filasU« Jugoslovanske kmetsko zvezo. — Cena 38 Din z« ml* let«. — Za inozemstvo lili Din. — Pota- _ Ir.liaj« vsako sreilo ol, ti tjulenj. -- Sjiisl in ilo&tol naj g« pošiljajo frednlStra,.Domoljuba", aarotalM, niMns Številk* 1 Din. — V inseratnem ilclu vs»k» dretam vrstica ali nje prostor 1(1 Din.	reklamacije ln Inserati pa VpravniStru ,.1'omouiilia" v l.jiililjimi, Koiiliarjcra ulica Stev. 6.	'
Dobrovski kmet:
Več poštenja in prosvete
Najtežje dneve preživljamo danes kmetje, ki nam jih je preživeti odločila zmedena, nečloveška in nekrščanska predvojna evropska diplomacija. — Preživljamo težke dneve in se s strahom vprašujemo: Kam pridemo, če bo to trpelo še dalje?
V mestu naletim na mladega sotova-riša. Prišel je od daleč, da poravna predpisani davek. »Toliko ne zmorem. Tri tisoč dinarjev so mi naložili. Imam malo kmetijo. Imeti moram hlapca in deklo. Vzela sta polovico vseh dohodkov v letu, tretjo četrtino so vzele obresti od dolga. J >ržava pa me tirja še za ostanek, — ki pa je precej premajiien. Z ženo in otroci hodimo kot berači. — Flika na fliki — pa še teli bo že zmanjkalo. Ni denarja za obleko., ne za perilo... Za posle mora hiti, /,a "obresti, gospodarske in gospodinjske stroške tudi. In za davek — Bog se nas usmilil — Novega dolga ne bom delal. Še tega ne zmorem 1 Pa država mora imeti... Tudi jaz za ženo in otroke! Ti morajo živeti, to je moja sreča, moje življenje! — Nekaj sem plačal, — kolikor pač zmorem. Bo šlo pa še tele iz hleva, če tudi je že sedaj mrzel in prazen, ker vem, da brez davkov ni miru in reda.
Saj je še tako danes svet ves sleparski in nepošten. Če kupuješ si goljufan, če prodajaš, pa še mnogo bolj... Še celo pri davkih ne gre v redu. Štiritisoč kron, pomisli so mi na ček preveč napisali. Ko sem šel danes sam do njih, so mi milostno dol spustili. Res, dobre, usmiljene davčno uradnike imamo v Sloveniji...«
>:Kam pa ti, prijatelj, tako slabe volje !?<; vprašam mimoidočega Jelovega Matevža. >E, plačat grem notarja. Pomisli! Za tisto malo slabo mlako, ki bi jo noben notar še zastonj ne maral, da bi moral plačevati od nje davek, za tisto Mežnarjevo soposest, ki ne meri niti cel joli, katero sva si razdelila, da bova imela vsak svoje, sva morala plačati 2000 kron samo notarskih pristojbin H Pa naj boni potem dobre volje, ko še za dom in davke ui denarja in ne kruha, a vedno več ust in strganih cunj. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu lakota, kot je v Rusiji. Če ta državni sistem dovoljuje, da predpisani notarijat,
neoziraje so, na premoženjske in gospodarske razmere današnjega časa, po eneiu in istem kopita računa siromaku in bogatinu, naj po enom in istem kopitu skrbi še za nas iu naše otroke!«
Res je talco. Če bo šlo v to smer še dalje, bomo kmalu vsi delavni sloji — berači, berači naši otroci, vsi skupaj pa sužnji zemljo in birokratov! — Čemu za malenkostna dela take pristojbine!? Ali je treba, tla notarji in advokati delajo take čezmerne zaslužke?
Visokim stroškom pa smo mnogokrat krivi tudi sami. Čemu toliko brezmiselnih posojil, volil, ženitovanjskih in drugih pogodb, ki zahtevajo toliko raznovrstnih vpisov, prepisov in izbrisov v zemljiški knjigi!? Zalo toliko uradov, ki požro ogromno kmetskega denarja.
Le poglej: Ranjki Lashpret se je pred j vojno, da bi domačinov nihče ne vedet za njegov dolg, zadolžil pri nekem mestnem zavodu na intabulacijsko zadolžnico. Dolg je vrnil v treh obrokih. Zadnjega t. j. tisoč kron letos njegov sin. Plačal je ob prejemu posojila že njegov oče drage notarske pristojbine, ob izbrisu posojila pa še njegov sin nad 2000 K samih taks in notarskih pristojbin. Gospodje uradniki pri načel-stvu posojilnice so vsako plačilo posebej sporočali notarju (pač naklonjeni drug drugemu na kožo kmeta) in tako sc je končno pri izbrisu dolga v/, zemljiške knjige morala plačati trikratna taksa s pristojbinami. Pa kljub temu se dobe še danes kmetje, ki se boje domačih posojilnic in nakladajo ali iščejo denar tam, kjer ni sočutja in ni srca. ; Kmetski denar v domače hranilnico iu domačinom!!« To bodi naše geslo, geslo vzajemnosti in medsebojne krščanske ljubezni. — >Imaš prav, pritrdi tovariš. Vsak dan sem bolj uverjen, da je v mestu med birokracijo in raznimi denarnimi zavodi vedno manj pravičnega in z ljudstvom čutečega srca. Pravico pa sploh išči danes z lučjo pri belem dnevu. Zagovarja jo advokatura, sodi višja oblast po izpovedbah na nasprotujočih si prič, "po vplivu, zgovornosti in sjirethosti zagovornika. Zato pride pravica le redko popolnoma do veljave. Dandanes so čudne postave in še bolj čudni nekateri ljudje, brez poštenja in menda brez vesti. Iz starili prepirov in starega sovraštva — drage tožbe za take malenkosti. Da bi imoli ljudje pamet! Današnji časi so pveresni, da bi s>
igrali z našim premoženjem ljudje, ki so lahko podvrženi zmoti. V skrajni sili se poslužujemo domačih razsodišč, ki niso draga in mnogo preje pomirijo duhove. — Koliko manj sovraštva, zaničevanja, krivih izjav in maščevalnosti bi izginilo iz naših vasi in dalo prostor medsebojnemu prijateljstvu, omiki in prosveti.
