Igluja rsak drn
m—m
praznikov.
IssmJ d«ily Sundajs l
..jjMMtmfffi
Hohd«y».
Osaa Mata j« «6.00
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Urvdnliki in upravnilkl pratori: mi South Laarudals An,
Olfica of Public« t Ion: 106 T South Uwndal« Ara. Ttlophon«, Rookvtll 4904
u. UM. a* «f M
CH1CAG0, 1LL.
PETEK, 24. DECEMBRA (DEC. 24), 19.17
SakaarlpUM 94.00 Turti
ftTKV.—NIMH K It 251
trn Mflimc it sfeefcl rats of
f 11 ■ » ■ ■ ii »rovftMfat seatloa UM, Aefe of Oel. t, 191t,
M Jaaa 14, I9U.
Japonske policijske oblasti zatirajo protivojnp propagando
Veliko število komunistov in pacifistov aretiranih v zadnjih dneh. Notranji minister razpustil opozicionalne politične stranke. Amerika trosi milijone za vzdrževanje svojega vojaštva na Kitajskem. Novo japonsko pojasnilo o potopu ameriške ladje	'_
Odšlo vitve delavčev v novembru
Tokio, 23. dec.—Policijske avtoritete so naznanile, da je bilo 370 komunistov in pacifistov a-retiranih in vrženih v zapor v zadnjih desetih dneh. Najbolj prominentni osebi med areti-ranci sta Kanju Kato, član japonskega parlamenta, in baronica Sizue Išimoto, zagovornica porodne kontrole, ki je znana tudi v Ameriki kot predavateljica. Policija je aretirala tudi večje število profesorjev in pisatelje v.
Notranji minister je odredil razpust kmetoko-delavske stranke, proletarske stranke in vseja-ponskega sveta delavskih in kmetskih' unij. Policija je po a-retaciji podala izjavo, v kateri pravi, "da so bili aretiranci voditelji revolucionarnega gibanja in da so izkoristili vsako priliko, da razširijo proti vojno propagando po vsej deželi. To gibanje je podžigala komunistična internacionala, s katero so sodelovali tudi ameriški komunisti."
Zunanji urad je včeraj podal poročilo, vsebujoče nadaljnje pojasnilo o napadu in potopu a-meriike topničarke Panay, ki pravi, "da so zgrešene krogle morda frčale proti topničarki, toda japonske strojnice je nipo namenoma obstreljevale potem ko 80 jo japonski letalci napadli z bombami. Krogle iz japonskih strojnic so bile namenjene kitajski ladji Linti, ki je imela na »vojem krovu kitajske vojake, ki ho ne umaknili iz Nankinga. Ameriška topničarka in trije parniki Standard Oil Co. niso bili tarča japonskih krogel."
Washington, D. C„ 23. dec.— Potop topničarke Panay je opozoril ameriško javnost na dejstvo, da stane vzdrževanje ameriških mornarjev in vojakov na Kitajskem davkoplačevalce štiri milijone dolarjev na leto. Okrog 4000 mornarjev in vojakov se nahaja na kitajskem ozemlju in na ladjah v kitajskih vodah. Poleg bojne ladje Auguste je v teh vodah deset topničark s posadko 1482 mož in častnikov.
Amerika ima svoje vojaštvo na Kitajskem od 1. 1899. Takrat j<' le nekaj vojakov stražilo ameriško poslaništvo v Pekingu. V juniju I. 1901 se je pričela velika agitacija proti tujcem na Kitajskem. Boksarji, grupa kitaj-"kih nacionalistov, je takrat na-Mla tujce, nakar so prizadete dr*ave poslale armado 19,000 ""»t v Peking in med temi je bito 2500 ameriških vojakov. Ta armada Je zasedla Peking in po-fcm zahtevala od Kitajske odškodnino v vsoti $330,000,000. Ameriški delež odškodnine je bil «4.000,000, enajat milijonov v<* kot j« znašala povzročena •koda, in to vsoto je Amerika Mem vrnila Kitajski. Druge ^kve to pridržale ves denar, kl ga prejele od Kitajske kot °dAki*tnino.
Ameriške čete so ostale na Ki-t*J«keni tudi potem, ko Je bila odškodnina izplačana. Na konferenci velesil, ki se Je vršila L "1'f22 v VVaahingtonu, so repre-»•nuntjo Kitajske apelirali, naj MJ* države potegnejo svoje če-u • kiUjnkega ozemlja, ker o-rraiajo kitajsko terltorijalno in-nrrslncmt. Konferenca j« obljub-^ preukavo, ki pa ni bila ni kd»r Podvieta, in pri tem je o-•Ulo.
^"rtaj, 28 dec. — Kitajske *> *e pričele pripravljati na " na vaeh frontah, da <De>)• M I. stresi.)
Perkinsova poroča, da je bilo 570,000 od-slovljenih
Washington, D. C- 23. dec. — Frances Perkins, tajnica oddelka za delo, poroča, da so industrije v Združenih državah zadnji mesec odslovile 570,000 delavcev, na drugi strani se je pa skupna vsota izplačanih mezd znižala za 25 milijonov dolarjev. Kljub temu velikemu koraku nazaj v depresijo je bilo letošnjega novembra le 4000 delavcev manj uposlenih, kakor lanskega novembra, pravi Perkinsova.
Tajnica ne kaže nobenega pesimizma v tem poročilu in pravi, da se razmere izboljšajo "čim prej mogoče".
Volitve v Rumuniji prinesle zmago fašistom
Bukarešta, 28. dec. — Zadnji pondeljek so bile na Rumunskem volitve državnozborskih poslancev in na veliko presenečenje vseh* demokratičnih strank so rumunski fašisti prejeli 14 odstotkov vseh oddanih glasov In izvolili 62 poslancev. Rumunski parlament ima 387 poslancev. Od teh je Tatarescujeva liberalna vlada dobila 147 in kmetska stranka, katero vodi Juliu Ma-niu, 77, ostali mandatje so pa porazdeljeni med socialistično in demokratične stranke. Nobena stranka nima večine. Tatarescu bo zdaj skušal organizirati koalicijo z demokratičnimi strankami. Nikolaj Titulescu, bivši zunanji minister in prijatelj Francije, ki je živel zadnje dve leti v prostovoljnem izgnanstvu, je bil izvoljen z veliko večino.
Protesti vsled
obsodbe piketov
New York. — Unije in delavska stranka so zagnale velik protest proti strogi obsodbi delavcev, ki so piketirali avtomatične restavracije. 8odnik A. F. Burke jim je dal po 30, 60 in 90 dni > zapora. Tajnik delavske stranke je to kazen imenoval za "sodnijsko linčanje obtožencev, kakršnega je pričakovati le od malega tirana." Proti obsodbi bo unija skušala vzeti priziv. U-nije so sklicale splošno konferenco vsega organiziranega delavstva v New Yorku za proUk-cijo pravic piketiranja kot odgovor za meščansko in kapitalistično gonjo proti piketlranju.
Grad v Italiji ee
je podrl: 19 ubitih
Forli, Italija. 28. dec. — 8tari, srednjeveški grad Fusercoli v tu kajšnji okolici se je včeraj ne nadoma podrl in razvalin«, ki so zdrknile po hribu navzdol, so porušile tri hiše v dolini ter ubile 19 prebivalcev. Grad Je bil pra-
zen.
Unija CIO zmagala pri volitvah
New York. — Mornarski delavci, uposleni na parniklh She pard Steamehip Co. in Sinclair Navigation Co., so se pri volitvah izrekli, da Jih National Ma-ritime unija (CIO) reprevntlra pri kolektivnih pogajanjih.
Domače vesti
Oblak
Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete je v sredo obiskal John Rotar iz Hibbinga, Minn. *
Nov grob na sapadu •
Pueblo, Colo.—Zadnje dni je tu umrl Frank Kočevar, star 72 let in doma is Ambruaa na Dolenjske«. V Ameriki ji bil 40 let ki tu sapušta štiri ainove in hčer.
Novice Is Minneaote .
Na Elyju je sadnje dni Geo. Muhviču umrla žena, stara 64 let, ki je Um bivala 40 let in sa-pušča mola, tri sinove in štiri omožene hčere.—V.Hibbingu je bil aretiran 24-letni George Kne-ževič na ooumljenje uboja, toda čes pet dni je bil ispuščen kot nedolžen.—V Chisholmu je umrl Frank Skobec, star 84 let, ki zapušča več hčera v Ameriki. — Disfriktno sodišče v Hibbingu je te dni podelilo dvajsetim Slovencem in Hrvatom državljanski papir.
Delavci pri Poetal Tele-graph dobili zvišanje
New York. — Kot posledica triurno stavke v šestih mestih, je Postal Telegraph * Cable Co. sklenila kolektivno pogodbo s mlado American Radio Tele-graphista unijo CIO, kl sa 17,-600 delavcev pomenil večjo pridobitev. S to pogodbo jim je bila zvišana plača sa $580,000 na leto. Dobili so tudi plačane počitnice, starostne pravice in prepoved odslovitve unijskih čls-nov, dokler niso prej odstavljeni vsi neunijski delavci.
Unija strojnikov
v novi kampanji
Bridgeport, Conn.—Mednarodna zveza strojnikov Je pričels s veliko organizatorično kampanjo med delavci, ki so uposlenl v tovarnah Remington Arms Co., da jih potegne v unijo.
Razsodišče poseglo v delavski spor
Volitve o repreaentaci ji pri kolektivnih pogajanjih
'A ——J™- *
Wanhington. D. C. — (FP) — Federalno delavsko razsodišče je odredilo volitve med vosniki avtobusov pri Padific Greyhound Lines, da konča špor med bratovščino strojevodij, neodvisno železniško unijo* In Zveso cestnih želesnlčarjev In avtobusnih vosntkov, organisacljo, ki 9« včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Razsodišče je odredilo volitve, čepravjma slednja or-ganizacija pogodbo a kompani-jo. Ta je bila sklenjena v času, ko je bratovščina; trdila, da re-presentira večino voznikov. Ras-sodišču Je bUa predložena evidenca, da je kompanija nagovarjale vosnike, naj vstopijo v unijo ADF.
Ta slučaj je sličen drugim, kl so prišli pred razsodišče v zadnjih mesecih in v katerih so bile saplotene unije Ameriške delavske federacije ki Odbora ss industrijsko orgSnisacijo. Green in drugi voditelji ADF so obdolžili člane rassodltča pristranos^ in naklonjenosti unijam CIO.
"Na podlagi predložene evidence ne smatramo, da je unija ADF prava predstavnica vosni-kob pri kolektivnih pogajanjih," pravi razsodišče. "Z namenom, da se vprašanje representacije reši in tako odvrne možnoet o-klica stavke, naj vosniki pri volitvah odločijo, katera unija naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih." _
Cikaiki svet. lagali-ziral stave na konje
Chicsgo, 28. dec. — Mestna zbornica Je včeraj po dolgi debati sprejela s 43 proti štirim glasovom "bookle bili", novo po-stsvo, s katero so legalizirane odsotne stave na konje v dirkah. Po tej postavi morajo agen-tje, kl jemljejo stave, plačati polletno 12500 za licenco, če poslujejo v downtownu In 91500 ter $500 za poslovanje v zunanjih delih mesta. Aldermani računajo, da te licence od legaliziranih stav prinesejo mestni blagsjnl okrog dva milijona dolarjev dohodkov na leto.
španske Čete na-
SKAKUJEJO FAŠISTIČNE POZICIJE
Lojalisti raztegnili vojne operacije po padcu Teruela
VELIKE IZGUBE NA OBEH STRANEH
Hendaye, Francija, 23. dec. — Vladne čete so prodrle več milj daleč po okupaciji Teruela fn zdaj naskakujejo fašiatične postojanke pri Albarraclnu, kl leži 15 milj zspadno od Teruela. Uporniška obrambna črta je bila razbita v več krajih.
Poročilo španake vlade pravi, da armada 25,000 mo«, ki je bila poalana na to fronto po padcu Teruela, podi aovražnlka. V tem mestu se vršijo velike proslave največje smage, ki so Jo lojalisti isvojevsli od zadnje o-fensive ns madridski fronti.
Fašiatlčni častniki, ki so potrdili padec Teruela, poročajo, da je general Franoo odredil kontraofenzivo na severni in sa-padni strani mesta. V tej ao na« padalne čete, topništvo in letalci. Cilj te ofenzive je pretrga-nje lojalistične obrambne črte med Madridom In obrežjem Španije na vzhodu. Ako bodo španake čete zasedle Albarracln, kar se bo najbrž zgodilo, bodo a tem zaščitile komunlkacijake zveso med Madridom, Valencijo in Barcelono.
