St. 50. V Gorici, 18. decembra 1889. „8©6*u isbaja vsak potek in vel.i pope*tipr«j'"n*n* all v Gorki na '1cm poliljana: Vae leto.....f. I.4f Pol ieta.......2.*t Cetvrt I«t»....., 1 S** Fri oxnantHh in tako tudi pri ..;••. itanieah" us plsenj? sta nsvailt-'i fri<,r..p. no rrsto: 8 kr. Le se tisfra ! ksa« 7 „ „ ,. ., '2 .. * ,; ¦, ,. ,. 3 .. Za ve>6* crk* !-(» pio in* vrafajo; tlopihl uj«j *i- Maguruljiui IVnukiijojo. — IMnwciu in driiyim ii«»ju'»iiinfcHj|„ «« uat'Oti"1!* iiiiia, *ki)«i» ui'ltHi' |.n np>ivii'jitv«, Vabilo na narodho. Ker se bliSa konec leta, vabimo gg. na* r'jcnike, naj blagovoUjo za vasa se narociti na naS list, halnr tudi prtzadeviti #t, da nam pri-dobijo novih mrocnikov. Z novim letom zaSne ^Sofa" svoj dvajseti letnik. Kakor je bila v prdehlosti breznafrlna, tako se bo v prihodnje trudila, da povsod in vselej Mvesta osiane krScanskim nattfom. Kakor upamo, bodo v$i} ki trezno mislyo, prej alt kasneje B^rwtdeli, da se je n8aLa" z vrcdniMvom postavila na edino pravo slaHSie. Ne bojimo set z mtrnim sreem gkdama v prihodnmL VredniStvo „So5eu. »Stari« pa „mladi". To j«* pa preu&eno! Gospoda v mertu no zna pis.tti z* na* krneto. Kaj pa je to: avktorituta an-ir* hijft, r&diksluo in vi»di ga &i» kaj! — Tako si set kakor pem zvidH, hudo**!, ko it ¡ nedidjo popoldm1 muetl *c z vvodmm ciankom zadnje naio „3 *6bm . Tudi pod visto, r Jiatku", nisi nasol nicesar, da bi ec bit tflftj enmalo raz\edr:l. No, ti bi pa nnjbrSe hotel, da bi no pi^ali o diugem, kakor o krompirji. fiiolu, o amiinjSanji duv-kof, © zidiujih in 6evlja.jih! Ha v«§ \wf k«j pmvi st. pisino V Clovek. ne km le <> kruhu, ampuk tadi o b^iedi. Tako ji>. Zdaj pa poglej d^bro, kaj imo Oanea aapisal i za , Tvodoi 4»anek: „»Uri pa mlatli"! Kolikokral je dan-danet atiiait te bescde! Cel Rvot se jo zaSei lociti mej etare in ml:ide; y sredi neSe ost.iti nih6e. Kaj pa to pomeni t Stavsl bi jaz, da iega »o no vua, ako-ravno betes ^So^o" morda fie odkar izbajs. Ko govorimo dandanes o w8tarih* in Bmladih" USTEK. Ml8 stepo T Tretj© poglavje. Yum ae pripo? e» dttje, kaj je vuanjulo krvavo ategno zdsj sU let na Francozkem. Obljubil asm zidajt pot, da ti bom se bolj de-belib povedal o krvavem stegau. Vset kar smo do zdaj sliSali, ni n\Z. Kakor veS, Stcjemo letos 18S9 let po Ktiatuio-vem rojatvu. liorda si vie zredel iz kakega casopia^, kaj so ietos obhajali na Praucozkera. Alt celo \i-sf da je glavao meato Francozkcga Pariz ? Y ko mesto te petjem. Prej ti pa povem, d.i tako volikega me^ta ne najdel blizo. Trat je proti njemu kakor ^aa. K» bi zgnal akupaj Tse ljudi i GoriSkega, iz Istre, h Kranjskega,aKoroskega In ie iz Dalmuije,bi komuj komaj uapohiil cel Farit. Y Parizn ao Ietoa obliijali stoletnico, pa vm bolj a1o?esnd, kakor prod tremi a!: Stirimt }eti Skr bind atoletaico svoje far«», /Bx ti pave en »ana> tsuo red, Postavili ao izleteza velikansk tart, ki sega do oblakov. ima pa ta turn ve& nad^tropij. Po teh aa nastivili go3tivne. p'esavnioe, k^peli iti. Goio-ila si »:• ;' g. l\ .'...: .'.V! Ve.Ji, :ClA .- y- '..:-¦ C :6 < t'aa'Jik -o ti-k.tlt gor ^a ju . ; wNo>e StcV. v poltiiki, ne smemo muliti na Htarost po lotih; „ata> vim" ae piiSteva lehfco tudi tini, ki ja na letih mlad, „rnlttdimM pa tudi talc, ki je na lotili star, Te si no-kako lehko pojaaniS iz av. plant*. Tarn nokjy v buk» yah itare zavczo beremo, da j.< imol ktalj Sarel. ko je za6»*I lzrai'lco vlndati, mu lot.o, akoravno fill je imol vzo coliti stirdosot; nadulju |K»vi sv. piimot da j« kraijova! dvo loti, in vendor jo kraljeval drugih S'irde-ot. (Jl"j, bi! jo o smrti vln Htaroc od oaomdcaot let, in vM^lrt-1. kakor nSunl tv, p.amo, imel je le — tri leta! Co bi tolaj ptoloJSili to na unsn ('i^o, roldi bi*. MS.vvol, na lotili star, pn&tuval ho jo v polittki ttmladinu. Pa rekli wno via »koraj provefi; ktsr ko bi bil kdo prerftdoveden, bi koj nadalje vpniinl, kaka je bii i politika kntlja Savla, 6es, a toga bo tpoiaal tudi politiko noiih ^mladih." No, ker mm vz^ pri t»«m, pa odnovovimo, Nio kaj pridi nam no pripovi'duj* av. pUino o kralja Sa?