Res jc tako, tlragi tovariš. Ko bi ljudje tako ravnali, bi bilo lepše na svetu. A žal se še danes tu pa tam dobe ljudje, ki iz same zavisti in nespametne kmetske prevzetnosti skušajo uničiti svojega soto-variša, ki so nasprotniki vsake omike, izobrazbe in napredka. Zato skrbimo, da pride polom naših kulturnih, gospodarskih in drugih društev iu potom rajnega dobrega tiska (časopisov, in knjig) vsaj med njihovo mladiuo nov osvežujoč tluij prave omike iu prosvete. Treba je pa, da'.f udi v to po-iklicant faktorji čim največ siore za gospodarski napredek in kulturno povzdige kmetskega ljudstva. Le potem bo kmetski stan res kos svoji težki bodoči nalogi. Iz naših vasi pa bo izginilo marsikatero staro zlo in marsikateri tisočak bo prihranjen, katerega danes vzame nepoštenost in nevednost t. j. advokatski in notarski aparat, pa tudi davčni.
Brezversko »Jutro« zopet obsojeno.
Novi tiskovni zakon krepko prijemlje lažnive brezverske časopise za ušesa. 22. t. m. dopoldne se jc vršila pred ljubljanskim deželnim kot tiskovnim sodiščem zopet zanimiva tiskovna obravnava proti odgovornemu uredniku ljubljanskega dnevnika ; Jutro radi žaljenja časti potom tiska. Kot tožnik je nastopil kaplan na Igu gosp. Ciril Milavec, katerega je Jutro' osebno napadlo in sicer v uvodniku lista št. 9. z due 11. jan. 1923 in pa v nekem članku v štev. 11 z dne 14. jan. istega leta.
V svojem izpadu proti gospodu kaplanu Milavcu Očita . Jutro- tožitelju, da je govoril v svojih prepovedih, da oni, ki bero > Jutro:, Slov. Narod;., ^Domovino« in druge take protiverske liste, no bodo dobili odvoze, tudi na smrtni postelji ne in bodo pogubljeni. Tudi ne bodo tri leta več živeli. Dalje očita kaplanu Milavcu sirovost
r
ga imenuje naravnost sramotilno, da je
• •dijant v masni obleki. Tudi očita pi-
v temu članku, da je g. kaplan kultu-vendar sovraži Srbe, katerim ni vre->n zavezati čevljev in mu očita, da je vzor opalosti slovenske inteligence, ki zaničuje svoj narod, hi je skrunitelj prižnice.
V drugem članku, ki je le nadaljevanje prvega, pa mu izraža globoko zaničevanje in ga napada v podobnem tonu kot zgoraj.
Zagovornik obtoženca je ugotavljal, da odgovorni urednik teh člankov ni čital, pač pa je predlagal dokaz resnice in si pridržal zagovor na glavno razpravo. No in v petek je poskušal izvesti svoj predlagani dokaz. Kot priče je predlagal Franceta Cebularja starejšega in 'mlajšega, Franceta Cankarja in pa Marijo Gerbece-vo. Prvi je povedal, da je slišal, ko je kaplan Milavec res rekel, da je »Naprej: brezverski list in drugič pa, da je rekel, da so priporočljivi listi pri nas »Slovenec«', • »Domoljub« in pa »Bogoljub«. Drugega pa mož ni slišal. Tudi ni slišal, da bi bil rekel kaplan, da ne prestopi praga takih hiš, kjer so naročeni in bero te liste. Droga priča je potrdila, da jc rekel kaplan v neki hiši, da ko bi vedel, da imajo pri hiši te liste, bi ne prestopil praga.
Tožitelj je ugotavljal svojo obtožbo v kratkem tako-Ie: Cerkev je po svojih veljavnih cerkvenih zakonikih in predpisih Upravičena in dolžnn svojim vernikom, da jih opozarja in ščiti pred takimi spisi, ki bo proti veri. Tudi mora vsak pridigar po sklepu sinode ljubljanske škofije posvetiti eno pridigo na leto in to enkrat okoli Božiča, časopisju in poučiti svoje vernike o njega namenih in delovanju. Da pa so nekateri listi res proti veri, in da spadata med te tudi »Jutro« in »Narod«, to prav lahko dokažem. Zasramujejo se cerkveni obredi in pomen praznikov. Norčujejo se naravnost iz Sv. Duha, iz svetega leta, norčujejo se iz živega Boga v monštranci. Jasna smer teh listov je,, dasi jo taje in prikrivajo, vzeti ljudem vero in zato ima cerkvena • oblast pravico, da pouči svoje vernike, da ne čitajo v tem zmislu nevarnih knjig in listov. O stvari sami predlaga torej obsodbo.