Fašistična kakor vladna poročila priznavajo, da Je bilo veliko število vojakov na obeh straneh ubitih In ranjenih bitki za posest Teruela, toda fašistične Izgube so večje. Ob obronkih Teruela in na mestnih cestsh ležijo kupi vojaških trupel. Nekaj fašističnih bataljonov, ki so branili svoje posiclje, je bilo uničenih. Lojslistl so u-Jeli veliko število upornikov In notranji minister Indaleclo Pri-eto Je prepovedal repriaallje proti ujetnikom.
Parts, 28. dec.—Dragocenosti In umetnine, kl predstavljsjo vrednost več milijonov dolarjev, ki ao bile poslane v Pariz Iz Bll-baoja predno so fašisti zasedli to mesto, so francoske avtoritete (Dslja as 1 •trsai.l
K:
V!

n,

u,.

-V.




t-
iS:
AHd
?
aiENT,TL^0' ,
»•^titleo?^^
KEPT ON a seco0rebe ;
COMF0RT BAS IS UNTIL
A JOB IS PROVIDED

.. ANV UMt*n*Yt HA H O* WO
WfLtlM« A*0 A*Lt TO WO*U,H l«eNT|TL|P TO A JO*
• • tHTlTLlO TO se kiST ON A *lCV*t,CO«'OftT iASlS OtfTIL A | JOS If PSOVI0t0 PO« tncm....
Liga napovedala
vo jno nazadn jakom f £ V D A LIZ E M
V ZAPADNI PENNI
Kongresniki, ki so pokopali mesdni načrt, bodo kaznovani
Waahlngton, D. C. — (FP) — E. I. Oliver, podpredsednik Delavske nestrankarske lige, je dejal, da bodo delavci obračunali s onimi kongresniki, ki so glasovali proti zakonskemu načrtu minimalne mezde in maksimalnega delovnika, pri kongresnih volitvah prihodnje leto. Voditelji Odbora za industrijsko organizacijo so tudi sapretill, da bodo reakcionarni kongresniki kas-novanl.
Kongresnik Healy, vodja grupe, ki je podpirala načrt, je po obisku predsednika Roosevelta dejal, da je predsednik še vedno sagovomlk načela federalne regulacije mezd In delovnih ur v Industrijah. "Ml smo tudi in vstrajall bomo v boju, da to dosežemo," je rekel Healy,
"Vprašanje minimalne mezde in maksimalnega delovnika bo I-gralo veliko vlogo pri prihodnjih volitvah," Je izjavil Oliver. "Oni, kl so ubili mezdno zakonodajo, ae ne morejo oprati s Izgovori, da je bil načrt pomanjkljiv. V času, ko je dežela zagazila v novo gospodarsko krizo, bi morali vsaj odobriti načelo federalne regulacije in dati minimalno zaščito delavcem pred izkoriščanjem. Pozneje, ko bi bila ta atvar rešena, bi lahko sakon Izboljšali. Poras mesdnegs načrta je svsrllno snamenje. Odslej naprej delavci ne bodo več saupall politikom, kl dajejo obljube v volilnih kampanjah, potem, ko so livoljenl, pa pozabijo nanje. Za našall se bodo bolj na svojo poli tično silo, ki Jo predstavlja Delavska nestrankarska liga, da u veljavimo konstruktiven program glede pobijanja brezposol nostl In depresije."
Stlrl grupe so odgovorne za poraz mezdnega načrta: delodajalci, kl obratujejo Ukozvane znojne delavnice, reakclonarn Industrije!, republikanski In demokratski kongresniki In vodi teljl Ameriške delavske federacije. Green, predsednik ADF, Je pozval kongresnlke, naj zavrže jo načrt predno Je prišel na gla sovanje.
CIO ODPRAVIL
Konvencija jeklarske unije manifestirala novo moč delavcev
pomembni zaklju.
cki konvencije
Fašistična stranka v Franciji nepostavna
Pariš, 28. d«c.—Francosko so dišče je včeraj razsodilo, da Je "socialna stranka" v Franciji, katero vodi znani fašist Fran cois de la K<m|u<", nepostavna, ker Je v bistvu nadaljevanje bivše fašistične organizacije "Ognjeni križ", katero Je vlada po sklepu parlamenta raspustlla zadnje INiletJe. Francoiika vlada bo »daj nastopila proti omenjeni stranki Nadaljnjs akcija vlade ho zdaj naperjena proti Jecijuesu Dorlo-tu, bivšemu komunistu, ki Je pa prestopil k fašistom in danes vodi fašistično giUnJe.
Tiskarska firma kapi• tulirala pred unijo
Naahviiia, Temi. — The Newa paper Printing Corp, kl izdsja dva dnevnika, Je sklenila pogod bo s tiskarsko unijo. James G. Htahlman, pred»««dnlk korpora-cije, sa Je uklonil, ko so tiskarji zapretili s stavko. On Je tudi predaadnik Zvaze Izdajateljev ^asopieov, ki v«idl l>orbe proti K**»*evelUivemu pmgrsmu in u« nijl časopisnih delavcev,
Delavci sabtevaje prsrkv So
(NarUal Jerger).
Se dva poslanika
pozvana v Moskvo
l^ndon, 23 dec — Današnje poročilo D*U? Meraldu, glaeilu delavake stranke. — glasi, da Je aovjetaka vlada vpoklicala svojega poelanika M. Tihemeneva v Kopenhagenu in poslanika A. 8 Akubovlča na Norveškem.
Plttshurgh. — Tridnevna konvencija Jeklarske unije, ki je bila sklicana sa določitev mezdnih in drugih smernic, je bila nov mejnik v ameriški Industrijski in delavski zgodovini. Manifestirala je predvsem Brušenje industrijskega fevdalisma v enem Ismed najvažnejših sektorjev moderne Amerike, v osrčju jeklarske industrije v sa-padni Penni.
Se ni dolgo, komaj par let, ko ao bila mesta Duquesne, Mc-Keesport, Brackenrldge, New Kensington, Homestead, Am-bridge In Alltjulppa trdnjave, v katerih je bil Jeklarski truat absoluten boas nad vsem prebivalstvom. Volja Jeklaraklh magnetov je bila zakon v teh meatlh, kakor je še danea na primer v VVeirtonu, W. Va., in deloma tudi v Johnstownu. V mogočnih Jeklarskih tovarnah Je bil tudi aedež politične oblasti. Bila ao kom-panijska mesta v pravem pomenu besede,
V zadnjih oaemnajatih mesecih se Je slika v osrčju Jeklarske industrije, v pittsburškem okrožju, tomeljlto spremenila. Spremenil jo je CIO s svojo organisa-.Mirtčno kampanjo. Prvič, kar pomnijo delavci, se zdaj lahko avoliodno gibljejo. Strah pred bossl je izginil. Izginil Je s fevdalizmom vred. Prvič v zgodovini Jeklarske industrije Je delavcem v njenem oareju poeijal vsaj košček svobode. V Penn-sylvaniji Je Johnstown še edina izjema. Toda tudi tamkaj se svita: tudi tamkaj gradi unija svojo postojanko In popravlja smote zadnje stavke.
- Pri ocenjevanju prve konvencije Jeklarske unije CIO Je treba Imeti pred očmi to ozadje. Dolgo let je med voditelji Ameriške delavske federacijo vladalo mne-" nje, da Je Jeklarska Industrija "nepremagljiva," da sploh nI mogoče niti misliti na organizl« ranje njenih delavcev. CIO pa Je raztrgal to domnevo. Pod vodstvom "tujih" voditeljev, predvsem voditeljev rudarske unije- Johna I*wlsa, Philips Murrayja, P. T. Fagana, Vana Bittnerja—Je v razmeroma kratki dobi napravil ono, kar so mnogi smatrali za—nemogoče. Od lanskega (siletja so zgradili, kar olieta |MJ«tati ena najmočnejših unij v Ameriki.'
Clinton K. Golden, direktor pittsburškega okrožja, Je poročal, da Je bilo v tam času samo v njegovem dUtriktu ustanovljenih iiii novih krajevnih postojank unije in sklenjenih 211 kolektivnih pogodb s enakim številom podjetij. V tem okrožju je med 1 julijem 1036 in 80. no-vembrom I!» i7 pristopilo v unijo 255,682 članov. Vaeh krajevnih unij v Ameriki In Kanadi Je I OSO in v veljavi 445 pogodb, ki krijejo okrog 550,000 delaveev. Vaa unijska struktura Ja še ohlapna in potrebuje še nadzor-•tva izkušenih unijskih voditeljev CIO, toda v njenih vrstah le vstajajo aponobnl voditelji, kl ImmIo k<»« vodstvu unije.
Krajevne unije so predložile konvenciji ogromno število resolucij—nad 900—o rasnih problemih. Mamo gleda politične akcije Je bilo predloAenlh 264 resolucij. med njimi večje število delavsko stranko. Sprejeta Je Mta resolucija reeolucijakega odseka, kl se isreka sa delavsko ifeljc as I. streel) _ ,
psostctz
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
BI i Ml O IM LASTNINA ILOVINIU NARODNI POOTOSNI JBDNOTB
ti mi
tfriar« (U*ra CkUw«) to ll»»«» HM m teto. MM m Mt, 114« M Mit bu; m CMm* to 0Imm» rt M m mm M«, ia.71 M Mi tou; IkmM«*
Ujm.
MmH»Um rataa t tor Um U»H«4 8tot» (««M»t ChlMM> Ciuit H M m* rv, CJiUm« CImh> |1M »m »m, itlto N.M H> FMf.
M dovururu KokupUl tofUT to MMrolcalk M M vrotej*. MiopM IHmmm wMm (Avttofc po-mi iU.) m trrMto »<4ilJ«toU« to v »tete j«.
A4v«rtUlB« ratoa M »*rwmMt.—HisMertole o/
m4 uMblteJtod mnielm wtU mt M ratosaal Ot*pr M.	rdi U rmtmrmti

_ ___HM"< . „ , .
Mir «kn HMViiU fcr	MM aUapM
NmUt m vm, kar >m atlfc i
PBOSVETA
MI7-M b. Ummi^U Ar*. Oton, or THB rBI»KKATKl)
		
		
■I, te vam te • teto «*t«MMa M»*l« i« prmrotmsDo, te M fM IM M Mte«.
"Ptiči selilci
•f*
Neko uradno poročilo iz VVashingtona je pred kratkim z močno lučjo posvetilo na tragične razmere onih reveže v, katere Je velika depresija izkoreninila in ki se še dane« selijo iz države v državo po ameriški Uniji. Očetje in matere, največ pa mladi ljudje—fantje in dekleta od 18. do 26. leta starosti—se v velikem številu potepajo po deželi brez doma in Iskajoč zaslužka.
Na tisoče teh mladih "bumov" se Je že po-greznilo na dno človeške družbe. Uradna poročila zadnjih let sprlčujejo, da med zločinci— tatovi in roparji—dane* prevladuje visok odstotek mladenlčev in mladenk. To so žrtve depresije, ki so brez svoje krivile izgubile starše in dom.
Policija vseh ameriških mest že pozna te "mlgrante" ali selilce, ki prihajajo dnevno v tovornih vagonih, starih avtih ali celo peš. Nikjer Jih ne marajo, povsod Jih odrivajo a trpkim policijskim ukazom: "Move on" (Idi dalje)!
VVashingtonsko poročilo opozarja, da je to "migranstvo" zelo pereč problem. Večina teh "bumov"—Izpostavljena mrazu pozimi, vročini poletu in vedno podhranjena ter slabo oblečena —Je ubitega zdravja, oropana dobre vzgoje In izobrazbe in raznaša venerlčne bolezni; kužne bolezni vsake vrste so rezultat obolelega gospodarskega redu In siromaki brez doma In življenjskih sredstev so navadno prvi, ki se nalezejo teh bolezni, katere potem raznašujo od kraja do kraja.
Poročilo se dalje glasi, da ti nesrečneži ne spadajo med takozvane "hobote", ki Jih je Amerika poznala v predvojni dobi. Tipičen ameriški "hobo" Je bil človek, kateri je ljubil večno potepanje in se ni brigal za svojo brezposelnost. Ne tako današnji "burni", ki vandrajo zato, da najdejo zaslužek, ki jim zagotovi eksistenco kjerkoli. To Je velika razlika. Današnji "bum" se sramuje svojega položaja, ker se dobro zaveda, da njegovo življenje ni normalno.
Končno se glasi uradno poročilo, da so današnji "burni" v veliki večini belopoltni Američani, sinovi umeriških državljanov—rojeni v tej deželi.
To je višek tragedije!