> la riolitiki. I'lefie je imel aicc.f yolike, pameti pa malo, glavo jo iiomiI vinoko, da no ga je vidolo izmcj celn miiu^tM), a voljalo j' tudi pri njom, kai'pravifis dandanea progovor: da v viaoki glavi jo — llama, Za prm'oka S unuoU in /.a duhovno je |>orajtal malo all mt,. N'o da bi jih p )vpt>aaa^ \l m nvot, dalal je po Hvoji gl ivi. llihal a» je pa M Savo\. Deugitn ni pri" vofifiil slave, vso j« hotol Ic za«e. Zito jo bil nevo-sljiv Davidu, ko jo tga bo ui bal, ako mvuo ga jo iamoj ovac piklical »•.; ncvoga kralja. Skrbel je pa pridno za svoj — iop. Ko mu je vka; zal Bog v vojski proti kralju Agaga vae, ikar mu ? roke pride: oveo, doma6o livino, obleko ltd. pokon-5ati, jc Icpo odbral za-su, kar jo bilo uajbolj&e^a — drugo pa, kar jo bilo slabega, jo pokonLai. Sploh mladi ao biH v2o v starem zakonu kaj slabi politika. Tako m n. pr po Rimti kralja Salomon* „stari" svetuvali nje^ovomu ainu R-)boamu, naj bi ohjs.il tjudtitvo bremu, ako ho<5o, da gi bo vbogalo. ,Mladi* to mu pa rokli: „Nifi no, ampik lo Se boij No, kaj pa je bilo zdaj sto lot v Parizu P — vpraSis vzo nevoljno. Zadosti slabo, ako nifiosar ne vei o tern; zuameoje, kako slabo all ni5 no btreS Stare-tove zgodovine. V dvanajatom zvezku ti je nam-re6 dosti napisal o franooski r«voluciji. VidS, to je bilo. Zatorej pa ?e vzomi Se enkrat v rolw l-.'po zg >-dotino, ki je piar za te pisana — mi, kakor ves, beiemo tiemiko in latinako — iu prebori jo prav paz-Ijbo. Yender je pa Slare nekaj zamol6al. Povedati bi bil moral, da je tso tisto sstrasansko kolobuoijo na Francozkom provzro6ilo — krvavo siegno. Tako je, ljubi moj. Ko je namreS krvavo ategno odraaio otroakim letom, je pribajilo prav razsajno. Krotiti ga ni magel nihSe. Povaod je ropotalo, pre-vracalo stole in mize; tako da so atari in ekuSani mozje za6ch z glavo majati: kaj bo Se iz tega stegaa ? N,6 kaj pnda ne bo. Ne, ni5 kaj prida! Ko je vsc po Francozkem p^dpihalo in p^dlumalo, zdelo ao mu je da jo priSel pravi 6m. Leta 1789 s« je vgnczdilo v Parizu; skli-ealo je okol sebe vae svojo rainistre, in pote»n ko j«^ aekaj casa z njimi kuhulo, se je kar na enkrat zi-6elo valiti po pavizkib ulicah. Zacopralo je vseni. da so kakor obnoroli. Vai zdivjani so zaceli kriSatj; E^a-litel liberte! Pa ti ne veS, kaj to pomeni. Pi -icozko je. Egalite se pravi po nase onakost; u* krvavo stegno je hotelo a tern reci da so vsi ljudje enaki, kralj, da ni nic vec kakor ovcar. Liberte je pa po nase pro-?tnst: : ¦: .-vi r^Mii k»vave^i ^ti-s»na ni nobene p.»s?ave ,0c, .i.' \ n .zujo in n-> v!a»k, pa tudi oo k'jzuuje, «» uece ,Slavunski Svet," Ktel zatiraj ljudntvo," (Na Gorlikom bi rekli nekako: Lo zidaj ^nobol" noriinieo, da navalilna kmota So veoo bi;Uro dolga,) Revel poalusal je „m!a V in — izgubil je malo da ne oelo kraljestro. Yidifi, taki se bili vLe v stacem zakonu „mladiu, Tudi v novem nise boljii. Le nokaj zgledov. „afladeM imajo na Nnmikem. In kajhooejoti? Vojiko invoj-«kot donar in denar, dolg ua dolg, same » to, da bi zodimli vso Namp.o, nio" no do, da bi so 8 tent dru-gim godila krivjea in da bi t vojnko tudi JueraSkoga kmota in inkodo'tn pahtuli v rovifiinol „MladoM »a-liajatno v Italiji. Suj novo italijansko kraljeatro ie iraouuje samo „la giovine Italia" — mlada Itilija. ZaknjP YHtvarili so jo ,mladi«, Te mlado in svoje dni zbral v vcliko druStvo ueki Maszloi, ki je prUu-go), da se morn Avstrija razdejati. PodlunUI je Tie „mladou, mtstal p* punt, vojika; in tako so km M koaom odv-.oli Avtitriji, prugnali so postavne kraljo in kuoze, alodnjio' oropil! oa|6 papoia. Yso to so voinlli Mmiadi", Tudi na 6eskem nahajumo wmlado«, Posebno od Itito&njo spomladi ao se popolnoma lofiili od „8t». rih". Mladocelii s'i aid ne vstraftijo avojih bratov po imemu na Laskein. Kar zdaj vganjajo na G«skem, ae no dti kmalu too dopovedati. Kakor so MmUdla v Hi urn poitftvili apomenik bogatajcu Jordanu Bmnu na binkostiii prnsnik, tako nabirajo xdaj ninladiH nn Ceskem dunar, da bi postavili spomenik nokemu Huau, ki jh bil vsSo Lutrovega duha, akoravno jo zivel pred Lutiom, puntar8Ki pro;, cerkvi in driavi. Tudi ni