanje na sever	:
od Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje.
NB. Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I„ Kitrntner-ring 6 pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah.
e
£ <1
3 (L
C
<u O
Pozor kolesarji!


Meteor-kolo...............gld. 55—
Britania-kolo............... „ 65 —
Preoiosa kolo Tourist*kolo . . Puch-kolo, model IV ii	i 1
ii
u
I.a
II.	a
ii
n	80—
n	H5—
n	95—
n	125 —
„	135 —
»	145—
Edina zaloga najboljše hamburške pneumatike po konk. cenah.
v	432 4-4
Fr. Čuden V Ljubljani, Prešernove al.
K
o
»
(B
u
a pr
<0
1 o or
0)« o«
5" n
v
o
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: 9Salvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— ?e$iJ$ati>* no dom sprejema restoureter „J<er©elnege Bomo" g. l^r ž 15 ni k. (Telefon jt. 82.") ——
151)4 35
SzantnerJe,i	otoBiks
v kakovosti, lepi in fini izvršitvi!
Največja g^T Zimskih črevljev zaloga	Dokolenic (kamašen)
za gospode, gospe in otroke. =====
za lovce in gozdarje. :
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
moški 6ewiji-d k a - naprej, žonski čo»iii, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ijubljana
K 4 80 naprej. Ženski črevlji, visoki, od K 850 naprej.	> —u -v
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
grgr Črevljev za domv i2vr-tnih oblikah po
zmomih cenah.
Trgovci dobijo primeren popust.
m
Nova, lepa enonadstropna
hiša
z zelo lepimi sobami in prodajalno, pripravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje med Kranjem in Lescam na Gorenjskem, se iz proste roke proda. Ponudbe na upravništvo tega lista pod naslovom Nova hiša.
550 5—4
Vinske sode
in soda od žganja po 200, 300, 400, 000, 700 ter od 1000 do 1400 litrov iz hrastovega lesa, v dobrem stanju, oddaja po nizki ceni veležganjarna	442 3—3
Rosner & drug
Ljubljana, zraven Koslerjeve pivovarne.
prua I<rar»j5^a 5lamr)il<ar5^o zadruga u JY[eog5u
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12—5
slamnikov.
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10.
Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim!	Svoji k svojim!

mm
'T——
V	g
A
o ^ H O
Ii?
mm
HoJcenejJn in nojliitrejia vožnjo v Ameriko je s pomiki Severonemškega Lloyda "	11
□ Bremena Neio-DorKD
s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm,
............■■iiini'1 i'F i|i|ii||iii	Kaiaer Wilhelm d.
■■■ ■■■■■ Grosse. —m HIT Prekomorska vožnja traja aamo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 10
Edvard T ovčar-ju, v Kolodvorskih ulicah »35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon
in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftlflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizjaka, c. kr.
paznika v Idriji. 496 6-4
Z električnim obro- ® tom urejena tvornicu g
G. Skrbic g
143 Zagreb437 llioa štev. 40
priporoča
^ svoje slovite solidne in cene ža Z luzije, lesene, tkane in platnene | rolete, železne in lesene za-9 tvornice za izložbe in proda-® jalne ter prosi, naj se tej solidni @ tvornici izvoli nakloniti največje za-0 upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
O
e
Trgovski učenec
dobrih, poštenih starišev, star 14 — 16 let. se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu.	562 3-3
®
i
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. 2 .	2467 52—14

Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
SI
sc priporoča prcčastiti duhovščini in cerkvenim predstojni&tvom kakor p. n. občinstvu za prc-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva * slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela v»e v J| najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi n-u
filarisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala ■■•fil ferrieBih del se aa razpolag« p. a. sdjcaalcen t tgM.
laninMfim^
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6 - Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priperočava se tudi sl. občinstvu za vsa t najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in tino p« najnižjih cenah.
765 52—2C
KSOM
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s mr Danes v soboto nov spored.	,66
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-s t žani ceni. i i
Odda se v najem s I- majem
3-2
646 koncesija
: za prodajo jedil:
vina na debelo in drobno
ter sploh vseh drugih opojnih pijač
posebno žganjetoč.
Poizve se: Karlovska cesta 4 desno.
J^delovatelja kirurgičnih instrumentov 204 4
Jjlavka,
Ljubljana
atelje ja ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo velijo zalogo ob veji l ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev. irigatorjev, aparatov j a in ha ladje s paro in mrzlo, sterelizirane cb-veje in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne J/Ve, frlne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate jc samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podiojk Use bandage se izdelujejo pod s^ogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila je točno, hiti o in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
tajbogatojio iilogc In najrazno-
■ 2004 62 2 vratnejto Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmcr
izdelovalno klavirjev in aodno zapriseženi zvedeneo
LjuMjana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje In popravljanja
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer na Dunaju, GebrUdor Stlngl na Dunaju, Avgust FOrsttr v Ltfbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plačila. <
immurpcatmmt
Cene brez koakurenoe I