Pred vojno so navadno bili tujezemci, imi-granti, ki so se vedno selili iz kraja v kraj, iz menta v mesto. Ameriški tisk. ki ni nikdar imel lepe besede za imigrante, Jih je krstil za "ptiče selilce." Danes je ta tisk tiho . . .
Razkol med katoliškimi delavci
Ta razkol je v atari domovini.
V Ljubljani izhaja Hat "Delavsku pravica", glasilo krščanako-socialnih delavcev, ki se bridko pritožuje zoj>er—koga? Zoper svoje katoliške brate!
KrŠČariNki socialci so že dolga leta organlzi-rali katoliške delavce v starem kraju po načelih Janeza Kv. Kreka. Zadnja leta, odkar ae po Kvropi širi totalitarna bolezen, je )>a nekaj na-rob«* m Krekovimi krščansko-socialnimi načeli. Tako vhhj minlijo klerikalni voditelji okoli "Slovenca". Naj to pove "Delavska pravica" nama, katera piše:
"In tM organizacija (namreč krščanitko-socialna Jugoslovanska strokovnu zveza^ ki ima na svoji vesti edino krivdo v tem, da je ontala zvesta dr. Krekovim načelom, naj |io*tane sedaj še zadnja žrtev likvidacije Krekovih načel v družabnem življenju. KrA< aimku socialno delavstvo ne je vsa leta po vojni neuNtrašeno borilo proti kapitalintični miselnoMti, ki ae je vse bolj širila tudi v vrstah tako zvanih katoliških gospodarstvenikov in jiolitikov ... Na dnevnem redu so bili neprestani spori nuni (»olitičnim vodstvom In med krščansko socialnim delavskim gt)*anjem. Našim tovarišem ni bilo vseeno. ali bodo Mamo volilni-backi in priganjači, stalno zapostavljeni in za svoj (rud popl«u'ani z dovoljenjem za (»obiranje drobtinic z l>ogati-nove mize. ali pa bodo po\ mnI dsjansko <td|očall kot enakovreden faktor. Ta drjanski in edini v/rok spora je dovedel do ustanovitve nov«* katoliške delavnice organizacije /veri« združenih delavcev. ki se danen že čisto odkrito priznava k JKZ
Katoliški delavci v starem kraju imajo torej dane« dve organizaciji, ki sta med aelMij v konfliktu Nova organizacija je % stikih z Jugo ilm 0 * B**iji koloni)
=
Glasovi iz nasettfiit
O moMtu na verigah, Judih Hi Nemcih
Milwaukee, Wia.—Bilo je v avgustu leta 1898, ko se je naša skupina 30 delavcev iz naše vasi In okolice dogovorila s trgovcem Kernom, da v oktobru odpotujemo na Ogrsko v šumo delat železniške prage. Pogodili smo še, da nam plača 26 krajcarjev od komada za velike prage, ta, male pa 17 krajcarjev, s hrano in povratno vozni no.
Na določeno mesto smo potovali skozi LJubljano, čez Zfdani most, Celje, Pragersko in Ba-nat v Budapešto, kjer smo lic stopili na postaji Budin. Od tam smo morali nest I vsak svojo prtljago po vsem mestu na drugo železniško postajo v Pešt, kajti med tema postajama niso imeli vlaki zveze, ker ju loči reka Donava, katero smo prekoračili po mostu, ki visi na verigah, na vsakem koncu mosta pa stojita na betonskem pedestalu po dva dokaj velika in iz kamna izklesana leva ali "lintverja". Most sta zgradila brata Tiernay in A-dam Clark v letih 1842-49 in Je eden največjih vj Evropi, kakor nairi pripovenujejo^ podatki v enciklopediji. V nemščini se ta most Imenuje Ketten-Bruecke, torej most na verigah, Je 410 jardov dolg, 89 Čevljev Širok in 36 čevljev nad reko. Verige visijo na štirih stebrih, ki so 160 čevljev visoki; Na eni, strani reke vodi most oziroma cesta v tunel ali predor skozi grajski grič, ki spaja glavni del mesta Christienstadt z Donavo. Drugi večji most na verigah je bil zgrajen leta 1903 in se imenuje Schwurplatz, je 56 čevljev širok in 317 jardov dolg. Vseh mostov čez Donavo v BudapeŠti je šest in dva železniška.
Inženirja, ki sta izdelala plane ali načrte za omenjeni veliki most na verigah, sta rekla po dovršenem delu, kdor najde pri mostu ali na mostu količkaj pomanjkljivega, da mu odstopita polovico svojega zaslužka. Seveda se je odzvalo mnogo strokovnjakov, pa niso našli nobenega nedostatka na novem mostu, niti najmanjše pomajklj^vosti. Prišla pa je skupina kmetic v Budapešto, da hI ogleda novi most, ne vsled nagrade, kakor prej strokovnjaki, temveč iz gole radovednosti, pa se ustavijo pri kamenitih levih in jih ogledujejo. Neka kmetica je dejala, da so levi res lepo izrezani, le da Jim manjkeJjo »jealki, sicer izgledajo kakor oni v zverinjaku. Kmetlčin glas, da nimajo levi na moatišču jezikov, se je dokaj hitro raznesel in tako prišel kmalu na uho tudi inženirjem, ki sta se brž odpravila k mostu, da se prepričata, če je res, da nima četvorica levov jezikov.
Naglih nog sta jo inženirja ucvrla na lice mesta, kjer pa sta našla Že mnogo zbranih ljudi, ki so si ogledovali leve. Kmalu sta se prepričala, da so kameniti levi res brez jezikov. Ta ugotovitev je baje enega teh inženirjev tako potrla. da je šel sredi mosta in skočil z ograje v Donavo. Ko smo slišali to storijo, nam je bilo vsem žal, saj je vendar izvršil veliko delo, tudi če so kamnoseški umetniki pozabili dati svojim kamenitim levom jezike.
Ampak naša pot nas je peljala naprej. Prišli smo v Pešto na postajo, kjer smo čakali na vlak do desetih zvečer, nakar smo odpotovali v Nagy Karol, kamor smo dospeli naslednje jutro ob sedmih. Kmalu nato zusedemo drugi vlak, ki nas je čez kake tri ure pozneje že pripeljal do zadnje postaje, ki je čepela v samoti, oddaljena od vasi kaka dva kilometra. Na pripravljene vocove zmečemo naše prtljage in jo utaremo skozi vas v 25 kilometrov oddaljeni kraj ali vas Beltek, ki Je bila najbližja naše Šume. kamor smo dospeli okrog treK popoldne. Prenočili smo v vasi Tam Je nekaj Kumunpv in Judov, ostali pa so Nemci, ki se večinoma preživljajo a polje-deljstvom in vinogradi, i
Naša skupina« kakor le omenjeno, je štela 30 delavcev, vsi skupaj pa nismo premogli 20 kron. dasi je bilo trelw večerje in prenočišča, naš trgovec, ki je imel denar, pa Je imel priti šele naslednji dan. Nastala je noč in čas počitka, pa Je dejal eden izmed skupine, da tukai pač živi-Jo večinoma sami Netfnci. ki a
dobH ljudje in nam bodo radi pomagali iz te situacije na kredit ali na upanje do prihodnjega dne. Toda temu ni bilo tako. Nihče nam ni hotel dati prenočišča brez denarja, katerega pa nismo imeli. Sli smo k nekemu Judu, ki je vodil gostilno in trgovino z jestvinami ter ga vprašali za prenočišče in mu pove dali, da plafcamo naslednje jutro, čim pride naš denartii bosa. Jud nam je takoj ustregel, traven pa vprašal, Če hočemo večerjati. Postregel nam je s ffhfm golažem. Ubil je namreč kravo in kar na dvdrišču postavil o-gromni kotel ter pod nJim zakuril, nasekal je dovolj mesa*m pripravil vse drugo, tako da je golaž j a večerja bila čez uro in pol že pripravljena. In kako o-kusen je bil ta paprikaš! Tudi z vinom nam je postregel na upanje, tako tudi s tobakom in cigaretami ter z vsem, kar je kdo potreboval. To vam je bilo go-
WtL
seje, ki se bo obdrža-9. januarja 1938, to Je na nedeljo. Seja se orfčne toAio Ob popoldne. Na dnevnem ri-du bodo važne stvari, najvažifej-Ša točka pa so volitve odborti za prihodnje leto.—Vsem rojakom v naselbini želim srečno ter veselo novo leto!
Miehael Gregorič, 518.
Leto mine. Proaveta ostane!
8ygan, Pa,—Leto 1937 se naglo krči, gre v zaton, v zgodovino in pozabnost. fiip odhaja atato leto, se nam približuje novo leto 1988. Staro leto bo torej odšlo v par dneh, haša Pro-sveta pa bo ostala med riami, četudi je nekaterim, ki radi ribarili v kalnem, trn v peti. O-gromnemu številu rojakov pa je ha&a P r oh veta luč, Hi nam kaže pot k resnici in svobodi! Odpusti onim, ki ne vedo kaj delajo, ne j>a onim, ki te namenoma blatijo! Na skrivnem pa te le radi v roke vzamejo in čitajo. Pro-sveta oziroma njemi naročniki prav dobro vedo, da Prosvetini
sovražniki niso »Ume ovčice, štoljubje, kaj?! Judovsko goato-! ampak koštruni, ki so tako za-Ijubje, s katerim se bi lahko po-1 krknjeno zlobni, če le eden nje-stavil pač vsakdo.	i n'h poročevalcev malce zagreši,
pa je vse v Prosveti frdamauo. Prosveti želim 6e večjega/uspeha v prihodnjem letu! Vsem či-tateljem Prosvete in članom SN-PJ želim vesele praznike in srečno novo leto, Brosveti pa mnogo novih naročnikovi
Članica društva št. 6.
Poročilo o zaprtih rovih Luzerne, Pa.—Pred petimi leti je premogokopna družba Wyo-ming Valley prevzela dva rova od Lehigh Valley Coal Co. Zad-
V tistih oktobrskih dneh je bilo vreme dokaj ugodno In toplo, V hleVu jpfnaš judovski dobrotnik imel obilo slame, v katero smo se po dobri večerji zarili in ae dodobra odpočili. Naaled-fje jutro je prišel naš finančni minister in vsaki skupini dose-torice je dal po 200 kron. Prijaznemu Judu smo plačali naš dolg, nakar smo odšli v šest kilometrov oddaljeno šumo, kjer smo si brž postavili bajte in pričeli tesati prage. Jud se nam je seveda tako prikupil, ker nam njih pet let ju je obratovala vsak
je dal brezplačno prenočišče in	dan na dva in cel° tri *ihte»to
pa večerjo na upanje, da smo ves	P° 16 oziroma 20 ur na dan. Pre-
čas našega zimskega bivanja v	teklega oktobra pa so rova za
šumi kupovali vse naše potreb-	PrIi» ne d» bi delavcem povedali
ščine v njegovi trgovini. Vsaka	zakaj. Vsled tega sta dva-lokala
skupina naših treh daietoric < je	UMW prizadetih rovov s pomoč
vsako nedeljo in praznik potre-	jo drugih organizacij sklicala
bovala deset kil mesa in več dru-	konferenco za 5. decembra. Ker
gih potrebščin, tako tudi toba-	je veliko naših članov prizadetih,
ka in vina. Tako smo ga čez zi-	je njiše društvo št. 204 SNPJ po-mo toliko podprli, da je imel n.\ slalo pet zastopnikov na to kon-pomlad še enkrat toliko zalogo1 ferenco.
v svoji trgovini kot jo je imel Na konferenci so zastopniki
v jeseni ob našem prihodu, n	' UMW, ki so se že prej sestali k
Sedaj pa poglejmo na Hitl/er-	razgovorom za odpretje premo-
ja, ki tako trinoško preganja Jude, češ da so slabi ljudje.- Iz navedenega opisa, ki je do piči-ce resničen, se pač jasno vidi, da so Judje boljši kot Nenici, vsaj tako se je izkazalo v tej primeri, njihova dobrota pa se jim seveda vselej tudi ob'resti#e. Kdor zna, ta zna! Joaeph lile.
Dve zabavi in seja SDt)
Detroit, Mich,—Gospodinjiki
klub SDD priredi veliko Silves-trovo zabavo v soboto, dne 31. decembra, to je na starega leta večer, v dvorani Slovenskega delavskega doma na 437 S. Li-vernois ave. Ker je ves prebitek od te zabave namenjen v korist domu, je upati, da se bo občinstvo odzvalo v velikem številu.