ni6 Mladodohom fikiliti &uz mejo na Rusko. Yzo so na* pravljajo, da bi sprejeli vero rusko; p&tem upajo bo prislo tudi kraljeatvo rusko. „Mlad3* imamo vze nekaj let sam tudi na Slo-veaskem. Oni imtjo svoje casnike, svojo tiskarno, svoje poslance. Pa ne govorimo zdaj o njih. Ni za to das. Najbrze bodo taki, kakor so sploh „mladi" stare in novo zaveze. Samo to Se re5om, da njih seme je zaaejano vie po vsem Sloveaskem, in tudi vLe prinaSa obilega sadu. piSe tudi vredntk „Nove Softe", da bi tudt cerker vladala in kaznovala. Tako tedaj je Parizane naufiilo krvavo stegno. A, si je videl t In zbra'e so se vse parizke babe tor ilo pred kraljevo liiio in kri6ale: Kr;:hal krnhal Krvavo stegno je namroo navlafifi vz^ prej izpraznilo Litnioe in izpihalo ves den.ir iz dritavnih blagajnic, tako da vbogi kralj, ni vedol vo6, kako si poongati. Presneto ste-gu > ji>, pa tona bolj pritiskalo in fiuiitalo, in ko ni ve* del kralj kako in kam, je velelo druhali moriti kra-Ijeve stra^nike, rogovililo je po MLi in hotelo oelo kialjioj naboati na ielezen drog. Lepe te6i 1 Pa to jo bil se le zacetek. Imelo je vie pri-prarljene svoje apoiteljne. Ti so na njegovo povelje tirali kralja pre I sodni stol, odvzeli so ma oblast in rekli so, da oai vse Vkazejo. Kralj je vbezal ic Pa-tiza, st'-gno as je pa privalilo za njim in ga srefino doteklo prej ko je viel a Francosk^ga. Od ti tega cusa pi ga )* akrbno strazilo. Yedel je kralj, kaj ga 5aka. Lota 1793 tru je siegno kar gUvo odaekalo, in konec je bil kraljertva. (Kakor vidia,. je krvavo stegno xdaj vender bolj omikano, ker braziljakemu kralju je daio vaij bivemu v Evropo in mu ualo2i!o celd nekaj milijonov, tako da bo imel zadosti za avoje po-trebe do smrti.) Zdaj Se leje zacelo na Fcanoonkem kralje&tvc krvavega stegna. Kaj je vganjala ta spaka! Da ti jih povcm le en par. Cerkvam in samostanom je na 1 en mah kar vbc pobralo. Celih deaet milliard, kar bi rekel po d<>;na6e: deaet, tiaoS milijonoy (tako velikih §tevil se nisi u6il piaaii v Soli) je vkralo cerkvi in jih pozobalo; pa tako malo to mu teknili, da je vie 09 Toda — vprasal bi kdo -— ako ne odloSuje pri „stanh» in |pl#k«.. ttftilo let, po cem ae pa loono? Na to Tprt^ai»l«i/odgOTorH, ako pokaiem, aakaj so n*tm* ivkm^Sf^Mxi. Prvic zato, ker ae driijo resuico, katera je tiara, Tecna, kakor Bog.Uai je isnaSel ie le hudobni dab pred Sest ttsoe leti, in je potemtdkcm, ako jo primerimo z reanico, ret ie le ml Ada j sate ji tadi pravijo, da ima kratke noge: xrastls. ni 3e. Drugi6 aato, ker se „8gu, primanjkljej od leta do leta ae manjSal in priSli smo vie tako dalefi, da bomo k leta prihranili si en uii-Hjooc'ek. Rea aioer, da je rnajhea, pa vender jo nekaj, in to sadosti priea, da je vsekako boljSe biti pod komandom ,ttarih" kakor pa ,mladihd. »Mlidi* potrebnjejo poduka. Mi bijih tako opo-niinkli: Cetrta zapoved veli, da ae iraajo atarfii spo-ilovati in ,mladi" vbogati. Slabo se g*di uarodom, kjer iraajo ,mladis prvo bosedo in hoeVjo v*e vka-xati. Zatorej je Bog tie atarim Judom grnzil z n*j-veeo kaznijo rekoL: ,Dal jimbom otroko t. j. „mladett, sa vladarje!" Govorijo. piiejo naj ^tari1*, „ml.«diu imj poalufajo iu berejo. S» t Sparti, pri starih ajdib, •o stare tako apoStovali, da ao kar obondknili, ko jo ataicek epregovoril; in ko jo kdo „slarihu priael v abor, no amladitt koj Tatali in se ma a proatora vmak-nili. Kako pa ¡ naiih caaih! ? H koncn Se nekaj. Kakor ves, imamo zdaj v Gorici dve „So6i". Tej na§i se pravi B8tara"; oaa pa, ki ji Tkljnbuje, se je kratila za „novoi'. Po mojera mnenji bi ai morale ftisniti na celo pe§at ,mladetf. Ker prv:5 je njen ofie Tedno atal na strani „mladih"; drngid ao njeni botri ve^inoma nmIadiK; tretjiC je njen rrednik, kot zavesnik .Slovanakega Svcta", tadi eden .mladih"; cetrti6 zagovarja in hvait moze in pisatelje. ki so Tsemn sveta znani kot „mladiu; pettC ae da slavit in ploskat at samo od .mladih". Potemtakem rccimo ji ne vnoTa*, aropak nmladaB Soca. BH2k se doto leto. GotoTo ne b § hotel ostati brez lista, politika prirasla ti je k arcu. Yes tcdaj kai. Sezi v zep