Tudi se podtikajo kaplanu besede, ki jih ni govoril in se navaja cel niz najhujših žalitev. Očita se mu sirovost, laži, kome-dijantstvo, propalost slovenskega naroda. Pri tem p« je g. kaplan vršil samo svojo dolžnost in pravico in govoril izključno le s svojega verskega stališča. To vse je verska zadeva in če so gotovi listi proti veri, potem jih pa ne moreta vera in cerkev podpirati. Ustaljena dolžnost duhovnika je In to iz najvišje cerkvene oblasti in iz cerkvenega zakonika, da odvajajo svoje vernike od takih listov.
Po daljšem posvetovanju je razglasil predsednik senata sodbo, da jc odgovorni urednik »Jutra« kriv pregreške zoper varnost časti storjenega potom tiska vsled zanemarjanja svojih uredniških dolžnosti in ee obsodi na 1500 Din denarne globe, v plačilo vseh stroškov in v objavo te sodbo na njegovo stroške v 11 dncli po pravomoč-nosfi sodbe.
1 NOVIg
?i^5'.JHHXBMaSE«23ttflflar. vsm rim&sBBsisz?,?]
d Iz Doma za duhovne vaje. Pokret za duhovne vaje v Domu se širi vedno bolj in bolj. K 175 možem in mladeničem, ki so se v zadnjem četrtletju lanskega leta tu udeležili duhovnih vaj, moramo prišteti letos 23 mladeničev iz Št. Vida nad Ljubljano, ki so ravnokar zapustili naš Dom. Kar nas posebno veseli je, da so bili to O r 1 i, ki so prvikrat iz ene župnije skupno prišli k duhovnim vajam. Tako je prav. Orel brez notranjega življenja je orel brez peruti! Ta teden dela duhovne vaje lepo število rekrutov. Prve tri tedne v postu so zopet zasedli Orli naš Dom. Menda bo res, kar je rekel zad-j njič 82 letni mož pri duhovnih vajah: »Ta hiša bo še premajhna.«
d Zakon o pobijanju draginje. Piše se nam: Obeta se nam nov zakon o pobijanju draginje. Namen je sicer lep ali žal, da niti najmanj ni misliti, da bi prinesel le najmanjšo olajšavo! Kar poglejmo si dosedanji zakon o pobijanju draginje. Ako vzaraeš v roke Uradni list, vidiš polno obsodb radi previsokih cen. Kdo je obsojen: branjevke, kramarji, kakšen živinski me-šetar itd. Nikdar pa ni bilo čitati o kakšni obsodbi tovarnarjev, kateri so kartelirani in so najbolj potrebni protidraginjskega zakona. Kar poglejmo si te slučaje. Lansko leto je bilo v listih več člankov n. pr. o kvasu, ter je bilo s številkami dokazano, da zaslužijo tovarne pri kvasu pri 100 kg beri: 1000 do 1200 Din. Potem ni čudno, če se je vse storilo, da se je onemogočil uvoz inozemskega kvasu, ki je bil po kakovosti boljši kot domač in za 20 odstotkov cenejši kljub carini in voznini, katera je znašala pri kilogramu 8.50 Din. Karte-Jirane tovarne so zastavile vse sile, da se je uvoz onemogočil! Vlada je k temu molčala! Isto je pri pivu! Prav tako je s sladkorjem. Ni dovolj, da je trošarine na to najnujnejšo življensko potrebo na kilogram 6 Din, poleg tega je še 2 Din uvozne zaščitne carine, da ja ne more in ne sme cenejši češki sladkor k nam ! Oglejmo si
femmmms»>aBi
še druge stvari, monopolne. Na 1 liter petroleja je menda 3 Din troširane, na ena škatljico vžigalic 66 par, torej dve tretjini vrednosti. Ostane torej 34 par za materijal, tovarniško izdelavo, za dobiček engrosista, trafikanta itd. Sol? Kje so ogromni davki?! Ako vzamemo samo poslovni davek, že ta nam podraži blago dostikrat za 4—5 odstotkov, ker gre skozi toliko rok! Prav hvaležni bi bili, ako ministrstvo za socialno politiko najprvo razbije v državi kar-tele potem pa doseže vsaj znižanje cen pri monopolnih predmetih in to bo brez dvoma najsigurnejši korak, ki bo res kaj zalegel! Dokler se bodo pa karteli ščitili pod vladnim plaščem in zviševali davki in trošarine in carine, je protidraginjski zakon lo pesek v oči bednemu ljudstvu!
d »Domcljubove slike« št. 2 izidejo v prihodnjem tednu.