Na novega leta dan, to je dne 1. januarja 1938, pa priredi od-btfr Slovenskega delavskega doma v istih prostorih domačo zabavo, na kateri se bosta oddali dve lepi nagradi, namreč pralni stroj in pa električna britev. Vstopnina je samo 25c in vsakdo bo imel priliko do nagrad brez dodatnega plačila. Rojaki, udeležite se te naše zabave in se za-Imvajte z nami. Za ples bo igrala Izvrstna godba, preskrbljen« pa bodo tudi vse druge običajne dobrote.
Obenem a|>e1iram na članstvo SDD, da se gotovo udeleži del-
govnikov, podali obširna poročila, kaj se je doseglo med staro oziroma prejšnjo družbo Lehigh Valley in novo Wyoming Valley in jovernerjem države Penna. Izvedelo se je, da nova družba jii plačala stari družbi vsote, ki bi jt> imela plačati, zadolžila pa se je $175,000. Vsled tega je stara oziroma prejšnja družba preprečila, da se -bi rova še nadalje obratovala. Ko se je delo ustavilo, so imeli delavci dobiti še za štiri tedne plače, katere pa še sedaj niso dobili*in kakor izgleda, je ne bodo še kmalu.
Kakor je razvideti iz poročil zastopnikov, je družba povedala, da nima denarja, s katerim bi plačala delavce, niti nima denarja, da bi plačala bivšo lastnico rovov, dobila pa bo denar od neke stranke, ampak prejšnja družba naj ji dovoli, da bi obratovala rove. Nato so šli unijski zastopniki z zastopnikom družbe W. V. Coal Buckannonom k prejšnji lastnici vprašat za dovoljenje, da ae obratujejo rovi. Kadar pa so dovoljenje dobili, je naenkrat izginil tisti, ki je obljubil, da bo dal denar. Spet so Šli k stari druibi in so dobili dovoljenje, da se rova odpreta, stara družba pa ho čakala na svoje plačilo, ki se naj izplačuje polagoma. Ko ae je vse to uredilo, je Buckannon dejal, da nima a čim plačati ru-]
dar j t za štirj(edeitfko delo, kar znaša okrog 135 ifkbč dolarjev.
Nato je tfiickannon, kot pro-fesionalni • pretkanec, poklical unijAe zastopitfke in jih vprašal, če bi šli k tfoverherju z njim, da ga bi vprašali za posojilo za leto dni. Governer jim bo moral plačati 400 tisoč dolarjev za re-lif, zato bi bilo boljše, če bi dal tiste tisočake Buckannonu, kateri hi dal sto tisoč dolarjev in governer bi prihranil tri sto tisoč. S tem načrtom so šli pred gover-nerja.
Clm so ae z govemerjem sestali, mu niso utegnili niti vsega v celoti povedati, ko jim je bilo rečeno, da ne morejo dobiti posojila zato, ker je Bucfcani^on Se prej dobil dve posojili za drugi dve družbi, za eno 400 tisoč in za drugo 600 tisoč dolarjev, KatČri družbi pa sta bankrotirali.
Na konferenci bi bilo treba Buckannona dobro orisati ln ga prikazati v pravi likči. Na žalost se to ni zgodilo in med delavci je vtis, da je on dober človek, ki hoče delavcem dobro. Dalje se je debatiralo, kam se naj obrnejo in pomagajo Buckannonu dobiti posojilo. Sprejela se je resolucija, da ae propagira vladna kontrola premogovnikov in da se pomaga dobiti delo prizadetim delavcem pri WPA.
Frank VratartČ, 204. t
Si I vest rova zabava
Milwaukee, Wia. — Društvo "Sloga" št. 1 JPZS priredi Sil-vestrovo zabavo z bogatim novoletnim prbgramom na starega leta večer. Apeliram na članstvo, rojake in okoliška društva, da se udeležite v velikem števir lu, da se skupno poslovimo od starega leta in da pozdravimo nastop novega leta v veseli družbi. Pripravljalni odbor je pridno na delu in se bo potrudil, da ustreže vsem posetnikom z dobro postrežbo. Po sklepu zvezi nega odbora se bodo delile nagrade onim, ki so dobili največ novih članov. Pokažimo vsi člani in članice, da smo še za napredek našega društva! Pred 28 leti sva se s prijateljem udeležila Slogine zabave na starega leta večer in imenitno sva se zabavala, tako tudi večkrat potem. Pridite na letošnjo Silvea-trovo zabavo v velikem številu! Vesele praznike in srečno novo leto vsemu članstvu in rojakom, ter na svidenje! Frank Lnatik.
Zanimive vesti v Prosveti
Red Crest, Ont.—Prigibno pošiljam nadaljno polletno naročnino Prosveti. Dnevnik Prosveta se mi zelo dopade zato, ker prinaša mnogo zanimivih novic ln poročil ter dopisov. Posebno se zanimam za novice Iz nesrečne Španije, ki jo hoče požreti krvoločni, barbarski fašizem. Zadnje dni se čita, da so vladne Čete na teruelski fronti v ofenzivi in Navzele so mesto Teruel, kar je velikega pomena za špansko republiko. Tudi tukaj v Kanadi delavci mnogo pomagamo, kolikor pač moremo, Španskim bram-bovcem. Prosim; da ne pišate preveč proti Stalinovi diktaturi, kajti če bi danes vladal v Rusiji kdo drugi, bi morda naša slovanska delavska Rusija propadla.
_Frank Mali.
Razlika v številu
Herminle, Pa.—Pred več tedni sem poročal v Prosveti o tukajšnjih razmerah in o našem mestu, ki ima 1500 prebivalcev, ne 15,000. Razliko je naredila samo ena ničla v številu, vendar je vredno, da stvar popravim, da se pravilno glaai, kot sem tu označil.	Anton Zornik.
PETBR. 24 npCKMRRA^
Malo tega in onega
Ivan Molek
Na božič smo vsi pogani«
V nacijski Nemčiji-^eželi, ki že štiri leta in pol atoji na glavi-je bilo te dni zabavno Hi lerjevi "učenjaki"-dr. Rosenber* £? niziran Rus. dr. (^b^T^o voriU in pisali, da božični praznik izvi^vt čge, odkoder se je potem razširil po KvrJTn nazadnje ga je krščanska cerkev oavo I n «go popačda, nakar t»meni nekaj poplom
pritiklihe božiča-^dreveace, venci
Nemčije in zunanji gnili svet
__popolnoma
jvf«», &p*ur je Drvornn	■
IstOtako so pri
in drugo—dwna.........
\>i moral fb priznati .. .
Ne vem, Icaj mislijo « tem Hitlerjevi «Uče njaki". Ali morda mislijo, da bi mbrale dru*e dežele plačati nacijski Nemčiji nekakšno od-
t«	« 81 ?fi8vojile nJen danski bo-
žič, *h kaj? Po isti pravici bi nacijski »uče-
n Jaški" klovni lahko rekli, da so si vsi evropski
narWi—razen Turkov in uhro-finskih ljudstev —prisvojili tudi nemški jezik in ga po svoje spa-čfli, kajti vai indo-evropaki jeziki so si v sorodu in izvirajo iz istih korenov; po isti pravici tudi poganske vraže, katerih Je ogromen kup po vsej Evropi in Anleriki, prihajajo od starih Germanov.
Niti "novbpoganski" Nemci (naciji), niti "staropoganski" kristjani po vsem svetu si ne morejo lastiti tradicije božičnega praznika, kaj-ti to je bil praznik vseh starodavnih poginov (S "pogani" je krščanska cerkev krstila vse drugoverce, kar pa je bil slab trik, kajti krščan-ska vera se bistveno malo razlikuje od starejših poganskih religij.) Pred okrog 5000 leti so predniki Nemcev, Slovanov, Latincev, Grkov in • Indijcev živeli skupaj nekje v srednji Aziji. Govorili so eden jezik, častili iste bogove In ob-hajali ifte poganske praznike—in med temi prazniki je bil tudi zimski solnčni obrat, ki se danea imenuje božič.
To je že davno dognano dejstvo. Ko danes praznujemo božič—praznujemo v resnici isti poganski praznik—praznik rojstva solnca!—ki so ga pred 5000 leti praznovali naši predniki v Aziji. Kasneje ao naaledniki starih, predzgo-dovinskih narodov prenesli simbol rojstva soln-, ca na simbol rojstva boga, kar pa ni spremenilo bistva starega praznika. Spremenjen je le ' simbol.
Vse mitologije so poganstvo. Krščanska mitologija je tudi poganatvo. Cisto vseeno je, če ai božič predstavljamo kot dan rojstva solnca. dan slovanakega boga Triglava s tremi glavami ali dan rojstva krščanskega Boga v treh osebah In z eno glavo. Vsa tri božanstva so mitologija —pravljica. Prvotni pogani, ki so častili in poosebili solnce, so bili še najbližje realnosti, kajti solnce je v resnici—izvor zemlje in vsega življenja na zemlji, dasi ni nobeno božanstvo in se nič ne briga za otročarije ljudi na zemlji.
Da—na božič smo vai, čisto vsi, pogani!
To nam nič ne koriati in nič ne škodi, kakor ni našim očetom v starem kraju na božični dan nič koristil in nič škodil ključ od hišnih vrat na mizi ali prgišče zrnja pod božičnim kolačem .. • Kolač amo otroci pojedli in bili amo zadovoljni —zadovoljni smo bili zaradi kolača (božičnika), ne zaradi rojstva tega ali onega, kar je bilo tako daleč od naa, kakor je solnce od jemlje ...
Krči odrezane zeljnate glave
Bernard Shaw Je, kakor znano, prepričan ve-getarianec, nekoč pa vendarle ni spravil nobene beaede iz aebe, da bi zagovarjal svojo pripadnost k temu gibanju z običajnim razlogom, da so ti-ati, ki meso jedo, ubijalci in mučitelji živali.
To je bilo tedaj, ko je obiskal pred dnevi u-mrlega slovitega industrijskega rastlinskega fiziologa aira Jagadiaa Chandra Bosea. Ta mu je po avojih umnih metodah predvajal krče zeljnate glave, ki so jo bili pravkar odrezali. Bose je angleškemu dramatiku tedaj na oko dokazal, da ni smrt takšne zeljne glave nič manj dramatična in razburljiva nego amrt kakšne krave.
Ce imajo vegetarianci prav, da je z mesojed-stvom združena grozovitost proti govedu, prašičem, perutnini itd., tedaj bi bilo pravično, da bi to svojo Obtožbo naalovili tudi nase, kajti huftlini Je prav tako težko umreti kakor šivali. A če bi ljudje izbirali avojo hrano izključno i Ukšhih Btflflč, kaj naj bi potem jedli?
Pred desetimi M
(It Prosvete z dne 24. decembra 1917.)
DomaČe vesti. V Conneautu, O., ae je na * lasniški progi fcinrtno ponearečil rojak Anion Zore, član SNPJ.
Delavske veatl. V Chicagu so slamnfkarske delavke, med katerim, je mm Slovenk.
Svetovna vojna. Nemčija ae ne tadbo premirja s Rualjo in še vedno prevaža na druga bojišča.
Sevjttaka Raaija.
da je Leon Trocki Izjavil pred *tegt^J^ sko-vojaškega sveta: -Ml nlamo vrgl. rarja tla zato. da bom« zdaj klečali pred nemški -----jem!'	___

(Dsl> Is prt. alovansklm rtufnlčkim aavezotn. ki Je P«i to današajega režima.	,Av}.
Slovenski krtftHiaH »ociaki ^^^J l dirani! Kolikor ni med njimi totalnih niai nov, ae bodo pridružili socialistom
PETEK, 24. DECEMBRA
?ROSVBYI
Nemški kmet pod peto fašizma
Nemški kmet je v bistvu kot vsi kmetje. On hoče, da so za-Ičitene cene njegovih pridelkov pred inozemsko konkurenco, da ima na razpolago ubogljive delovne sile, cenene industrijske proizvode in poceni kredit. Predvsem pa hoče biti gospodar na svoji zemlji, da lahko dela kar se mu poljubi, da lahko prodaja svoje pridelke na notranjih trži-Mih, varen pred inozemsko konkurenco, da lahko prideluje kar hoče, zlasti to kar lahko najbolje vnovči, hoče pa tudi, da svoje pridelke lahko porabi v lastnem gospodarstvu, ako si obeta od tega večjo korist.
Toda vse to, kar on hoče, v tretjem rajhu ne sme!
Nemški kmetje so prisilno Združeni v velikanskih organizacijah rajhovskega prehranjevalnega stanu, ki ga vodi prehranjevalni minister Darre. Organizacija, za katero stoji vsa sila tretjega rajha, je spravila kmeta pod svoje jerobstvo, vse njegovo delovanje ureja po strogih predpisih in nadzoruje kar najbolj riatanČno njihovo izvajanje.