po Itiri goldinarje in tiate soldiiSe, in pcslji jib tiatira, ki izdajejo natarow S 60, ker, kakor | sem ti dokazal, z qmladimiu ni dobro Se ovaa zobati. Z reanico in vero barantujejo kakor kramar se suk- | nom, starost zaniiojejo, aa subo pa ne puicajo kakor I ¡ devetih letih zadoliilo se sa druzih 45 miljard! Yea alati in sreberni denar jc pred krravim steg-nom kar zginil. Premisli, za en sam cekio bi bit ta-krat dobil Stirnajst tiaofi r papiiji. (Zdaj aeveda bi lie mogel dati enega tadi za stirdeact tiaofi, ker fie vidiS ga ne drugod, kakor na Jadoven: oknu, kader pridefi ¡ Gorico.) Pa kaj, da bi bilo vie sadoTOljno z denarjem! Ni6 ne. Hotelo je tadi kri. Poatarilo je v Parizu na trgn veliko aekirc, ne za vole, ampak za ljudi. Kdor-koli ga ni hotel moliti, odaekalo mu je glavo. Pa tadi po T«em Francoskem je poataviio take sekire; stiri in Stirideaet tiso5 bilo jib je rred. Posebno je slivalo ici6 nad dnhovni. Pa tadi nad dragimi, kdor je Ie pokazal, da moli prarega Boga. Nekdo se je prekrizal, ko je blisknilo — in krvavo ateguo ga je obsodilo t amrt. . Na zadnje je hotelo odpraviti tadi Boga. Okro-nalo je neko vladogo in jo v procesiji peljalo r veliko cerkeT, tam je vzelo z oltarja Mater Bozjo in nanj{ posadilo Tlacugo; potem pa jo je kadilo in pred njo poklekalo: to je naaa boginja, to je naia pemet 1 Odpravilo je praznike, nedelje, poigalo cer-kve, vlovilo papeia; apioh ne da ae z lepa dopoTe-dati, kaj je vae v^inilo krvavo ategno n 5e^^ ii;ii k >p.ki, sedar d.in \*& »b >?i5, ter berisS n*so ^--titro* S»&>, ki ti b> %miroia I* to svefc>v;*?a, kar ti jo v fcisno in vc sre&>. Dopisi. Z Dunaja 12. de<\ (Iw. dopb.) - V pm seji drzavnega zbota j«j bilo hi;iv!j-nih vetifcc* interpnl.-itij posebno od atrar.i Ievic»«» mirj k;»?«*timi je najvainiaa rnterpelacija pi. Piene--j* g'ede cenk^gA ddavnega prava. Kakor ae sliS's, natiiorjav.k vJada v kraikem na to vproSinjo odgovoriti, katcro lm vs»» atvar %ojasni|o ; sf* ve, da nikdo no more vgintti, b;» \i Uodgovor Co-hom vgoden ali ne. Tadi predlogov od powinrzoih posfantcv je bilo v prvi in drugs sej; m togo; /a vi»»ke doz<»!« je volike va2noat:. pred log g. grofa Coronirti-a in tova-riSev, kateri se glasi: „Pozivije so c. k. vlada. da predlag.i nemudoma za vstavno ob.avnavo novelo k obstnjecomii cirinskomu tarlfsi. a kitero sa dov.djnfe carino oproa<5eiio uvuzovaitje bakroaog.i vitriji)!a v p.)-bijanje trtne peronospore". Y vCeraknji seji sprpjtd je driavni zbor nujaost za obravoavo tega pr«dloga; na to je predlngatelj vtoiiieljevat svoj predlug v kratkem a jedrnatem go-voiu in prediog se je izrofiil v obravnavo in p iro&lo OiiriRskerau odseku. Upati jer 6\ bo tudi vlada v prediog privolila, in da se toi«j va\ carinski znosf*k cena bakreuemu vilrijola zniii, kar ba vinogradttikom zdatne koriati. Kar sem zadnjic* poro^al o zedinjeriji cete do-anice, jc vae iatinii.o in aeduj ko vrejujojo prollogi, ki se imajo vlndi staviti, in dogovori b>>do vknttkum konoini. Za deselo, ki jib zast.ipajo konsorviitivni Neinci in SJovenci, sti glavni tociti: verska sola in materia ucni jezik v ljudskili Solah; vredovan{'.» j© izroc'tno posebnema odseku aprotnih in »ku5enih po-8lan<:ev, kateri bodo v kratkem avojo nulogo zvraiii. DanaH se ne bom spaficti v podrobnorti; Ie toliko nnj povem, da gre za to: dati predtogu tak> obliko. da bo mogoce doaeLi versko in oarodoo s >!» tudi v tistih deielab, v katerib so konservativct in SIov.'n naS edsar in raiuistrt radi videli. Pa, ka] jim miri za ce-aarja? Ko ao pa tje priili, so jib biti vsi veseti io ao jih na povelje knravega stegna ca^no sp?