d Za gospodinje in gospodarje. Od več strani smo dobili prošnje, da bi zlasti gospodinjski članki, ki jih prinaša Domoljub, izhajali kot svoj čas v prilogi, ki bi se lahko jemala iz lista ter hranila. Tej želji bomo vsaj deloma ustregli s tem, da bo-ta zanaprej notranja dva lista posvečena en teden gospodarju, drugi teden gospodinji. Ta dva notranja lfeta se bosta lahko jemala iz Domoljuba ter branila. Tvarine bo vsakokrat toliko kot sedaj v dveh številkah. S tem upamo, da bomo svojim naročnikom zelo ustregli. V prihodnji številki začnem« z Gospodarjem.
d Nagrade za nabiratelje Domoljubo-vih naročnikov čakajo do 3i. januarja, na kar opozarjamo našo priiatelje.
d Jtoverienikom našega lista, ki še niso naznanili točnega števila izvodov, ki naj se jim pošiljajo v letu 1926, nujno priporočamo, da store to čim preje. Začetkom februarja moramo končno določiti naklado Domoljuba za tekoče leto. V to svrho na je potrebno, d« imamo natančne podatke o številu izvodov za skupne odjemalce. Naslove, glede katerih do 3. februarja ne prejmemo nikakih sporočil, bomo brezpogojno črtali.
0 volitvah v delavsko zbornico
Socialni demokrat je in delavska zbornica.
Pri volitvah v delavsko zbornico socialni demokratje strašno sleparijo. Tudi z nasiljem strahujejo delavce, da morajo ž njimi voliti. Na tisoče glasov so krščanskim delavcem pobrali. Sploh se ti ljudje zanašajo samo na zvijačnost in surovo silo.
Naši poslanci so se pritožili pri ministru za socialno politiko. Res je poslal v Ljubljano preiskovat nekega nadzornika Konstantinoviča. Kaj bo ta napravil, še ne vfcmo. Če bi bilo kaj pravice, bi moralo ministrstvo te volitve ustaviti in jih razpisati po novem volivnem redu. Po takem, kot ja sedaj, bodo socialisti zmeraj lahko opeharili druge za tisoče glasov, ker itnajo vse Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
vodstvo sami v rokah.
Naj pride, kar hoče, naši ljudje bodo storili svojo dolžnost. Poleg krščanskega kmeta je krščanski delavec pri teh volitvah prvič pokazal, da je med njimi veliko število zavednih krščanskih mož in žena.
Vse glasovnice
in kuverte morajo priti v tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Drugače se ne izognemo sleparijam. Vsak naš zaupnik naj torej vse kuverte in uradne »glasovnice« pošlje pod posebnim ovitkom priporočeno na gornji naslov. Opozarjamo, dn ne sme nihfe odtrgati »oddajnega lista,:. Paziti mora vsak, da je gotovo v kuverti rjava uradna glasovnica, sicer je neveljavna. Pošljite od povsod brž, da dobimo vse do 2. februarja v roke
d P« /oboli. Novi tiskovni zakon itna hude zobe. Ne mine skoro teden, da ne bi zagrabil kakšnega lažnivega liberalnega lista. Tako je Kmetijski list z dne 13. jan, t. 1, prinesel to-le izjavo: »Z Iga. Podpisani sem v Kmet. listu z dne 7. 10. 1925 napisal o g. kaplanu Cirilu Milavcu: Če bi se nahajal ustanovitelj krščanstva sedaj na zemlji, mcgoče bi Vi igrali vlogo farizeja, a mi čolnarja. Ali gre opravičen i/, templja, kogar sodišče nagajžlja s 4000 kronami kazni radi zlorabe svetišča? — Izjavljam, da ni res, da bi bil g. Milavec kdaj kaznovan od sodišča radi zlorabe svetišča in mu s tem dajem zadoščenje. Janez Šenk.« Tako je prav. Liberalnemu časopisu ne boš dopovedal z lepimi besedami: govori resnico. Edin nauk, ki se ga prime, je sodišče.
d Umikanja na desno. Piše ss nam: V Domoljubu in Slovencu sem brala, kako nespametna je odredba, da se morajo vozniki ogibati na desno namesto na levo. Govorili so mi prav iz srca. S tem se bo le več nesreč zgodilo in več kazni plačalo. Ceste naj v tako stanje pripravijo, kot so bile, ko je bil stari kranjski odbor, potem naj šele ukazujejo, kje se bo vozilo. Zdaj pa, ko so take grape, človek vozi kjer more in kjer je živina navajena. Jaz na primer sem vozila v nedeljo iz Loke proti postaji Škofja Loka. Pojdite gledat, kakšna je ta cesta, da bi se človek kmalu pobil. Dvajset jarkov eden za drugim; trije avti letajo vsak dan k vsakemu vlaku iz Loke na Trato. Ko sem se prvemu ognila na : levo, se ni konj nič plašil. Še mar mu ni bil avto. Ko sem se ognila drugemu na i desno, je manjkalo za las, pa bi se bil zvrnil zapravljenec in jaz v cestni jarek. Lahko bi se bila velika nesreča dogodila, . ker ravno tam je zraven ceste globok jarek. Tako zaradi ene neumestne naredbe bom jaz zdaj življenje v nevarnost postavljala. Sploh ne bom upala na cesto, ne voziti v mlin, ker se konj samo zato plaši, ker se na desno ogne. To je največja neumnost zraven kuluka. Poslanci naj zavpijejo v Belgradu, da se ta nepremišljenost prekliče.