Kmet ne sme svobodno prodajati mleka in jajc, ampak mora čakati, dokler pride pooblaščenec organizacije, ki mu odvzame produkte po določeni ceni. Kmet vidi, kako se mleko, za katerega dobi on (cena je v raznih pokrajinah različna) 12.5 pfeniga, prodaja potem v sosednjem mestu po 24 pfenigov. Poprej nekoč je sam vozil mleko v mesto in je dobil zanj po 18 do 20 pfenigov za liter; tako on kot njegovi odjemalci so si bili na boljšem. Sedaj zabavlja čez nad-organizacijo in ogromno število pisarjev, ki stanejo toliko denarja.
Z jajci ni nič drugače. On mora—kot je za vsako kravo določena gotova količina mleka—tudi od vsake kokoši oddati naprej določeno število jajc. S tem pa še ni rečeno, da si sme preostanek pridržati. Najmanjše določeno število predstavlja le mejo, pod katero kmet ne sme iti, ako noče biti kaznovan.
Komaj se je kmet na to nekoliko privadil, ko jeletošnje lelo že prišla zapoved, da mora oddati tudi vse žito. To je bil najhujši udarec za kmeta, kajti doslej je moral oddajati samo gotov del, dočim je preostanek lahko porabil za krmljenje živine. Kaj naj bo z živino? Obljubili so mu sicer, da bo 4obil potrebno količino krme na razpolago, toda brez jamstva za količino in kvaliteto.
Ob žetvi bo zaposlili toliko sil kot še nikoli. Cim hitreje je pri-Mo žito v kašče, tem manjša je bila izguba, kajti vsak kilogram
žita je potreben za človeško prehrano.
SA, SS, Hitlerjeva mladina in cq1o vojska so morali ob žetvi na deželo, pomagat kmetu. Ta pa jih je neredko sprejel z nezaupanjem. Ali so prišli res samo pomagat, ali morda tudi špioni-rati? Manj kot kdaj koli poprej ljubi kmet, da mu kdo pošilja ljudi, ki jih ne pozna in jim ne zi»upa, na njegovo dvorišče. Po-
znani so slučaji, da so kmetje nudili pomagačem iz mesta polno mezdo za ves čas žetve, samo, da bi se takoj odstranili. Pa se niso mogli, ker se niso smeli, kajti bili so prav tako malo svobodni, kot kmet.
Tujih obiskov ima kmet že več kot preveč. Pride strokovnjak- za mlekarstvo, prešteje krave v hlevu in ugotovi, ali je množina oddanega mleka v skladu s Številom krav, ali morda— kar je strogo prepovedano — kmet ne izdeluje surovega masla, in kako velik je odstotek maščobe v mleku. Tretji pride pogledat, če so navedbe v tkzv. "posestniškem izkazu" resnične. Ta izkaz je dokument z nešteto rubrikami, v katere mora kmet spisati vse, kar želi vedeti oblast o njegovem gospodarstvu. On služi kot podlaga za predpise glede posevkov za prihodnje leto, ki mu jih diktira oblast.
Kako strogo se izvaja nadzorstvo, si človek težko predstavlja. Eden izmed precej znanih trikov, ki se jih poslužujejo nadzorniki, je, da pridejo h kmetu, mu odkupijo kokoš in jo na licu mesta zakoljejo, ako najdejo v golši žitna zrna, je dokazano, da je kmet krmil žito in se pregrešil zoper prepoved.
Kazni so v denarju in se stopnjujejo, končna kazen je—ječa Vmes pa sta še dve stopnji kazni': koncentracijsko taborišče in progon iz hiše in posestva. Pred to usodo niso zaščiteni niti lastniki dednih kmetij, ki žive kot nekdaj fidejkomisna gospoda, na zemlji, ki je nedeljiva in je ni mogoče obremeniti.
Prve čase se je zdelo marsikomu, da je povišan, ko je postal dedni kmet. Toda kaj kmalu so se pokazale senčne strani te ureditve. Dedni kmet mora zapustiti svoje posestvo enemu spmemu nasledniku, ponavadi prvencu, ostali ne dobe ničesar in starši so radi tega večkrat v nemalih skrbeh. Kajti svojim otrokom ne morejo testamenti-rati niti deleža, ker posestva ni mogoče obremeniti. Tudi kredita tak kmet ne more dobiti. iti
Toda,ljudje se končno znajdejo v vsakem položaju. Kljub prepovedi imajo kmetje tajne zaloge in mnogi molzejo ter izdelujejo surovo maslo ponoči. Ker je prepovedano klati živino, se dogaja, da si čudovito veliko število goved polomi noge, nakar jih seveda morajo zaklati. Ako bi hoteli vsakogar kaznovati radi prestopka najrazličnejših prepovedi, bi bilo ječ in taborišč premalo. Pa tudi sicer noče iti režim do skrajnosti, na drugi strani pa so kontrolorji največkrat tudi sami kmetje. Dasi nacisti in SS radi zatisnejo eno o-ko, ker sami vedo, kako se jim godi. Ako bodo nekoč postavljeni pred odločitev, se bo ^ide-lo ali je pokorščina stranki močnejša, ali njihova zvestoba do poklica. Problem je isti, kot v velikih industrijskih središčih, kjer opažamo že sedaj pri nacistih oklevanje med zvestobo do stranke in razredno zavestjo.
Kmetje mislijo predvsem na to, kako bi se znebili prisilnih ob-
veznosti; to ao zlasti starejši, mlajši pa so še voljni delati za fašizem. V vsej Nemčiji potekajo kmečki shodi burno. Teh shodov ne sklicuje opozicija — kje pa bi jih tudi smela — ampak so oficijelna zborovanja. Znani so slučaji, da je oficijel-ni govornik moral pobrati Šila in pokita. Zlasti se to dogaja na VVestfalskem in na Bavarskem, kjer ne žuli kmete samo državno prisilno gospodarstvo, ampak tudi boj nacizma proti cerkvi.
Opazovalci iz vrst industrijskega delavstva se Čudijo, kaj vse si smejo dovoliti kmetje. Sicer so kpietje uganjali opozicijo in zabavljali že pod vsemi režimi, toda ta zabavljanja ne bodo zrušila režima. Tudi bi radi nezadovoljnosti kmetov nikdar ne bila propadla republika. Šele prekucuška volja reakcionarnih sil v mestih in težki industriji, povezana z nezadovoljstvom kmetov je omogočila zmago fašizmu. Tako bo tudi obratno. Zaenkrat je politični pritisk na deželi manjši, zato pa je prisilno gospodarstvo tem bolj izpeljano.
Naj bo že kakorkoli: nemška vae je med tem menjala svoj obraz. Nekoč so visele po vašeh zastave a kljukastim kritem i vsake strehe, sedaj samo Še z javnih poslopij.
Vas ne bo zrušila Hitlerja, pa tudi držala ga ne bo.
—Po Del. Pol.
__;__P
P
ffife frlnnrttflha Narnhna flnhpnma 3fžnota
V»3SSP Iti7-II S«. UwndaW Af.	t Škaf*. &
lil1 'J&Ji!1 TiJBr.....
■ (MIm. *»r*v«WU (UatU
VVIIliam Green (tovoj.. predsednik Amttttkt delavske federacije, in John L. Lewia, načelnik Odbora ta industrijsko organizacijo.
Letni delavci ,
se izrekli za C/O
Portland, Ore. — Pri unijsklh volitvah pri Inman-Poulsen Lum-ber Co., katere Je odredil gover-ner Martin vsled bratomornega boja med CIO in ADF, je »ma-gala Mednarodna unija lesnih delavcev CIO, ki je dobila 876 glasov, tesarska unija ADF pa 188 glasov. Družba je potem naznanila, da bo pričela takoj z obratom, tesarska unija pa je rekla, da bo še naprej nadaljevala z bojem proti CIO. Sodi se, da tesarska unija v tem boju proti CIO potroši dnevno okrog tisoč jlolarjev samo na zapadni obali. Te volitve so se vršile ne kaj dni po konvenciji unije les nih delavcev, na kateri sta predsednik Pritchfitt in John Brophy poročala o velikem napredku. Mednarodna unija je že izdala nad 200 čarterjev krajevnim u nijam na zapadni obali in v raznih drugih državah. Do silovitega bratomornega boja je prišlo, ko so se lesni delavci odcepili od tesarske unije in se pridružili CIO.
Unije v Michiganu zahtevajo podporo
Ce* 200,000 delavcev
izgubilo zaslužek
Lansing, Mteh. - (FP)—Zastopniki desetih mednarodnih linij CIO ao ae udeležili konferenca, na kateri ao razpravljali o ustanovitvi poaebnih odborov, ki naj bi pritiskali na državne in fedanalne atvoriteta, da dobijo braaposelni zadostno podporo. Adolph Germer, pokrajinski di rektor CIO, Je poročal, da Je i Michiganu čez 206.000 brezposelnih delavcev, tiaoči drugih pa ao le dalno uposleni. Vae unije CIO V mlchiganakih industrijskih mestih ao bila reprezenti-rane po avojth delegatih na tej konferenci.
Imenovan Je bil odbor unij CIO, kateremu Je bila poverjena naloga zbiranja podatkov o obsegu brezpošelnoati v industrijskih meatih. Ti podatki bodo potem predloženi relifnim avtoritetam f zahtevo, ii«j pod vzamejo akcijo, da ne bodo brezposelni trpeli porttanjkanja. Ti podatki bodo prišli prav pri izvajanju pritiska na ffcderalno re-lifno administracijo. Governer Murphy Je nedavno imenoval Richarda Frankensteena, podpredsednika avtne unije, za Člana državi^ relifne komisije in on bo gledal, da bodo brezposelni dobili podporo. '
Stavke v newydr-ških tr ■
konkurirati s tovarnarji ia Angeleaa. Nepristranski raz »od nik Isldor Golden je odlomil v prilog uniji, ki Je proti ponovnemu uveden ju akordnega dela. Rekel je, da argument podjetnikov glede konkurence na drli, ker je oblaka, narejena ob ta-denski plači, boljša kakor ob akordnem delu. »lično zmago J« ta unija doaagla tudi v Bostonu. Smatra ae, da bo unija ada, skušala odpraviti akordno delo v vaej industriji.
Madden oplazil kritike delavskega razsodišča
Washington, D. C. — J. W. Madden, načelnik federalnega delavskega razsodišča, J« v svojem govoru na konferenci Ameriškega odvetniškega gllda, udaril po naaadnjakih, ki kritizirajo odloke raiaodlšča. "Uredniki velikih dnevnikov in radlogovorni ki v slutbi reakcije neprestano napadajo razsodišče," Ja reke Maddan. "To ni podalo še nobenega odloka, da ga ne bi ti kri tizirali." Maddan Je pohvalil od vetnlško organizacijo, ki Je škli cala konferenco in a tem pokazala, da ae zanima M Wagner-Jev zakon, ki zasluti vso pozornost, Razsodišče pozdravlja vse sugeatlje a itranl odvetnikov, ki se sanlmajo aa odnošaje med delavci In delodajalci.
GLAVrtl ObtdB un*vNi o
mi a Uw|tel» A«*, cfc
>w|«il» A*«.. Cfclt««*
UwM.W A**, dU*. _ U««4*k A«*m CWN,
•u? a u«M*u a**m rti«M%
NIT a	A**. Ctu*««,
•ft
.ronraaosaoNtai. _ . _
ImiHi VMrlcV. »rrl	....................III «—H
liuk felU.,
nSS.

AH., JakMlaiR.
IM a SI.. MilvMfc*, Vta.
__,_______ Jt.. »rvl <IMtUhi»l M*»murnih ....................•*! 11». SlrOtM, P*.
C* »Um Sani tak. šrntI 4U.rU.M Mi»i«ii<»l......... »Ml W. UM ft t. CW*«ta«ft. Ofcto
Jtfc* ftW*Mk. IralJI 4t.uik.nt	..........«14 na SV. U S*1K UL
NvtH TrnSt, tolrti fthtrUUI	............S.« M«, W»U»«Urf. M*
oosroDAasai onsasi ......................... im a iiim
..................IUT a U«M*1« Af»
A. TUn.m...............................MM a U»«*»U A««..
1 _____________m... Mi	MM a !*»■*•»• in,	lUtMte
itlkm oiip.v.....................................mi a ri—»m< cim«mSwi auu. ia
4 I. Ulrtch.....................................I Ml a TraaUII An,	». Hi.
••«....<«..%..,HM a l<*akiN	lnflft BI
roaoTNi oussz« .........................in t, lir a a»HM«taM. I*
...................»Mil M«t«W AH« CWr.twU. osa
.........«..••.••.•••••...«..<.• >.SM |T« AMM, Mmmm
............................III	a, UMM^
.• ..•>«i«,>.•..««.....Bm Ml. Mnlia fk NAMoam ooaaai	^
tfmk UM«, llltllil............................UM a Uw»4«W A*«.. CM^Cft,
.......................................................WwhIM A Ms Ptn, IStMii
t«*v*}|<
ISmMM.m
Ute UMI.