» IBBOIVZ B|[euao[BN
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska tasta it. 19, N. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša),
m priporoča pn& tnhovHiai m
izdelovanja
cartivanifi
para-
mantov.
SM S6—U
/ e
Izdelaj« 0*1» ornat« kazal* ▼ vseh litargičnih bsmh, plnftjale, obhajila« bora«, Stol« in vso aa slolbo boljo potreba« stvari, priprosts in najfinejo, kakor m glasi uročilo, v svilnatem in slatem vase njo. — Is dolnjo tudi baadara in baldahla« Uz isvrinje vsakovrstne ••rkvtis parilo is pristnega platna. Vporablja samo dekro blage, ceae p« ■o i« česati alzke, ugotavlja trpeino, veatno delo inbitro poatrotbo. Prenovljenjo starih p aram es lov tudi zadovoljno pravsaaaa
LjužnostojersKo kamnoseška!
industrijska družba Celje M?
Nove ulice 6tev. II.	1044 ae-i
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnose&ka obrt s strojnim obratom Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjlc, podbojev, iasad, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in oementa.
Apeoijalna delavnioa in podobaraki atelije sa umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnlh miz, krstnih in kropilnih kamnov Itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
Izdelovanje
pohištvenih ploAČ iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrat v vseh oblikah
MnoDObroJnn zaloga grobnlb I spomenikov I
u ruličnih
marmornih vrat granitov in sljenitov po runovrstnih
narisih in po u)nl«)ih
I Naprava I
sidanih ali betoni-ranib rodbinskih rakev (grobiSč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Bratenje, pollran|e I« struganje kamena s strsjl
Strokovno dovrftene risbe in načrte kakor tudi proračune na tahte-vanje brezplačno
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
aodarski mojster v Ljubljani,Trnovo. 2-83
Anton Presker
kroja« w Ljubljani, Sv. Petra cesti M 14
Mllkavaa a alata kolajno * Parizu
idllll
i>- i/kjn&ri/co Materi ie/i/o <\vbnt>4 po ceni in Mxr/nasl/iuo-potci>ati na/ se obrnit*?
t^Sijjion^JOji etetx<i
v JSjfut^ani !^CatvAvonske u]ic*2&. "ž&ttfrovrstoutCflejaniilt* Afc se	I
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
<v Pri Aakupovanju
= suknenega zzz, In manufakturntga z= blaga =
aa epoiarja aa Ivrrfha
Loadoaa I9M.
duhovniške mm
i delovanje vsakovrstne Iz trpežaega la s« Opozarja na veliko svojo zalogo
HUGO IHL
v Ljubljani
fipitalak« mlioe itev. 4
•II M-H
Velika laloga s=sb .
suknenlh ostankov.*
izgotovljene obleki
»osebno u kaveleke v naj v očji lsbori po cenah.
te*tTlti>? RRiriru ivitr||ikt|i initn hlratiM •rstoiti&
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
vKandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno	6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, d« jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odtočnim spoštovanjem
Franc Kastelic.
■i
HO
— »-
j«
= o
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
lastnem zadružnem domu y LjUbIj3.Hl na Dun&jski cesti itev. 18
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja
K 50,486.935-14 K 11,325.728 62
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|0
pla-
bcez vsakega odbitka rentnega davka, katerega čuja posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929"20.
Posojuje na zemljišča po 51/4% * ' '/2% na amortizacijo ali pa po 5 Vi % brez amortizacije ; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga URAONE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izvan nedelj in praznikov.	201
iT*	ATA ATi ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA
20.000 metrov ostonkov I
10—20 m dolgih najfinejSih, popolno brez napake, obeljenih, najbolj prim. za najiln lelesno in posteljno perilo
rumburiko- in batlit-platno po . . celir za domače onleke, bluze, predpasnike in otroške obleke, izbor, kakov.,
lepi mini vzorci .......
kanevas za postelj, prevlake zajamčeno pralno, gosto in živih boj, 80 cm široko 110 .