**jeli in pogostili. Med njimi prvi je bil tisti Padlipay, ki je nedavno pripeljal Miadoieho tadi na Slovensko if )rd i, Se veS, kako so jim takrac atreljaii po Kranjskom in jih 6astili. PaS niso vedeli Kraujci, da Podiipoyska arajca didi po krvavem ategnn. Meiiim, da zdaj bi jib vae dragace pogledali. Ne smem pa sklenitt tega p >g!avja, da bi ti So nekaj ne povedat o prvih mmiatrth ki jib jo tmeio krvavo stegno v fraocoski revolacijt. Le nekaj ti jih imenujem: Condorcftt, Dautoa, Desmoulius, Br. Just, Robespierre. Yeliko lepega o teh moteh je vie pi sal „Zvon,8 ki ga je nekdaj izdajal Stritar na Da-naji. Poaebno se je ta hvalil zadnji jnnak Robespierre. — Povem ti reanico: vsi ti mtniatrt krvavega stegna so bile prare* iive spake, ki ao samo dloveSko kri pile, in Boga preklinjale, da se je nebo in zem-lja tresla. Najved pa jih je vganjal Robespierre. Sko-raj bi 6lovek mislil da je bd Antikrist. In veader ga imenaje MZvonH poStenega, dadovitega j a n a k a, njegovo iivijenje je 6 i s t o, n e o m a d e-ievano, zgledno! Tako ae je po*topit piaati Stritarjev „Zvo u" Kaj bi tedaj reklt o fcakih, ki so predrznejo SrtUarjt hvaiifei ? T.kko pi d*la „Nova 8oSa.u Jaz mialim, da samo krvavo stegao bt ji k temu ploskalo! otroke na Ifadakth Solah lo slovonski jezik kot uiioi, v Istri pa za hrvaSke or-rokc hrvaSki, za slovenske alovenski. Zabteve ceskega in poljskega klaba mi niso znane, pa te tudi vas bodo manj zanimale; le toliko morem trdfti, da sta se ta kluba odlo^no izrekla, da bosta na vso moS podpiralo zahteve konsorvativnih Kemeev glede verake Sole in Slovencev gled& ua-rodne Sole. Ker se bo ztmna Solaka novela nauLnega ministra obravnavala Se v gosposki zbornici, je akle-nila deanica, da si bo prizadevala pridobiti za svoja nafiela tudi Te&no crospoake zbornice. Prvi faktor, desnioa in ob enem veiina driav-nega zbora, se je tore) pjpolnoma zedinila glede •vojih tirjatev od vlade, kaj pa visoka vlad i P NadeN niki deanice so no v tej zadevi z viado vie zateii pogovarjati, in kor je obstoj vlade odviaen od deanice, upati jc, da se bo tudi ona vdala in spoltiila te pravicne in opravi6<>ne tirjatve, ki ao itak jako ak-omnp. Sneg in bud mraz jo tukaj Si» na dnevnem redu, in Dun»j je sedaj Sibiriji podoben. \Z QOriske OkOliCe. ll. decembra. — „Htiri in dvajset" — Kaj je to? Yganjka je res, in ro-Sitev njena bo za marsikterega neverjotna pri seda-njih razmfcr'h, Ako si Sel kedaj ob nedeljah po leti ob 6. zjtttraj ok»li Gorico v knko stransko vas, si gotovo kakikrat vidol «i lo trurno btadih, kilavih, vtrujenth, za-spanih doklio, ki so kakor pijane profci domu Sle, in rarie bi bile bitelo. N":t vpraSmje, kje ho bilo, in kam gredo, bi bile odg:)vorili*, da so delale „S t i r i in dvajset,1* in da gredo zdaj domov. Pa kaj to potneni? Vboj;e deklice «« vrafinjo iz fibrike, kjer 80 delale 2 4 ur zaporcdorna. Tako fabriko irnatno v goriSki oko!ir,i — vsom d«ibro znano. Tarn m o-rajo: vbogo deklice ve6krat delati ofi sobote zju-traj od 6 do oednlje do G zjutraj — torej celih 24 nr brez nebanjii. To pomeni pri teh pomilovonja vre-do»h beseda ffStiti in dvajaet." Bodi mi dovoljcno poniiito pn roHno vpraSanjo: 1. Imamo v Avstriji obrtidiko oz. fabrifiko poatnvo ? Kako se izpolnjuje v prej omenjeni fabnki P K»j go* vori o L*n»kih dolavkab, o ponofuimn dutu, o trajnoati tega — in o Bitiri in dviijsctih." 2. Kdo mora paziti, da bo postava izpolnjnj« P kaj pravijo k tem.i obrtnijski tiad^oruiki, ali kakor tie io ti viSji vradniki imenujejo? h\ p.»mo6niki, ki so jim bili, ce se ne nv>tim, prod kratkim pridjani P Nadzorniki in njib pomocniki tinajo, ce smo prav zvedeli, volikaosko p'aca; kaj, ko bi so te in njih pomocnikov razdolilo rnej vbog brezpi'trebnih stroSkov. AH ne samo, da dr. I GregorCic ni do^Ieden jaz pa sem zadel tudi dvomiti j na 1 njegovo odkritosrdnostjo. In li vestev I zakaj? Httro Vam povem. Z veliko pazljivostjo sem I C'ital Yas zadnji list; huda je bila vSodau res, ali | vender dostojoi ta ne osebna, ker ona krittksje le | javno Siowkovo delovatije, ne prestopi pa hisuega I p<*agaf da bi koga aalezovala. in napadaia v njegovi I aobt »n ojegovem pr»vatuem iivljenji; to delo prepu- I sttte dr. GregoiciSevt ^Novi SoSi", Mej clanki, do- I pisi ia noticami v BSo6i* ualetel sem tali na clanek : |BMa!o pojasnila je trebau. Y resniei J Yam povem, claaek je od konca do kraja zanimiv, I veliko re6t mi je pojasnil in t marsiCem tudi oci j odpil, in o marsikatert reci sedaj drugaCe misiira, ce j so se sploh dogodki v slov. klaba tako vrSiii, kakor | je