Zračna poita med Ameriko in Novo Zelandijo
San Franciaco, Cal., 23. dec.— Ameriški transpacifičnl Clipper, ki nosi pošto po zraku med Ameriko in Azijo, danes poleti Iz Ho-noluluja v Auckland, Nova Zelandija. Letalo dospe v Novo Zelandijo v soboto in vrne se prihodnji teden. Poslej bo zračna pošta redno potovala med Ameriko in Novo Zelandijo sem in tja dvakrat v tednu.
Najzanesljivejše dnevna delavske vaatl ao ▼ dnevniku Trasr*
tL" Ali jih ČKat. raak Umi
ZasUvkmU »o tudi vozniki taksijev
New York. — (FP) — Lokalna unija lekarnarsklh nameščencev It. 1199 CIO je oklicala stavko v 57 trgovinah Whelan Drug Co. vsled zavlačevanja In izbegavanja druibe pri pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe. DrilSba Je vlekla unijo za nos le od meseca junija, ko so se pričela pogajanja.
Vsled stavke je morala zapreti več trgovin, ostale pa so para lizlrane. Proti drulbi Je bila vlo-tena tudi prltoftba pri drlavni lekarniški komisiji vsled uposll tve skebskih lekarnarjev brez diplome, kar pomeni, da druftba lahko iigubi poalovnlco.
Unija transportnih delavcev CIO pa Je pozvala v stavko 3000 voznikov taksijev za enforslra nje kolektivne pogodbe. Do stav ke Je prišlo, ker so večje druft be pričele sistematično grlzti pogodbo. Unija Jih dolfti, da ne plačujejo minimalne plače, kršijo delovnik In odpuščajo voznike brez ozira na določbe v pogodbi.
Departmont fltore Kmployes unija CIO pa p oklicala stavk« v trgovinah F. W. Woolworth Co.. ki pa Je bila poravnana fte drugi dan. Drutba je pristala na nekatere takojšnje zahteve gle-dr plače In ddftvnJka In na na-
Japonike policijske avtoritete zatirajo proti-vojno propagando
(NsdaUevaaj* f I. atrsnl.) stavijo prodiranje Japonske armade. Na nekaterih ao v teku srdite bitke in poročila se glasijo, da je odpor Kitajcev bolj močan kot kdaj prej. Prvo bitko Je Izzval general Cang Fakwej, ki poveljuje kitajski armadi 100,-000 mot. Ciang Kaišek, kitajski diktator, je Instruiral poveljnike kitajskih čet, naj ustavijo prodiranje Japoncev proti zapa-du.
Japonci ao včeraj zasedli ftao-paičen, pristaniško mesto ob re-ki Jangtse, po vroči bitki, v kateri Je padlo tisoč kitajskih vojakov. Japonci so zasegli 21 tovornih vagonov, štiri tovorna avte In veliko zalogo pšenice in rita.
CIO odpravil, fevdalizem v sapadni Penni
(NadaUevaaj* s I. straaU
nestrankarsko ligo in le indi-rektno omenja delavsko stranko. Delegatje niso imeli prilike izraziti mnenja o tem vprašanju, ker je bila debata hitro zaključena, ko se je pokazal vtčji aentiment za delavsko stranko.
Gleda tega je treba omeniti govor Phillpa Mwrrayja, v kate-rem je nominiral Thomasa Ken-nedyja, tajnika-blagajnika rudarske unija in podgovernerja Pennaylvanije, za governerja. Vae kaše. da ga' bo GIO skušal nominirati na demokratški listi, toda fte radi raacepljenja delavstva ni skoraj nobenega upanja, da bi bil iavoljen. Prej bi Imel to priliko, ako bi bila bitka med tremi strankami, to je, ako bi bil kandidat delavske stranke. V tem oziru ao voditelji CIO slabi politični strategi.
Konvencija ae Je izrekla za načrt Phillpa Murrayja, naj vlada rabi denar Iz sklada starostnega zavarovanja za financiranje gradnje delavskih domov. Resolucija zahteva pet milijard v ta namen. Sprejela Je tudi agresl ven in dalekoeeften program za vladno pomoč brezposelnim. Vse krajevne unije ao bile Instruira na, naj registrirajo vae brezposelne člane In organizirajo poseb-
ne sekcije ter odbore, ki naj pritekajo na vlado za zadosten re-llf In sodelujejo z drugimi organizacijami v tem gibanju.
Vašna je tudi resolucija glede zunanjih zadev. Konvencija ae Je izrekla proti vojni poHtiki Kooseveltove administracije, U odpoklic ladij in Američanov li Kitajske, proti kolektivni akciji kapitalističnih driav in za ljudski bojkot japonskih Izdelkov In končno za Ludlow amendmant proti vojni.
Španske čete naskaku jejo fašistične pozicije
(Na4alWvaa)e s I. msuU
poklonile španskemu poslaniku. Francosko sodišče Je odločilo, da so dragocenosti last španske vlade, čeprav Je Hilbao zdaj pod fsšistično kontrolo.
Aliateše naročili Proaveto tU Mladinski Hat avajaani prijatelj« ali Sorodnik« v domovtnoT To Ja edini dar trajne vrednontl. M ga a« mal denar lahko MU«teavo)>
T
iboy»
Gt)idyou know.
t ha t ter sdvtee sad Information rafardtnf tuber-oulosls you oan censult your locftl tubsreuloslt sssooistion t
ameriška gospodinja ne more piti kave brez franckove cikorije Lani jo je poskusila ftkatljo
Dobra čaša kave Je najboljši dol obeda, In vsaka gospodinja je ponosna, Če more pripraviti okuano Izbomo pijačo.
Toda resnična skrlvnoat dobre kave tiči v tem, da zmešate Čajno tllčlco ali tableto Franckove Clkorije z zmluto kavo v loncu ali percolatorju. Cikorlja ima IzlKireu okus In svoj lastni aroma, ki da, ako Je zmešana s pravo kavo, resničen kavin okus. Zajamči boljšo barvo in močnejšo vsebino.
če cikorljo enkrat poskusite, ne boste nikdar delali kave brez nje. To nam je pisala neka ameriška gospodinja.
"Jkihlla sem škatljo, ki ste mi Jo poslali in jo imam tako rada, da ne morem napraviti oziroma piti kavo brez nje. Aele s Fran-
rkovo Cikorljo Je kava popolna."
Ni čuda, če v najboljših re-stavrantlh in v stari domovini vedno kuhajo kavo s cikorljo. NauMir kfišrko kuhati dnhra kavo « Frt\nakovo Cikorljo. riUNCKOVA CtKORlJA NA-PRAVI NAJHOUSO KAVO 8K B0U&O Franckova Cikorlja Je na prodaj v Škstljl, palčki ali tabletni obliki v grocerljah In prodajalnah kave. ftkatlja, ki stane sa-mo deset centov, traja mesec ali dva. Kupite Jo danes t Ce Je ne morete dobiti v soseščini, nam pošljite 10 centov v znamkah, In rnl vam Jo bomo poslali polno Škatlo,
llein. Franck Hons Inc., Flushlng, N. Y.
—(A40
P. Brealln, predsednik Stavka je bila končana I
Ml)« voznikov avtobusov v Ne« Ti z delno znugo voznikov.
daljevaje pogajanj za aklenitsv pogodbe. VečTirfovlfi Je moralo zapreti vrata, drug* pa so bile pnraliziran«.
Akbrdno dtto v oblačilni Industriji izginja
Man Franciseo. — V tukajšnji oblačilni industriji'za šsn-ske obleke bodo /lani krojaške unije ILftW še v bodote dolall brez aki>rdnoffa deia ali plače od o razvoja koea, katero ao hoteli upeljatl • tovarnarji, češ, da ne morejo
1038
Letošnji Koledar Vam bo lelo ugajal, . . Naročite ga le danes.
Cena SO centov
lit UMNI ZAMMI\M>A	—
I-OVMTI. k%/inAvr, Mtmm.iU)
STI, isMmmmM CH.IVHI Bogato iluatriran
\ii|if m Ion« \lovm%l.lh kn|l« \intrihi! %
knjigarni bito vmikovrslnu slovenske
knjige
naiih priznanih pisateljevi Cankarja,
Tu v m i jn, Jurčl^<a, Treglja, Kmetove.'
MilAlnskeca, Itd. . . V zalogi imauio
• i
prrv»<Jf 'tel svetovnoznauih mojstrovi tloifnidarnkn. go»po<lliijike In |»ouČns knjige . . . Igre, fH-»mi, zrtnljevlde.;
Ljnbitelji lejH- knjige naj pllejo po renik knjig, ki Jtli imamo v zalogi.
-r
PtOSVttI
F. M. DO0TOJBV8KIJ:
Bratje Karamazovi
■ spfl—sm FMI—a
"Vidite, to Je moja i*rs# še odpečatena ni!" Vzdignil jo je in jo pokazal vsem na okoli. "Videl sem ga od ondukajle, kako je porinil mojo igro v špranjo In jo zamenjal s svojo. Slepar si, ne pan!"
"A jaz sem videl, kako je tale pan dvakrat skril vrhnjo kvarto," je viknil Kalganov.'
"Oh, kaka sramota, oh, kaka sramota!" je vzkliknila Grušenjka, plosnila z rokami in res zardela od sramu. "Bože moj, kakšen, le kakšen je postal ta človek!"
"Tudi jas sem si mislil," je kriknil Mitja. A ni še utegnil izreči besede, ko se je pan Wrub-lewski v svoji besnosti in togoti obrnil h Gru-šenjki in zakričal, grozeč ji s pestjo:
"Javna vlačuga!"
Toda preden je utegni! zapreti usta, je Mitja plani! nanj, objel ga z rokami, vzdignil ga v zrak in ga v trenutku odnesel iz dvorane v sobo na levi, kamor je bil preje odvedel Poljaka.
"Na tU sem ga položil!" Je povedal takoj nato, ko se je vrnil, ves zasopel od razburjenja. "Zdaj bije okoli sebe, kanalja, a mislim, da ne bo hodil nazaj! . . ." Zaprl Je polovico vrat In zaklkal malemu panu, držeč drugo polovico na stežaj odprto:	" '	"
"Jašnjevelmožnl, ali ne bi Izvolili za njim T
Pržeprašam!"
"Batjuška, MltriJ Fjodorovič," Je viknil Tri-fon Borisič, "vzemi Jima denar, kolikor si ga izgubil. Saj je vendar isto, kakor če bi te bila okrala."
"Jas svojih petdeset rabljev ne maram nazaj," se Je zdajci oglasil Kalganov.
'Tudi Jas svojih dve sto ne, tudi jaz jih nočem!" je vzkliknil Mitja, "za nič jih ne vzamem nazaj, naj mu ostanejo v tolažbo."
"Imenitno, Mitja! TI si dečko, Mitja!" Je vzkliknila Grušenjka in nekaj strašno hudobnega je zazvenelo v njenem vzkliku. Mali pan, od razjarjenosti rdeč kakor bager, čeprav še ni bil izgubil niti trohice svoje gospodske dostojan-stvenosti, je bil že krenil proti vratom, a mahoma se Je ustavil in izpregovoril, obračaje se k Grušenjki:
"Panl, ježeli hceš išč za mnoju, Idžmi, če pa ne — ostani sdrova! (Pani, če hočeš iti z menoj, pojdlva, če pa ne — bodi zdrava!)"
In dostojanstveno, prhaje od ogorčenja in napuha, Je stopil skozi vrata. Bil je snačajen človek: niti po vsem, kar se je bilo zgodilo, še nI bil Izgubil nade, da pojde panl z njim—tako visoko se je cenil. Mitja je zaloputnil vrata za njim.
"Zaklenite ju," Je rekel Kalganov. Toda ključavnica je zarožljala z one strani, zaklenila sta se bila sama.
"Imenitno!" je zlobno in neusmiljeno kriknila Grušenjka. "Imenitno! Saj tja spadata!"