d Služkinja iina avto. V Ameriki je to nekaj navadnega. Toda pri nas dosedaj še ne. Od nedelje naprej je pa tudi to res. Avto, ki je bil glavni dobitek loterije Dijaškega podpornega društva, je zadela služkinja Marija Ogrin iz Mengša.
d Vsi glavni dobitki dijaške loterije so bili zadeti, dasi je bilo vseh srečk 100,000 in ni bilo prodanih niti polovico. Koliko bolj gotovo boš zadel, če kupiš srečko Orlovskega stadiona, ki je izdal samo 50.000 srečk in bodo prodane vse in zato vsi dobitki izžrebani.
d Skoro pol milijona kron so vredni dobitki loterije Orlovskega stadiona v Ljubljani. Srečke so po 10 Din in jih dobiš pri vsakem orlovskem odseku in orliškem krožku.
d Žerjavov centralizem in Pueljeva *krb za Slovenijo. Za belgrajsko univerzo je. v proračunu določenih 23 milijonov, za ljubljansko pa 2 in pol milijona, dasi je ljubljanska univerza priznano dosti boljša kot belgrajska. Naša poslanca dr. Kulovec in Pušenjak sta v svojih govorih tako krep-
ko podčrtala to pristnmost Žerjavovega centralizma, da je minister Radič sam priznal, da je to krivica in da bo kredit za ljubljansko univerzo zvišal. Gospod Pucelj res vzorno skrbi za Slovenijo.
d Počitnice ua ljudskih šolali. Pri obravnavanju proračuna za ministrstvo prosvete se je poslanec Pušenjak krepko zavzel za to, da bi se na slovenskih ljudskih šolah vpeljalo počitnice v septembru in oktobru, ko starši otroke najbolj potrebujejo pri kmetskem delu.
d Nova kapela. V Vratih tik pod severno triglavsko steno se bo zgradila nova kapelica v čast sv. Cirilu in Metodu. Načrt za kapelico je nad vse lepo in izvirno delo g. arhitekta Vurnika. Kapela je v Vratih silno potrebna, ker je ob poletenskih nedeljah vedno velika množica izletnikov v Vratih.
d Pogozdovanje. Ok«liea Sušaka jc goljava. Sedaj so sklenili, da se vse po-gozdi. Da bo načrt hitreje in ceneje izvršen, bodo delale šole. In sicer bo vsaka šola dobila svoj del zemljo v pogozditev.
d Pismo iz Kanade. Cenjeni urednik Domoljuba! Prosimo, da priobčite ta naš dopis, ker vemo, da bo zanimalo naše Slovence v starem kraju, posebno tiste, ki nameravajo na spomlad v Kanado. Nas je tukaj (Timmins) par Slovencev. Delamo v zlatem rudokopu. Kar se tiče dela in plače, še ni preslabo. Kdor ima delo, ta dela, ali kdor ga nima, ga tudi ne dobi, posebno zdaj v zimskem času, ker tukaj v Kanadi si mora človek že poleti preskrbeti, kar bo pozimi delal. Zlasti za take, ki iz starega kraja pridejo in ne znajo angleško govoriti, je tukaj posebno slabo, ker si ne znajo in ne vedo dela iskati. V kratkem se zopet oglasimo. S pozdravom! Kari Kopri-vec, Frank šuštaršič, Matija Čop, Peter Romanič, Marko Koce.
d Pismo iz Francije. Tudi tukaj na Francoskem ni več tako, kot je bilo pred dvema letoma. Takrat so rudarji zaslužili dosti več, življenje je bilo pa veliko cenejše. Za tiste, ki so mogli denar v Jugoslavijo poslati družini, je bilo veliko boljše, ko je veljalo 100 Din 20 frankov, danes stane 100 Din 50 frankov. Torej tudi tako imenovana nova Amerika se je pokvarila. Tudi davki se precej veliki pobirajo od zaslužka. Čital sem že v Domoljubu, da pride meseca maja okrog 500 Sloveucev-romarjev v Rajhenburg. Zdaj se je pa tukaj železnica precej podražila, tako da se bo marsikomu nemogoče podati. Prvič je bilo rečeno, da, ako bo 600 oseb, velja vožnja 50 frankov, zdaj pa že pravijo, da 180 za eno osebo. Tako bo za letos skoro gotovo romanje izostalo.
d Za 6000 Din nagrad bo razdelil v avguetu avtomobilski klub v Ljubljani tistim cestarjem, ki bodo svoje ceste najboljše oskrbovali.
d Precej hud potres so čutili 21. januarja zvečer ob desetih okrog Sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem.
d Koliko jc v Ljubljani avtomobilov. V Ljubljani je 299 osebnih avtomobilov in 76 tovornih, kočij pa 403.
d Žaga je pogorela 20. januarja g. Jakobu Jasu v št. Ilju pod Turjakom.
d Angleški iunt za šmarnogorske zvonove. Te dni nam je poslal iz Sao Bernarda v Braziliji g. Anton Zrimšek-Dekleva za šmarnogorske zvonove bankovcc za en angleški funt ali Din 268.— našega denarja, gospa Fani Kristan iz Madisona v Severni Ameriki pa dva dolarja. Naj bi našla še več posnemovalcev!