ttim popisano; da bi se pa ne bilo vse tako go- j dilot ntmam razl g,i dvomiti, ker, kakor se vaaj meni j dostdeva, ptfhaji la tlanek iz poslaniskih krogov; j kdo pa more biti bolje podaden o tc,m% kar se v j klaba gcdi, kakor pnalaaci aami; ne verjamem pa, I da bi postanoi poSiljali raej svet ueresaicaosti in hoteli j s tem slepiti svoje volilce. Y tem „pojasnflu", ditam, da je hotel dr. Gre-gordid 8e 5. novembra, da'Vaj' se slov. klub, kakor je predlagal posl. Cerin, ne razposti in da naj osta-nejo vsi posianci skupaj in da je tedaj nameraval tudi dr. Gr. Se daljo obdrlafci &voj nnndat; ali ker je vedina slov. poslancev spoznala, da % dr. Gr, in dr. B. slozno delovanje v oduem in istem kluba ui vefi mogotfe, se je slov. klub razpustil. Koj drugi dan, t. j. 6. novembra odloii poslaostvo dr. Gregordid. Ko to preditatn, spomnim se koj pisma dr. Gr., objavlje-nega v „Novi Sodi" §t. 2., v katerem oa naznanja, da odda mandat zopet v roke svojih volileew-Y--tein-| pismu navaja dr. Gr. tudi razloge, kateri no ga pii-vedli k team koraku. On piSe: . . . „Od vs.»k strain dujem glaaove, kako bo nekateri moji prijatelji napeli 1 vae svoje modi, da bi me prod razumnistvom in ua-rodom podruili, in to na nadioe, ki me inocno bolt*, kajti vae take govorice nordojejo m t, dejanuko resnico. — Vae mujo duaedanje delovauja je uawed 3o koriatolovno in pri vsakera koraku v avojem juvuem i delovanji da iScera le sebe in svojih k>>riati.-------- Iu take govoriee so zadeli nekoji iiriti na nadino, ki mi grene vaako nadaljno delovanje. Icpodkopujejo mi prijateljutro in spoatovanje ce!6 pri takili osebak, ki to mi bile v*elej ptijazne. Razsirile so se take go* to rice in takt ttazori etlo v kroge^od katerin bi ua bil tega nikoli pridakoval, —-------a Co imam to „po« jamilo* sadaje „Sode" pr«d odiai, potam pa v reamci povem, da mej navedenimi razlogi dr. Gr. in odloiit* vijo poalanstva ne najdcm prave zveze, cela stvar uti je ueka vganjka. Jaz bi le to rad vodel, k d a j so ae te govorice tussle in kdaj je dr. Gr. za nja avedol. 6© to te taka obrekovanja in tierainidne, ia-Ijivo veati, zarad katerib bi b.l on mind it odloitl, o njem raziirjale vie pred 5 oovembrora in do je on vie ta dan pred ktuboro aejo za vse t • vedd, kako ae je mogei cm §e v klubo'vi aeji pjtegovati so, da naj vat posianci slov. akupaj natanejo in naj hIo2oo deiujrjo; a temi besedatni je on pud razodid in dnl na zoanje, da node §«» oatati poslanee. Yeliko vorjct-no tudi ui, da bi ae bile tiate govorice, ki so ntilo dr# Gr, mandat, troiile sicer okoli vie pred 5. nor. in da bi bil on za njo zvedel Io le 11 dan in mat po ra/,pu»tu alov, khiba a!i pa 6. nov., ka so jo po-¦lanitvn odpovedal. §4 inanj vagVtuo je, da In* «« bile tiitt laljiv© ve*ti razirjovale po ntifii od 5, do 6. novembra in da bi ja bii on zvcdel h>. h na da i •vojrga odstopa. Naj stvar mk%iu in obra&iui, kakor liocem, zdi ^e mi najbolj verjctno, da t»j>Iaj nil > m<»-rebitna stimniSenju in obrekovanja uilila dr. Gr. k odatopu, ampttk da je troba kie drugod iskatl pia- j toga viroka, zarad ka{o,«j» ie je on jioslanslvu od- | povedat; ali ta vzrok dr. G»', svojim volilcoin prikrije in ziiniolct. Tukaj nam coin zadevo S.* In tazkiijcjo ti objuvljetii dugodki, ki n ie vrii't: v slov. klubu; ti dogodki, in ne aumnifienja in obrekovanja, io dr. Gr. nekako moraine pdmorali, da ju 6. novembra, mej tem ko je ie dan poprej lutel ostali po.slancc, odloiil avoj mandats in aicer zifo, kor vecma alov. , poslancev ni raogla vec i njim izh.ijati in ga ui ho- | tela imeti v svojem klubu. Meoi «e tedaj vae zdi, da j &\ Gr. v svoj«m pismu do voliloev mece torn le pe- j eek v oil; ou bt bil n;ij bolje s-toril, ko bi bii svojim voMccm resnico puvedat in jim kar aaravuoat \)UA \ nekako tako le: wVolilci! Jaz bi bii prav tad ostal ! Va» postauec in tudi ud alov. kluba, ali tan'j kluba j st'in h')ti*l, ker niaecn bil vo!j»--n v dcx. odbo •, svoji j j,Xovi t}^i" na-oet.'vati, da naj napuU veCino slov. p tslaucuv in naj jim proskrbi uckoiiko neziup'io. S torn m<>jim poatopanji'm pa ^e iy.»o