VIII . •	DeHrtj
Pričela se je malone orgija, popivanje na iive in mrtve. Grušenjka je prva kriknila, naj jI dado vina: "Piti hočem, prav do pijanega se hočem napiti, da bo Uko kakor takrat, pomniš, Mitja, ali še pomniš, kako sva se takrat tukaj seznanila?" Mitja sam Je bil kakor zmešan, poln slutnje o "svoji sreči". Sicer pa ga je Grušenjka neprestano odganjala ojJ sebe: "Pojdi, bodi vesel, reci jim, naj plešejo, da bodo vsi veseli. 'hodi izba, hodi peč!'—kakor takrat, kakor takrat!" je vzklikala venomer. Strašno je bila razburjena. In Mitja je tekel naročat. Zbor se je bil sbral v sosednji sobi. Tista, v kateri so doslej sedeli, je bila vrhu vsega še tesna, pre-grajena s katunasto zaveso, za katero je takisto stala ogromna postelja s mehko pernico in kupom prav takih katunastih blazin. Vobče so bile v vseh štirih "boljših" sobah te hiše post* Ije. Grušenjka je sedla tik ob vratih, Mitja Ji je zanesel naslanjač pred prag: prav tako je
sedela tudi "takrat," na dan njune prve tukajšnje popivke, ter gledala odtod pevski zbor in plesalce. Zbrala so se bila vsa tista dekleta kakor takrat. Židje z goslimi in citrami so bili tudi prišli in naposled Je prispela tudi toli težko pričakovana trojka z vini in drugimi zalogami. Mitja je imel posla preko glave. V sobo so prihajali gledat tudi drugi ljudje, seljaki in njihove ženske, ki so že spali, a so k bili zbudili in zaduhall nezaslišano pogoŠČenje kakor pred mesecem dni. Mitja se je pozdravljal in objemal z znanci, domišljal se obrazov, odpiral butHjke in nalival vsakomur, kdor je prišel. Za šampanjcem so se posebno oblizovala samo dekleta, seljakom pa sta bolj ugajala rum in konjak in zlasti tudi vroči punč. Mitja je odredil, naj skuhajo vsem dekletom čokolado in naj vso noč neprestano vro trije samovarji za čaj in punč, ki naj ga dobi vsak, kdor pride: kdor le hoče, vsak naj bo pogoščen. Z eno besedo, pričelo se je nekaj neurejenega in divjega, toda Mitja je bil kakor v svojem domačem elementu, in čim bolj divje je vse postajalo, tem bolj je njemu oživljal duh. Da ga Je v teh trenutkih katerikoli seljalr poprosil denarja, bi bH takoj izvlekel ves svoj šop ter jel deliti na destto in levo, ne da bi štel. Zato se je tudi domačin Trifon Borisič, bržkone z namenom, da bi obvaroval Mitjo škode, skoro nerazdružno »mukal okoli njeffrf? vi« detf je bilo, da je za to noč že povsem opustil misel na spanje; toda pil je malo (samo kozarček punča je bil posrebal) in po svoje bistro pazil na Mitjevo korist. Kadar je bilo treba, ga je prijazno in klečeplazno zadrževal in pogovarjal: ni mu dal, da bi—kakor "takrat"— razdaja) seljakom smotke in rensko vino ali pa, česar Bog ne daj, celo denar, in zelo je bil nejevoljen zaradi tega, ker so dekleta pila liker in jedla slaščice. "Sama ušivoat jih je, Mitrij Fjodorovič," je govoril; "jaz bi jih s kolenom v onega in bi jim še ukazal, naj si štejejo v čast —vidiš, take so!" Mitja se je še enkrat spomnil Andreja ter velel, naj mu pošljejo punča. "Raz-žalll sem ga preje," je ponavljal z oslabelim, ganjenim glasom. Kalganov izprva nI hotel piti in zbor deklet mu ni posebno ugajal, toda ko je izpil še dve čaši šampanjca, je postal strašno vesel ter hodil po sobah in se smejal, hvaleč vse in vsakogar, tako petje kakor godbo. MaksI-mov se v svoji opiti blaženosti ni ločil od njega. Grušenjka, ki ji je tudi že silila pijača v glavo, Je kazala Mitji Kalganova: "Kako mil je ves, kak čudovit dečko!" In Mitja je navdušeno planil poljubljat Kalganova In Maksimova. O, slutil je marsikaj; ničesar takega mu še ni bila rekla, očlvidno se je celo premagovala ter ga je zdaj pa zdaj pogledala s prijaznimi, a vročimi očmi. Naposled pa ga je hmenada krepko zgrabila za roko in ga z vso močjo potegnila k sebi. Sedela je v tistem trenutku v naslanjaču pri vratih.
"Kako si preje prišel, a? Kako si stopil v sobo!... Kar ustrašila sem se te. In prepustiti si me mu hotel, a? AH si me res hotel prepustiti?"
'Tvoje sreče nisem hotel uničiti!" ji Je blaženo blebetal Mitja. A saj ni potrebovala njegovega odgovora.
"Nu, pojdi . . . zabavaj se," ga je jela spet poditi od sebe, "in ne jokaj mi, saj te spet pokličem."
Odhitel je, ona pa je jela iznova poslušati pesmi in gledati ples, spremljaje Mitjo z očmi, kjerkoli je bil. Cez četrt ure ga je spet poklicala in on je spet pritekel k njej.
"Nu, sedi zdaj k meni in pripoveduj, kako si včeraj zvedel, da sam se odpeljala semkaj. Kdo ti je prvi povedal?"
In Mitja je jel pripovedovati vse, brez zveze in reda; govoril je vneto, a vendar nekam Čudno, In pogosto Je mahoma nagrbančU obrvi ter umolknil.	(Dalj« prihodnji« )
Dr. Prans Kiehhornlv. Vuk:
Curupir, "duh pragozda9'
Dr, rum Biehorn, ntiMiki
raaukovalvf pmgosdov, Je ti svojega potovanji saplaal rasna ifmlblr« o strahotah pregosda, med njimi tudi to tffodhk«. ki J« J* dolival. Il njegovega pripovedovanja •am Jo prevedel tudi vam.
Iv. Vuk.
r
Bilo je sredi zelene neskonč-n ost I brazilskih pragosdov. Na enem otoku v eni neštetih rek, ki prepletajo brazilske pragozdove, je bilo. Njegovo ime? Vas zsnims? Raraja! Ali tak otok je v ogromni reki ničla, ssmo ime, da vaš, kje in ksj. Ns t«'-m otoku se je utsborils kolonija zbiralcev gumija. Poatavtla je na tem otoku svoje utire iz Mrshti pred Indijanci, Ojabocki imenovanimi. Nešteto takih otokov in kolonij je v samotsnem labirintu ama-conskega pragozda Prišel aem s svojo druftho, ds fHmsm veličastnega pttfa Harpjra in črno Onko Gostoljubni in nepopisno •iromašni mešanci so nam nare-
dili streho is palmovih listov. S svojimi ftenaml in AtevHniml o-troci so prišli zvečer ^f nam. Po* sedli so okrog grsmofona. Mnogi so slišali prvič ta čude«, ki je govoril, pel in igral. In če je gramofon igral brazilski maksik, so razposajeno zapleaali.
Tudi nocoj, ko se godi ta zgodba, so prišli k nam. Črna noč Je letala nad pragozdom. Majhni plamenček v majhni svetilki, po navadi neien, domače plapolajoč, se je zdaj zvijal nekam nenavadno, kskor bi gs neksj nevidnega stiskalo. Is pragozdove bIHHne, katera se v tako črni noči samo sluti, je prihajalo drobno, neprijetno klokotanje. Bliski, ki so ■ikall neprenehoma tam nekje v daljavi v črni noči, so fogali na človeka z nekakšno tesnobo in nekako preteče viseli v zraku. Drugače je vse bilo v globokem molku. 1« nek*k groaoUn zvok je plaval s pritiskajočo tišino preko pokrajine . .. Ta zvok je v razburljivi enskomemosti prihajal od reke nem, Zdelo se je kak or hi fiadale na zvenečo ploskev kaplje deija, dvakrat, trikrat. štirikrat... nato pa je sa-zvenel toteči umirajoči zvok bolečine nepoznanegs bitja ... in
potem sopet padci defevnlfc kapelj. Ns naš vpmšajofti pogled je odgovoril zbiralec gumija, sedeč med drugimi:
"'So um sapo!" — "2aba je to!" -
Tam zunaj se sveti nebo. In v tam svitu grosi kruto vijoličasto gorovje oblakov. Viseče listje naše strehe siH v plapolajoči svit plamena kakor črna kopja.
Zbiralec gumija je sopet pretrgal skelečo tesno tišino: "Noč Curuplroval" Vedeli smo, da vsi tisti, ki so sedeli krog nas in bili naši gost M vsi ti trdi mošje, ki love tigre, s maheto, tenske. ki jim je dftungla domačija in se v pra-gosdu ničesar ne boje, se boje Curupira. duha pragoada, demona Sertaoa is amaconske mitologije
Curupir je brez telesa. Njegova vrašja duša se rada splazi v nedoline šivali ter jih sačara. da oddajsjo ostudne glasove Is sebe. pačijo in kremftijo sa jim ob-razi v gnusne spakovlne. Sreča še je, če se Curupira pojavi samo v taki obliki. Ali gorje, če se prikaše kot nenadoma bleščeča zlata ptica. Tisti, pred katerim je ta ptics preletela, ji mora slediti. In sledi ji v gostoto
listja dreves, gozdnega slaka in gozdnih vrvi z dreves visečih. In ni več vrnitve iz tega zelenega groba.
Ali pa se prikaše Curupir v čudoviti cvvtici, v duhteči kraao-tici, orhideji. Tam gori, na pra gozdnem velikanu zagleda nesrečnež to dragocenost. Svojemu dekletu jo hoče prinesti. Spleza na vrh, se nagne, da bi utrgal to čudovito cvetko h belega srebra in krvavega Škrlata se smehljajočo. Iz cvetne čaše diha opojni vonj. In Indijanec, mladenič, ki je svojemu dekletu hotel prinesti kraljico orhidejo, omahne v smrt.
, V Ali pa ae skrije Curupir v človeka. Najboljši, naj skromnejši ljudje, prijatelji, postanejo demoni. Žar divja v njihovih žilah, ki jih žge in so tako sebi in vsej okolici v strašno nesrečo. Ce se potuhne Curupir is trsnega soka, naredi iz človeka zver. —
Da, vse to poznamo in zato sočustvujemo s človekom, ki trpi pod bičem tega praznoverja. Meni nasproti sedi Sapiuho, čeden dečko, ki nam je po dnevu razkazoval in pripovedoval mnogo, mnogo o živalih in rastlinah pragozda. Lepo je pripovedoval Ali zdaj je prevzela grozota tudi njega. Ko je slišal iz kota utoiO-studen smeh, se je ves skljuČil. Tudi ostali so se naglo obrnili v isto smer. Sapiuho je s široko odprtimi očmi, ves trepetajoč, šepetal: "Curupira!" Buljil je s široko odprtimi očmi v tisti kot Tam je ležal pijan zbiralec gumija. Plapolajoči plainenček iz majhne, oljnate svetilk« ga je obseval z rumenordečkaato svetlobo. Vsi so verjeli, da se je vanj splazil Curupir. Nepozaben mi je ta prizor. Izpačen in izbičan je bil njegov obraz, ves obkrožen v strah zbujajočo grivo črnih las. Grda brada mu je pri-dajala res nekaj satanskega. Zopet In zopet 80 86 zaslišali zvoki, ki so bili kakor bi prihajali od nekod Iz četrte dimenzije ter so polnili uto .s strahom. Zdajci so se pri pijfncu pokazali zobje. Kaj zobje?! Kladiva, ki so še njegov obraz spačila strašneje. Bil je res groteskni spakl podoben. Nad njim, na steni, so plesale sence moških In žensk, ki jih je plaf&lajoči plamen svetilke metal Ai steno. In kakor so okrog mene sedeče ženske od groze stiskale svoje jokajoče otroke v naročje, tako so se slikale sence na »teni. Bila je groza.