rjuhe brez Siva 2 m dolge 150 cm ilroke kuhinjske brisače, šahov, vzorec . . brisalke za posodo, rudeče kar. . . .
24 kr. met.
18'i,
24
35 90 18 10
kom.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2664 28
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinski nl.4, (SIitoo.)
Oddaja po povzetju tkalnica za platno
EMIL FUCHS, Nachod.
Najmanj se more naročiti zavoj za poskušnjo 4 kg — okolu 45 m Neugajajoče se vzame radevolje nazaj Vzorci se prilože le zavoju za poskuinjo.	533 3—2
■ajoanajft«
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In acjbol|& I kakovosti slavnemu p. n. občinstva Iu i preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
«s= v Ljubljani =■
tod škofijo štev. 19. — SUri trg Itev. 4 Prešerno« oliet itn. i imc h Popravila Uiae ia oaaa. m
i oitpiuiiua ima v taiogi najraznovritnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne 1'laiŽe, kaaulc, plnviale, dalmatike, ve-lame, albe, koretolje prte no
{ploh vs«. kar »e rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevtem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke Ic vsa popra-rila. — Izdeluje rodno Iu poftteno po najnltli een1 tuidera In vso drugo obleko.
PreŽMtite gospode prosim, da se blagovoli pri naroAllib «iraii a& domačo tvrdko ter ne uvažujejo tajih tvrdk dm-iltov m potujočih agentov.
'SaKOtavljaje hitro in najpoStonejSo postrežbo m aajaiijo t-eno i utrjuj« da bode hvaležna tudi za na.jm&m$> aaročile. Naiodličneišini jpoetovanjano »<' priporom 2922 5
Ana Hofbauer,
iaiejltaljica naloga cerkvene obleka, orodj« 2» posods
v i-jubljani Wolfove nlioe 4.
♦SI »s ets imj, r*j j«	SiU JŽtS 12K 5JS SSS SJti iti 'iti i
»»	Hi £S8\ S® S« 8*5] i Sj i KasK; KI,«5 .r«. K5,«2 S
f*
I *
S >
% $
i
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp.h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—17
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
iTguif Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
v
Ljubljana, Selenburgove ulic št. 3.
I
m
1
a
m
m
I S
m
m m
Agente
išče brunovska iz-delovalnica lesenih rolet in žaluzij 459 3-2 Hollmann & Merkel, Brunov, Češko.
O® O O O SO O'S1® O O O S1'S
Pnrna žaja DegheniH u Ljubljani
> kupuje proti gotovini "
hrastove ie
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
& Kupuje tudi hrastove hlode In frlze.
HISA
enonadstropna, še deset let davka prosta, z dobro obiskovano trgovino mešanega blaga, tik Celja, se proda. Ponudbe pod „Trgovina 47" poštno Ieže6e Celje.	584 3-2
Za&čitna niamka „SldroM
Llnlment. Gapsicl coi.
Nadomestek sa Sldro-Paln-Expallar
(riiaui ket lsvratno bal klthjth
•4 v »dno muO* pri prahlajanja Itd i I I M Ukin t t.»h lakarufc
I I 40 ia 1
triij*M)»H* *»«a4«fa ■MIhIh t Ik.tlj.h a
)• [rt»T, prajal
M Mkl)ww|l l«p p«th4 iriijit ■Un, H M JaalM* 1* •riffiaala« Maki aaia aaJMtai aaaaka ,,Sidra" )M m _wl{tMW iaM«k.
Rlchterjeva lekarna
pri »slaKm lava" » Pragi KUsabsthgaaaa Itev. I aova >aa»«a)M|a. •
tm («-ii
m
ftarkeaa, uiti* ia kmtrik-(ijiki UjiiiTiičaritr*.
BldrollCni vidri Id sesalki
Josip Weibl
l $pr«ltzir-Ja nasl. IJUBLJm, SlomSkav« ilin 4
priporoča m slava srnu obCinutrs ia prsčaatlti duhovšinl ▼ UdeloninJ* mk v to strok« npa-dsjočib predmetov: ftlAna •mreftj* sta strsj, obhajilu« ulia, ograj« aa Hlrodvora •fcuajn« •mrstjs, vsina Trata, balkoni, varand«, stolpa« krti«, At«dllalk«, atral*.
voda, ialssna akna, ftalasas stola Itd. Vpsetjallteta: valjtAal siastorl la solnAD« plahte p« najnovejšem alatsma s eamedvigalnimi t 1M« 63—>9	operami brei rijakoT.
Najkrajša in najcenejša UOŽnjO g AlMlIiO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland*. „Vaderland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
i Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo fcez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko alloo odslej Atev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 32« 46 10