d Umrl je v Trnovem na Notranjskem ondotni dekan dr. Josip Kržišnik. Pokojnik je bi! nad vse plemenit značaj, zato povsod silno priljubljen. Pokoj njegovi duši!
d Umrla je 20. januarja od kapi zadeta soproga bivšega narodnega poslanca Nema-niča, dobrosrčna gospa Ana. Naše iskreno sožalje!
d Umri je v Radovljici bivši župan, lekarnar in posestnik g. Aleksij Robl&k v 84. letu starosti. Mož je bil širom Gorenjske znan po svojem veselem značaju. Župano-val je Radovljici 34 let.
d Umrl je 20. januarja v Mavčičah cerkovnik Jane/, Vrhovnik. O veliki noči bi obhajal 50 letnico svojega cerkovništva.
d Umrl je 21. januarja v Ljubljani bivši župan dr. Ljudevit Perič v 42. letu starosti. Pokojnik je bil eden izmed tistih zelo redkih socialističnih voditeljev, ki mu ljubezen do ljudstva ni bila samo lepa beseda, ampak dejanje. Zato se pa z ostalimi voditelji, ki so kapitalisti ali vsaj či-io kapi. talističnega naziranja, ni mogel razumeti, Kot župana ljubljanske občine ga ie podpirala v delu tudi SLS. Za časa njegovega županovanja sc je Ljubljana zelo povzdignila. Pokoj njegovi duši!
d Plin jo je zadušil. 83 letna gospa Ana Kolei\c v Celju je na plinovem štedilniku kuhala čaj. Pozabila pa jc potom zapreti petelina, tako da je plin uhajal ter zadušil staro gespo.
d Nesreča. 12. januarja je zmrznil Franc Urbančič iz Smavra pri Dobrniču, star 38 let. Šel ie 12. t. m. zjutraj v Žužemberk jx> polo za invalidsko podporo. Ker je v Tirolih zgubil prste na obeh nogah, je zelo težko hodil. Zato se je radi zmu-čenosti na poti domov vsedel na tla, ko je bil samo še 500 korakov o.cl doma in ni mogel več vstati. Ležal je od 6 zvečer do 8 zjutraj drugega dne. Našli so čisto zmrznjenega. Začeli so ga drgniti s snegom in kisom, na kar so ga oživili. Sedaj se bori s smrtjo.
d 102 letnik umrl. V Dcbriču v Her-cegovini je umrl najstarejši Heroegovec, 102 letni Peter Marijič.
d Zmrznjenega so našli pri mesarju Josipu Jelencu v Ljubljani na senu 56 letnega Ivana Kramarja, brezposelnega delavca, rojenega v St. Lovrencu pri Celovcu. Ležai je že 4 dni mrtev v senu. Mož je rad pil.
d Utekli so smrti. V kamnolomu v Po-lulah pri Celju je delalo več delavcev in štirje vozniki so čakali na nakladanje gramoza. Slučajno opazi neki delavec, da so maje ogromna skala nad njimi. Hitro jo vsi poberejo z vozini in konji vred iz kamnoloma, tedaj zahrušči ogromna skala z gramozom vred v kamnolom in zajame ravno še zadnji voz, ki je bežal iz nevarnosti. Voz je bil čisto razbit.
d Sk^k z mosta v Savo. Z ljubljanskim vlakom se je pripeljal v Trbovlje neki neznan moški. Bil je olcrog 80 let star, srednje velik, čedno oblečen v rjavem površniku. Ljudje so ga opažali, ko je stopal globoko zamišljen proti savskemu mostu. Ko je prišel na most, se je naslonil na ograjo in delj časa stal naslonjen in gledal v vodo. Kar nenadoma pa je skočil po konci, pogledal na obe strani mosta in se zavihtel čez ograjo. Vsaka pomoč je bila izključena. Mož je takoj izginil v naraslih valovih, ki so ga potegnili v svoje vrtince. Kljub takojšnjemu sporočilu v spodnje kraje Save dosedaj utopljenca še niso našli in tudi še ne vedo, kdo je. Nekateri sumijo, da je Ljubljančan in pravijo celo, da so ga že videli v Trbovljah, toda poznajo ga le na videz. Kdor bi kaj vedel o pogrešaucu, naj prijavi trboveljski žendarmeriji ali pa ljubljanski policiji.
d Po balkansko. Ravnatelj neke meščanske šole na Hrvatskem je izdajal za denar ponarejena šolska izpričevala, na podlagi katerih so dotični prišli v državno službo.
d Spreten cerkveni tat je Jernej šrol, doma pri Mali Nedelji. Kradel je pa mnogih cerkvah, kar mu je prišlo pod roke. Prejšnji teden je za svoje zasluge na cerkvenem polju dobil 18 mesecev ječe.
d Spreten tat. Pretečani teden se je oglasil pri posestniku in mlinarju Francetu Hrovat na Ratežu pri Brusnicah neki dolgo-prstnež in mu odnesel okrog 5900 Din in puško. Zanimivo je, da je bila tedaj družina vsa doma, pa ga niso čutili. Tat ie ponoči prinesel puško ter jo prislonil na vrata hiše, v kateri stanujejo orožniki. Denar si jc pa pridržal. Tatvina se je zvršila okrog osme ure zvečer.