Svetlozelapa svetloba je planila skozi n9q.li) skosi utičin mrak. Zasvetili so se v dnevni svetlobi reka, gozd in nebo. Udar strele je grmel oglušujoče in tako grozotno odmevajoče, da ae za bliskom sledeča noč nI več opazila. Oči so videle le bliske, ušesa slišala grmenje, a noči niso videle. Z neba je začela voda takorekoč padati. Šumenje je milostno objelo vse okrog in ublažilo strah in težo. Curupir se je umaknil In nt se nas dotaknil. —
Tisti večer sem še dolgo stal pred uto. Dež je prenehal. Nočni vetrič, lahek in mehak je pri-bežal od nekod in krepko odrinil oblačno steno, ki je zakrivala mesec. Polagoma je legal na pragozd globok mir. Orgije duhov so izzvenele. Preko prijaznega nočnega neba, vsega a zvezdami ovenčanega, Je plavala polna luna. Pred mano je stala b(e» ščeča žametna kulisa, pragozdni rob. Ne več preteča, ne več strah vzbujajoča, kakor pred nekolikimi urami. Is pragozda in čez pragozd veje nekaj mehkega in nežnega tn izginjajo vse grozote, ki pritiskajo 'na človeka v mnogih nočeh. It tega črnega pragosda bi se naooj lahko odmaknila žametna kulisa in bi vstal in pod žametastim baklahi-nom prišel .pravljični kralj a čudovito lepimi cvetočimi princesi* njami. Zdaj bi se lahko preko reke razvil tudi ples vil in po skalovju bi poskakovali škrateljčki ter se prekopicavaB kakor pisane žoge. Lahko W v paradnem koraku prikorakali majestetično levi in vlekli s seboj kraljevsko kočijo. Z lahkim korakom bi korakali ukročeni leopardi s zlatimi verigami okrog vratu, ki bi Jih vodili ebenovinasto-čmi sužnji enako, kakor kažejo oljnate slike starih mojstrov-umetnikov. Modre sove bi sedele med vejevjem dreves, ponosni orli in pogumni sokeli radovedno ogledovali prihajajočo procesijo. Kakor fanatično prenapolnjen štuk preko gledalskega zagrinjala
stoje tam črne stene kot silhuete iz katerih zopet bi lahko prišlo vsepolno čudežnih prikazni. V tej silhueti se adi, kakor bi drveli proti nebu štirje vspenjajoči in rezgetajoči žrebci. Nad tem zborom pa stoji z razširjenimi rokami dirigent z levjimi kodri in dirigira fortissimo predstavo. Glava je dvignjena nazaj, vsa v lasuljah kakor glava Tartueffe ali Robespierra. Kakor čarovnice is otroških pravljic se zde kvišku strmeče palme s svojimi fantastičnimi metlami v rokah. Okrog palm pa ogromni mehurji cvetov, ki so kakor bi jih napihnili otroci iz milnice in bi jih nesel veter v svojem naročju kdo-ve kam . ..
Mnogo pravljičnega je v marsikateri noči amaconskega pragozda. Nikak čudež torej ni, če prebivalci verjamejo v Curupira, v duha pragozda, na dobre in hudobne gozdne in rečne demone. . . . In tudi meni je ta Curupir pošteno in vražje zagodel.
Prišli smo V Almerino. To je, odkar se tam več ne nabira gumi, mrtvo in zapuščeno mesto. Široke, kamnite stopnice z razbitimi luksoznimi svetilniki ob straneh sestale od nekdanje veličine. 2olte sence so lezle po stopnicah. Z vedricami so hodile v reko po vodo in jo nosile in lezle po stopnicah v višje ležečo naselbino. Ves kraj je okužen s mrzlico-malarijo. Morali smo čakati prilike, da smo lahko šli dalje. Brezupno je bilo tisto čakanje med izmozganimi, umirajočimi ljudmi.
Razburljivi prizori in razgovori so se vrstili:
"Ali je bil tisti moskito, ki te je pičil tak, ki je prej opikal okuženega?"
"Upam, da ni bil. Bil je namreč precej shujšan, ko sem ga ubil."
Noben čudež, če človek v takih okot&činah ne naleze mrzlice. Ali to se ne sme zgoditi. Kajti baš to, kar imamo zdaj na vidjUcu, namreč da filmamo risdke živali In redki mrčes, zahteva vsa sile in polno zdravje.
Ali človek obrača, mrzlica pa obrne. Obsedel me je Curupir, bi konštatirali Indijci, če bi me videli.	: «1*1K
Tri dni smo že bili proč od tega prokletega gnezda, ko fee mi je posrečilo najeti dva čolna z vesli. Čudovita vožnja je bila. Pluli smo skozi zelene katedrale, veličastne, ki so se razprostirale do blesketajočih jezer tam v daljavi in jezera, v katera so se zopet stekala ozka vodna ramena nad katerimi je visela vročina in jih je objemal smaragdni mrak.
Tako plujoč v čolnu sem imel prvi napad mrzlice, ki mi jo je dal komar v Almerini. 2e cele ure prej sem čutil, da me bo napadla. Delavnost je besnela v meni. Kosati sem se hotel s čolnom, v katerem ja sedel moj brat. Voda je udarjala v nos čolna, vsaj zdelo se mi je tako, vesla v mojih rokah so se kar pri pogibala . . . hotel sem, d* čoln drči le hitreje ... ali sdelo se ml je, da ne veslam, ampak nemo strmim v vodo, ki je, zagrnjena s senco dreves, tekla naprej. In pri vsem tem sem se čutil tako svcfakfnega, prostega, brez vsakega napora in gibanja, rekel bi, kakor ti se vsa teža Odvalila od mene. Dotaknil sem se s prsti očes in obraza. Nekam tuja se mi je zdela koža prstov. AH je temu kriva morda vročina Če.i ali ledeni hlad prstov? Ne ugibam« Vsak šum Je postajal močnejši, naraščal. Trušč cikad je bQ strašen, glu-šeč, kakor bi kričala tovarniška sirena. A|i je tisto tam, kar tako visi s dreves, listje ali so srebrno bliščeče ribe? Aha, vem. viseče korenine drasos ao to in gomolji korenin, nekako podobne starcem, ki silijo nekam v daljino. Pri tem pa še na svojih dolgih brkih vise. na indijski način preparirane človeške lobanje. Roka Jih hoče odriniti. Vsa prestrašena omahne. Naenkrat se v goščavi pojavijo si-kajoče kače. bliskovite se svija-Joče. g dreves viseče. Plavajoč drvi mimo listje, dobivs noge in tipelnice — potujoči HstnatJ mrčes Je to. — Ostudni glasovi polnijo srak. Tam s6 rjoveče o-pice. mar ae? ... Na. ne! To Je rjoveči vihar, drevje lomeč In dvigajoč valov Je kakor gora visoko. Tam. glej. prfkaja Is tistega temnega prsgoeda Curupir, duh pragoefe. Samo glava
se vidi iz vode. Izpačen, »krem
žen obraz ... s črno grivo obdan, vso valovečo, strah vzbujajočo . . . Ostudna brada mu pri-daja nekaj strašnega . . . Kliče me, maha mi, smeje se z divjim smehom. Strašni zobje, kaj zobje, kladiva blešče tam iz žrela in se reže. Zdaj stopa iz vode, zdaj pleza v čoln ... in skoči nazaj v vodo — v noč. Telo je bilo kakor telo opice. — A glej, naenkrat stoji zopet pred mano. 0-gromen, velik, strašen, satanski. Ne, samo njegovo oko je to . . . ali kaj vendar, to je oko sove iz Inferna . . . Misli drve preko vročičnih možganov. Kri vre. Sončna obla nad menoj postaja vedno večja in večja. Reka gori ... Reka gori... Gorim, gorim! . . . Ne, ledeno mrzel veter šumi preko mene in gasi ogenj o-krog mene. Zmrznil bom v ledenem peklu ... Štejem deset in — spustim vrv. Ne morem je držati več. Prsti so zmrznili ... In spet se mi reži tista strašna spaka — Curupir. Ni več sam. Njegovi psi se me jotevajo. So kakor ognjenordeče opice, nato pa postanejo črne kakor vrag. Skačejo okrpg mene, tulijo na uiesa . ! ; Vedno blaznejši je ples, s sekundno naglico se menjavajo alike. Vse bom postre* ljal . . . Segel sem po revolverju .. .
Nekdo me je zgrabil za roko. Krepak prijem ... in počasi se mi je začela vračati zavest. Brat je stal pred menoj in mi dajal kinin. Zaprl sem oči in še vedno sem videl pred seboj pošastne vizije ...
'^Čudovito si blodil v mrzlici," je rekel brat, "in se obnašal ta-
JgTEK, 24. DECEMBRA
^nenavadno, da sem t* moral
Program za prihodnji teden j«
1 i6";,: ali 8mo čudovit« opice Našli smo purpurnordeče!
ga Uakanja in redke satanove opice, ki izgledajo kakor v filmu Rasputin, bog mu daj nebesa Našli smo sove s strašno veli! kimi očmi. Posrečilo se mi je filmati Hapyieno in ognjeno o. krogle oči kraljevega jaatreba Zeleni kača s pasjo glavo nam je bila Uko fantastična prikazen, da smo strmeli, ne vedoč kaj bi. Iatotako drevesne kače' tanke kakor bičevniki, ki jih j« v množici raznega listja težko ločiti od vlaken.
Kako razkošna in vsestranska je narava smo videli na žužel-kah, ki so podobne plazečim se listom d|eves. List se takorekoč plazi po deblu in vejah in dobro je treba gledati, da opaziš, da ni list, ampak žuželka, hrošč, črv . . .
Curupir je bil, kajpada, pij«, ni nabiralec gumija, ki se mi je v mrzlični blodnji prikazal kot duh pragozda" ... —
Tako je pripovedoval dr. Franc Eichhorn.
SL0VKN8KA NARODNA PODPOL NA JEDNOTA
isdala svoje publikacije ia fe possh-aa list Prosreta ss koristi, ter p* trebao Sfitadjo svojih drnftUr ta člaaotrn hi ss propagando ivojik t-doj. Nikakor pa ae ga propaganda trafik podpornik orssnisadj. V taka orgamisacijs ima obtfajaa avtj« glasilo. ToroJ agitatoritai dopiai ia nasnanfla dragih podpornik orgasisa. d) 1» njlk drnitoT naj m no poiiljaja Piaairti
Ali ste naročeni na dnevnik •Proeveto*? Podpirajte svoj listi

NAROČITE SI BREVMK PROSVETO
Po sklop« 11. rodno koivoadjo so lakko uroči na liat Prosreta ia prišteje eden. drs, tri. fttiri ali pot članov Ia ene drnUne k oni oaro*. ■tal. List Prosreta stane ss vno ensko, sa ilaao ali nečlane K N m ono letno nnretaino. Ker ps člani io plačajo pri saoameata $1.29 ia tednik, se j!« te prifteje k naročnini. Torej seda) al vsroks, reči, da j« Ust predrag sa člane 8Jf.PJ. Liat Prosreta Jo rsis lastaiaa Ia gotero |o r rdskl drniial nekdo, U M rad čltal liat raak daa. Csoa liste Prosreta Jet
Za Zdrai. drtnro In Kanado.$«.H Za Cleero tn Ckleago Je... $7JI
1 tednik ta......•••».... iJI 1 tednik ta..............
t tednika ta.«...........Mt S tednika ta.............Ml
t tednike ta.............Mt t tednike ta.............I *
« 4 tednike ta.............lJf 4 tednika ta.............2.71
S tednikov ta............ nič | tednikov ta............lil

Z« Errepo Je«
.».M
Ispotalto spodnji knpon. priloilte potrebno mote denarja ali Money Order v pisan ta si naročite Prosreta, list, ki Jo rsis lastnina.
PoJaaallo Vselej kakor kitro kateri teh članov preneha biti član 8NPJ, ali 6e se preseli proč od drnUne ta bo sahhevsl sam svoj lUt tedniki bodo moral tisti član is dotično drnllno, ki je tako skupno naročena ni dnomlk Prosreto, to takoj nasnaniti upravniltvu lista, ta obenem doplačati dotično rsoto H"tu Prosreta. Ako tega ne štora, tedaj mora upramiltvo sniiatt datum sa to rsoto naročniku.
PB08VBTA, 8NPJ, SSf7 Se. Laimdale Ara* Chleago, III PriloAesM poAllJam naročnino sa Ust Prooroto rsoto $...........
O	e e e e e a a o e e a e e e e o s o e o o e e o e o o o o a o o o o eCL Allt^i 4^eeee***#
Nlllif ooaoeoooooeooeooeeeeooaooeoeeoeoeeeoeeoeeeeee«eee«*****99
Ustavite tednik ta ga pripIHto k moji naročnini od sledečih člssev
S).........................................ČL drnitrs k.••
dmltrs It'"
4).........................................CL dmltrs !!>•••
$)•....»...•...................•..*....•.•• fli ^mUra It.»
Muli ............................. Dr ia m ,,«»••«••••••••'
Nor naročnik...........*«•«...Star
..............

TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
t tiikariko obrt »padajoča dela
Tiska vabila sa veselice in shode, viiitnice, časniM. knjige, koledarje, letake itd. v alovenskem. hmt«W» slovaikea, češkem, nemškem, angleškem jeziku in druf*
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA
DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojaenila daje rodstro Usharne Cone smerne, nnljsko delo prrs *rsu
Pišite po inforssarije na
S.N.P.J. PR1NTERY
2657-5t 80. LAWNDALE A VENI E . „ Teleta JUefcweO 4t04 ' CB1CAG0, ILL.
«1 fta «• ** a» Mft te« m