vjeniah nekateri slov. posiauci, iu jiz jih tiisein m ;gol prepricati, da je 2 vec* kakor 7, in da se raara od zdaj naprei vt--cirta pokoriti in podvreci manjsiai; na zadojo pa no bii ti posianci §;; tako poc^dni in hu'omuSm, da so 'ne kar izbacuiii is esvojega kluba. h. uaveleuh r»/:iogov, prcdragi volilei, tzrociiii zepes dam mi man dat v Vaan roke ; le to Vas ae prosim in sf Vam priporofora} da m\ ko pride dopo!n:!ni volitev, ki bode Vaa zarad moje trme >tala nekaj stotakov, zo-pet podastite z mandatom. Med tem bom vie skrbei da vmCim svoje aedanje nasprotnike in da o svojem casu dosezem avoj namea. Z Bojora!" Tako nekako bi bii moral dr. Gr. p:sati svoji ou volilcera, in potam bi bill vat vedeli, pri 6em da smo. In veate li, g. vrednik, zakaj aem Vam te vrste napiaal ? Tzrok je ta le: objavljeni dogodki v alov. klubu, govorjeoje dr. Gr. in pismo njegovo do volil-cev me vedno bolj polrjujejo v mnenji, da ravuanje dr. Gr. ni bib pr&viko in odkrifcoarfino; in meni se vpdno bolj vsiljuje miael, da dr. G-. edno miali, diugo govori, tretje pi§e» 6etrto dela. Amen. jPrav tako je ! Vre d.) ________ Politidni razgled. Kar smo zadnjikrat na tem mestu iz dru-gib listov zabeljezili skoraj kot vie dognano stvar, deS da ^se k 1 u b, 6egar predsednik je bil odstopivsi pirinc Liechtenstein, s p o j i z H o-lienwartoYini y ednega, se ni vrestti- dilo, ampak qni klub ostaue tudi za naprej po-seben klub, hofie pa vender Se bolje biti v ozki zvezi z drugimi desniSkinii klubi, ali neki po-goj vender le stavi is sicer, da se vze enkrat re§i §olsko vpra§anje in da se ljudska gola zo-pet postavi na verska tla. Kako da se bode to zavozlano vpraganje regilo, jo v" resnici teSko, vze zdaj previditi, Nem§ki konservativci si Me s a m o v e r s k o¦ g o ! o, ker pri njih na.-odnost ni -v ntvvnrnostir C'elii in -Polj'aki pravijo, da §olske zadeve spadajo v podrofije de2. zborov, drugi posianci na desnici in med njimi posebno Slovenci zahtevajo, da se ima v ljudski §oli da-jati podulc v materinem jejdku, ali ko bi se de&. zboru prepustila reiite? I.)lgkega vpraianje in ob enem tudi doloditev poduSnega jezika, potem bi bill Slovenci na»Fr«nor8kem, Stajer-skem in Korolkem in v fetriji tudi Hrvati, ker so v teh zborilt v manj^ini, ie na slabiem, kakor sedaj in izrofieni na milost in nemilost nem§ki, oziromft italijanski veaini, Beg radovedni smo, kako bodo posianci nasli pot iz tega labl-rinta, ne da bi razpadla vecina in za njo §lo tudi sedanje ministerstvo *). Dez zbor vLe bUoz tri seje razpravlja novi mornarski red; v soji 10. dec. je stavil grof Coronini nujni predlog, da bi se smel k u p re n i v i t r i j o 1, j priznan kot gotovo sredstvo proti peronospori, | vvazwati br<>z colnine; vainoat prodloga je j bila sprejeta in colnemu odseku nalozeno da o predlogu, ce mogoce, porofia ie pred bozifinimi poditnicami. Vlada je tudi prediozjla cesarsko uaredbo z dne fl. okt. 1889, ki dovoljuje pod-pore in pre dplafiila po nesrefialt pri-zadetimna Ga 1 iskemv v SIe% iji in B n» k o v i n i daljo tudi e.es. naredbo z dne 20. okt. t. I., ki dovoljuje podporo vslcd povodenj preplavljenitn krajem na Tirolskcm in Koroikem. Baron Pino, bukovinskl predsednik je zarad nevarue odesne bolezni vdobil daijii od-pust, nadomostoval ga bode med tem dvorni svetovalec grof Pace. Kam cloveka strast zapelje, pokazalo je mlado^ciko m os t n o s t a r e § i n s t v o Kutncgore. 0 nusltih se sploh govori in piie, da so bilt roparji, pozigalci in da so kar le s cepci mahali po svojih nasprotnikih; to o6i-tanje je mestne ocete v Kutni gori, ki se sma-trajo kot potomce pravih husitov, tako razdra-2iIo, da so dr. Riegerju, voditelju cegkega na-roda, ki je ob ednem tudi fasten meicanKutne gore, pisali, naj jim vrne diplom Castnega meg-canst va. Med rimsko s to 1 i c o i n r us k o v-1 a d o je glcde imenovanja katoliSkih ikofov na Iluskciu prislo do porazumljenja; s prihodnjem kouzistoriji, ki ima biti v kratkem, bode papez Imcnoval vec ikofov na Eiiskem. Tako nykako, kakor je storila italijanska vecina istcrskega zbor a, daje poslanca, voljencga