d. Hud mraz v Italiji. Mraz v gornji Italiji traia dalje. V Turinu je padla temperatura na 14 stopinj Celzija ped ničlo. V Milanu so vse šole zaprte, ker deloma nimajo peči, deloma pa primanjkuje premoga radi prometnih ovir. V Turinu je zmrznila ena oseba, v Milanu pa dve. V Istri je huda zima privabila volkove v bližino selišč. Volkovi so raztrgali že mnogo živine. Pri Sv. Križu co volkovi napadli avtomobil. Dve ženski sta omedleli, šofer je z revolverjem ustrelil dva volka, nakar se mu je posrečilo z aviemobilom pobegnili.
d Snežni zameti v Romuniji. V Romuniji divjajo veliki snežni viharji, ki zelo ©iežkočajo železniški in telefonski promet. Vlaka iz Černovic in Jassyja sta obtičala v snežnih zametih. Na mnogih krajih so vse telefonske in telegrafske zveze potrgane. Po poročilih iz obmorskih mest razsaja na Črnem morju silen vihar. Parnik »Sinope«, ki je plul proti Bosporu, se je potopil; 20 mož posadke je utonilo, le štirje mornarji 60 se rešili. V donavskem rokavu Sulina se je potopilo mnogo pamikov, naloženih z žitom.
• v
volneno blago za ženske obleke ln bluze A- ft E SKABERNE - Lfubtfana. Mestni trtf 10.
raMMaaaHBnaBaBRMHBHS9MnBiiBis
p Vinica. V nedeljo dne 31. januarja ima g. poslanec Brodar shod pri Benetiču. Pridite!
p Ogromni stroški za vojsko. Vojni minister je predložil proračun za vojsko. Znaša ogromno svoto 2446 milijonov dinarjev, desetkrat več kot za kmetijstvo. Dočim je bila pri vseli drugih mestih odpravljenih veliko uradniških visokih mest, ni v tem proračunu odpravljeno niii eno generalsko oz. višje oficirsko mesto, pač pa jo bilo v decembru imenovanih 63 rovih generalov, samih Srbov. Poslanec dr. Kulovec je ugotavljal v finančnem odboru, da je ta proračun previsok in da našo ljudstvo ne zmore več takih bremen. Zahteval je, da premestijo slovenske vojake v Slovenijo in bližnje kraje, da se pri vojnih dobavah pritegne zadružništvo in domače obrtništvo, da se uve:!e pri vojakih poljedelski pouk in da se sniodnišnica premesti z ljubljanskega polja. Dr. Kulovec in Pušenjak sta glasovala proti ogromnim vojnim izdatkom, glasovali pa so zanje vsi radičevci. Niti gospod Pucelj ni našel besede, da bi se potegnil za Slovenijo.
p Pridna poslanca sta vsekakor d". Žerjav in dr. Pivko. Finančni odbor pri J obravnavanju proračuna pritiska Slovenijo od vseh strani, ne mine dan, da se ne bi naša dva poslanca dr. Kulovec in Pušenjak potegovala za Slovenijo, liberalnih poslancev pa ni nikjer. Dr. Žerjav, ki ga menda le na tihem vest peče, ker je glasoval za največjo slovensko nesrečo, ki se ji pravi centralizem, piše v Domovino članke, kjer se skuša oprati krivde nad tem strahotnim gospodarskim stanjem, v katero ga je palmil centralizem.
p Pucelj bi rad duhovnikov v svoio stranko. Zato je menda g. Radič, ki je minister prosvete in minister PUcljeve stranke, določil za bosenske katehete 859.000 dinarjev, za slovenske, lri imajo trikrat več razredov kot bnsenski, pa 70 000 Din. Slovenski kateheti bodo gotovo na svojem prvem sestanku sklenili, da do zadnjega moža prestopijo k Puclju.
p S pestjo. Pri proračunu za mmistr-stvo prosvete sta se Pribičevič in Radič hudo skregala. Pribičevič je gonil svojo obrabljeno lajno o protidržavnosti, Radič pa je od jeze tolkel po mizi in metal vse-prek z ne preveč laskavimi priimki. Zato ga je predsednik finančnega odbora — ukoril, kar se je prvič zgodilo aktivnemu ministru.
p Proti komunistom. V Belgradu so zopet zaprli celo vrsto komunističnih voditeljev.
p Stojadmovič v Pariza. Finančni minister Stojadinovij je šel v Ameriko urejat naše dolgove. Med potom se je oglasil v Parizu istotako radi predvojnih dolgov. Tam je tako nerodno nastopil, da so mu Francozi močno zamerili. Kot dolžnik bi se že moral lepše obnašati. Račun njegovega nerodnega nastopa bomo seveda pla-l čali mil
Nova vlada v Nemčiji. Po dolgotrajnih, neuspešnih pogajanjih med nemškimi strankami je državni predsednik Ilinden-burg sklical vodilne politike in jih rotil, naj v interesu domovine popuste od svojih strankarskih zahtev. Voditelji treh vodilnih strauk so se res ravnali po Hinden-burgovih besedah in so sestavili vlado. Predseduje ji dr. Luter, ministrstva so pa prevzeli zastopniki katoliškega centruma, nemške ljudske in demokratske stranke. Najhujši nasprotniki sedanje vlade so nemški nacijonalci (fašisti).