ff
Dunajska cesta ti 19.

Medjatova hiša.
zavaruj«
298» 12-4
L
2. 3.
Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke, proti prelomu zvonove in
za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
I
Svoji k svojim!


\Wi tBmfrm>?r®ra w
. —ii—u-v..^..,!^« .	imen	i, i u I ^	. .	. . ,, ' • I	. ' . ■	.	i u n'r.,^..,vfj!.™'llirm/
l ■HnmBi uaimujsim-usm stfstm VA -KMUH'^ <.. ^^	'^»•ki&JI	6iMaea»>.«aii* HmaiMitHmmmm
•rl Plina, Čciko.
Ceno ietko posteljno perja I
i kg nov temn K g«0, bol|«e K ir— polbtlo ikublfeno K 1» —, belo K J» — ■ncžnobclo, kol puh mehko skublj. K >0 —' K	K 47'-• Pošilja Iranko po po^
vzeliu Zamena dovol|ena proti povrnitvi poatnlnc. Benedikt Suchsel, Lobea ii. 15»
Slika '/a nav. velikosti.
7nhtf)IJnft0 ^'plačno dopofiii'atev mojega llust, LUllltvUJiC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo vei let Vsako nepopolno blago se vzaraa nazat za popolni znesek.
611 »ti
St. 365
srebrna dam-ska remont gl 3-SO
St. 322
srebrna moška remont S-SO
Št 337
srebrna s sidro
kamnov 5* dvojni plašč 6-50
Št. 341, srebrna 9 sidro dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7 9-50
finicn Klffmcnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrniro. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersho.
mmmmmmmmmmmg),
C. kr. oblastveno potrjeno i« 19 ucilišce za Krojno risanje
branja cfosili
Ljubljana, Stari trs St. 28.
® Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. e
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
2237
ter vsakovrstne modele priporoča
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Krasne
BLUZE
največja Izbira v svili in v drugem modernem :: y n s blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =
po najnižih cenah.
/AH. KRISTOFIČ poroč. BUČAR yi>
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
W
Ljubljansko kreditna banka.
600 1-1
Razglas.
Glasom sklepa VIII. občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 5. t. m.,
se izplačuje počenši s 6. marcem 1908 kupon za i. 1907 št. 7, s
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrešenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspeSno
TH9M0MEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 Kj 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga t
lekarna B. FRAGNER-Ja
c. kr. dvom. zalagatelja 24—1 Praga III., št. 203 ■ ■ Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja In na var- w $ stveno znamko.
pri centralni blagajni v Ljubljani ter pri podružnicah v Spljetu in Celovcu.
Ljubljana, 6. marca 1908.
Upravni svet. mm
**ak« vrat* morajo ekrbno varovati pred viako neanafo,
kar a* p* tej lahko ruska tudi najmanjša rani razrije r solo hudo, težko ozdravljiv* rano. Za 40 lat ae je Is-kar.alo mefilno vlačno m&zile, tako imenovano praifco domače mazilo kot zanesljivo ared.tvo za ebvezo. Te vzdržuje rane čiate, .hvaruje iste, olajSnje vnetje ta bolečine, hladi in poapednje zaceljenje.
——— Razpošilja a* vsak dan. —• I puflioa 70 vin., pol pnSice 50 vinarjev, Froti predplačila K 316 se poSljeje i paflice, ali E 7 — 10 paSic poStnine proato na vsako postajo avatre-
egrske monarhije. Val deli embalaie Imajo ■ akonlto deponovano varatveno znamko.
Olavns zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali stran a; agel Nerudove al. 203.
Zaloge v lekr.rnah Avatro-Ogreke, r IJttb-Uani se dobi pri gg. lekarjih: Plccoll, U. pl. Trakdcr.j, H Mardetacbliger, J. nap.
2172
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
StrokovnjaSka postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih cenah.	595 104-1
Naročila po meri točno in priznano dobro.
	^OSREDNJA BANKA LESKIH hranilnic, r™ s s ^ / (Ustfedni banka českvch sporitelen)		^ Del. kap. 7,000.000*— H K 3 Telegrami: „Sporobanka". j- H 2 Deponiranje kavcij in g Si - vadij raznih vrst. .. ■ B Eskont menjic samo L ■ ■g denarnih zavodov. g K » Bankovne informacije ~ ■ in svete brezplačno. ' |
	'"Vloge na knjižice in račun 4 % in 4 V« 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. |	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J" in o/„ upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
UZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
Kongresni trg 19
31 O 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
registrovana zadruga 2 omejenim poroštvom
po 4
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentnl davek plača hranilnica sama. ...	Najsigurnejša prilika za 6tedei\je!
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Su&nik 1. r., podpredsednik.
r*49 52—1
g g

■ fj P 3