jednoglasno, ovrgla, dela tudi franCo-ska poslaniska zbornica; tudi ta je ovrgla vo-titev fioulangerjevot in zraven pa priznala ve- j ljavno izvolitev nasprotuega kandidata Joffrin-a, akoprav je imel ta za ve6 tisod glasov manj. I Tudi tukaj tedaj: inoc velja ve6, ko pravica. *) Pot, se zdi, bo je io naSln. Glej dopis z Dunaja. Vred. Domade in razne vesti. Dvomiti mora v2e dlovek, ali bivamo v katoliakem mestu, v katoliski de^eli. V cotrtek, 12. t. m., je predsedni§tvo „ILit}liskcgi druStva za Go-risko" povabilo svoje ude iz mesta in z de^ele na obfini shod. PriSlo jib. je pa vaeh §e ne dvajset. Zbo-rovanje se je moralo odloziti, k<>r ni bilo zadoatnega 8te»-ila uav/otSih. Ros, ialostno 1 In vender je to edino katoliSko druitvo za mesto in de2elo, za Slovwnoe in Italijane! In vender so bile to?ed»dnji itonilki Sinn piaaii, da je dr. Litjak itgubil ilutbo pri tota drultvu kot gdravoik, kar m oddal i*ojeg* glaw » odbornv too dr. Gregorciiu. V sadoji pa amo sprejeli kot aUaran poprtTtk .notlaaV * katerero odbor istega droit?* unenuje niio izjato kot nerewieoe in iimis* Jj*no. Hi noiemo ie eokrat trditi tega, kar amo pi-j-ali; ali afojim eUateHem podamo to-le-rreaen pret-darek in raatedbo. Kakor je nam *nao», sta bila in ata ie pri brelnem id podpornem drnitru aastafljeoa d?a adrarnika ; do sdaj sta adraTniSki poael oprav-Ijala dr. Liajak in dr. Gressic, od adaj oaprej pa ai bodeta to delo delila dr. Rojio in dr. Gressic. Druitto in tudi ujegor odbor .sta fclela 'a Se ielita, da bi la dta adravnike ne itaoovala prebl»> skapaj, ampak, ie mogpce, na dveb naaprotnih ai ttraneh meata. Br. Rojio atwttije monda doli bltzo poitaega vrada, dr. Greece* v semen ifeib ulicali, dr. Litjak pa koaee gotpoakib alio bliza Koraaja. To druitto te imtouje tudi aloven&ko, ker eo nje-gofi tidje, kakor aliiitao, aamo Sloreooi. Tudi iznrnjd tab ulratnikov je dr. Rojio odlofSfo Slorenec; dr. Crreisio je po arojem oeeta licer brvaike km, a rodoai je GorioAn, kakor ae nam pravi, bolj laiki vzgojea, in aploh ni, vsaj ne, da bi mi redeJi, ud nobenega slovenakeg* dru&tTt; dr. Lisjak je aloreu* •ki narodnjak od nog do glare, on je ad slovonske Matioe, draibe av. Mohora, alorenike gotiike iita!-nioe, podporni ud tlovenakcga braincga in podpor* nega diuitta iu droitta st. Cirila is ^ekodtja, tudi te v tadnjem eatn ni sta?il nobedan sloteoaki spo-maoik, da bi tudi ou ne bil tegol v tvoj Sep. Tetti moia ttdaj je tlorenko bralno iu podporno dru* itvo odttaTilo, ne da bi bilo na?edlo kakib mlogov, obdrialo pa je — taaj tako te govori — zdravoika, ki ni Slorenec, ki zraveu tega proti naglaianeana io pCTdarjanemu nacela r podporneni draitvu stanoje ie bolj blizo dragega druitvenega zdravnika kakor dr. ijak. K tej opaski ne damo, ker tudi at va r a i b popratko? radi ne aprejemamo, nobenega komentara, ampak to propustimo citateljem, oni caj fctajo a prerdarkom in na to naj todijo tami. Earn spadajo cerkveni radinii? »T^ov,i Soca* ie zdaj ne v6, da jib pcegleiujo in potrj ia Uto, ki opa- i na lien kraja in od bltzo njegoro jarno daloranje in ga. tndi ne sodimo po njegovih 6lankih r „SoCilt, jzrefi o njem to aicer oatro, p^ vender praviSno sodbo: da je dr. Gr. popolnoma nespoaoben za narodnega voditeya na Gorilkem. VeK. g. t gorah. — Poalanih pet forintor imo prejeli. Lena uvala! Kakor nam pa piiete, misltjo nekatea Loapodje o norem leta pustiti obe „Sofii", «ko bo prej ne sprivimo. Nantaezdi tocudno. Kaj boste pa potembrali? Ali ie bo pa priilo do sprave, ne moremo prerokorati. Eaze slabo. R»;Cemo Vast pa, da mi smo kar je bilo tnogo^e atorili za spravo z dr. Greg- Pogoj je zn«n. Ni.smo pa dooegli niSesar. ^atprej hocemo tr.lno in nevpogljivo stati. 0 izidu ne dromino. Sib .so de, ako bi nas niorda eden ali drugi zapostil, Pogum nam daje resnica in ihtu Test. Da bi pa Ijudski u^itelj, ,ki je ie lani na, Livka podticeval otroke i-becedo, raislagal nam prefe-sarjem, nam duhomom, sr. Paris in yodil . 2989 Nr. 9 IV. ^^^Nl m *&Ma* wadnik: U.^mBL&.^miM^mirm^f^i^m 1 ziico IPraixcki^ov© ]L*¡•>. X „ Pranok'ove m if, t