Rusi ustrelili 16 oficirjev. Lansko leto so med kmečkim ljudstvom v Rusiji ob poljski meji nastali večji izgredi in upori proti sovjetskemu režimu. Vlada je poslala nad kmete več oddelkov vojaštva. Nekateri oddelki so pa s častniki vred prestopili na stran kmetov. Ko so končno upor zadušili so vse tiste vojake in častnike, ki so odpovedali pokorščino, postavili pred vojno sodišče, ki je 16 častnikov obsodilo na smrt, nad 100 vojakov pa v dosmrtno ječo. Vseh 16 častnikov, med katerimi je bil tudi en polkovnik, so nato v Pskovu ustrelili.
Madžarski ponarejevalci bankovcev pred parlamentom. Ponarejevalska afera je povzročila veliko ogorčenje med mažar-skimi opozicijonalnimi strankami. Poslanci teh strank so zahtevali, da vlada pojasni, v kakšni zvezi je s ponarejevalci. Vlada je poslala nato ministrskega predsednika ' Bethlena preti parlament, ki je v dolgem govoru pojasnjeval in dokazoval, da vlada in državni predsednik Horthy nista v nobeni zvezi s ponarejevalci franc. frankov. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov. Poslanci so prekinjali govornika z medklici in socialni demokrat PeidI ga je nahrulil z nesramnim lažnivcem. Ta psovka je povzročila splošen pretep med vladnimi in orozicionalnimi poslanci. Ponč-no so se sporazumeli, da sestavijo posebno komisijo, ki bo preiskovala to afero.
Radi petja narodne psemi kaznovan. Neki italijanski kondukter v Istri je ovadil dva hrvatska kmeta, ker sta pela v vlaku čisto nedolžno narodno pesem. Vsled te »predrznosti« sta bila cd tržaškega sodišča kaznovana vsak na 250 lir globe.
Umrl js v Belgiji eden najslavnejših cerkvenih knezov kardinal Mercier (izgovori Mersje). Ob času vojne je zvesto vztrajal kljub zasedbi Belgije na svojem mestu ter obsojal nemške nasilnosti. Nemci so ga strašno sovražili, a pritakniti se ga niso upali.
Iferno naložite svoj denar v
V b HUljiiill,
Obrestovanie nalugodnefe.
Posojila proti vknsižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
6
PO DOMOV
CERKLJE OB KRKI.
(Gospodarski tečaj.)
V sredo 20. t. m. naa je zopet obiskal naš gospod poslance Sušnik, ki naui jo govoril in razložil nailn delovanja v uarodui skupščini ter nas je p, učil o državnem gospodarstva. Povabilu se jo odzvalo okrog £0 mož in fantov ter nekako EO /0:1,1 in deklet. i'a pravijo sedaj tisti, ki niso bdi navzoči, da jim jo žal in da bi bili prav goto . o prišli, že bi vedeli, da bo govoril gospod Sašnik. Ros je, da nismo vedeli, kdo in kaj bo govoril, a šli smo in šli bi lalil o tudi drugi, pa se danes ne bi kosali I Trajal jo tečaj, ali reki j bi: šola — od II. ure do pol 8. popoldne nepretrgoma. Pa vse je vsiraj:tlo do konca. Bilo so za nas to čislo novo stvari, kar smo slišali, človek mora v današnjih časih pograbiti vsako priložnost, da se kaj nauči. Kdor tega ne stori, ostane nevednež in bo postal čez čas pravcati Baikanec. — Obe a so nam še en tečaj v tej zimi in sicer živinorcjsko-mlekarski tečaj, ki bo trajal en teden. Žc sedaj opozarjamo, da se priglasile, kajti inštruktor Pere, ki ga že poznamo, nam bo gotovo povedal in pokazal dovolj koristnega. Le tega nikar ne mislimo, da že dovolj znamo! Nikdar človek no zna preveč!
SELA PRI ŠUMBERKU.
(Po skupnem življenju ▼ skupen grob.)
Dne 31. decembra 1925 sta umrla na Or-laki zakonska Domen in A a Bradač. Pred 14 dnevi sia se preselila iz Les k svoji hčeri. Žena je umrla zjutraj, mož zvečer. Pač genljiv prizor, ko so oba polagali v skupen grob! Oba sta bila stara črez 80 let. Naj v miru počivata!
H1NJE.
(Čipkarski tečaj.)
i če ie t katerem kraju po izstopu iz ljudsko šole potrebna nodaljra izobrazba, posebno za dekleta, je to gotovo v Suhi krajini. Pokrajina je revna, zato se staro in mlado trudi, da si zasluži kak dinar. V jeseni je po senožeiih in gozdih vse živo, kjer pobirajo hrastove jezice- in marsikdo spravi lepo svoto v žep. Potem se lotijo mahu na hrastih — tudi tu pade še vedno zadovoljivo število kronic v žep, čeprav se morajo z naporom zaslužiti. Ko uspevajo gobe, zasluži marsikatera družina lepe tisočake. Le v hudi zimi ni nobenega zaslužka. iJa bi posebno dekleta v tem času za zapeč-kom ne držale križem rok, da bi se kaj novega naučile in mimogrede tudi kaj zaslužile, je gospod župnik ctvoril čipkarski tečaj. Človek bi pričakoval, da se bodo vsa dekleta, ki niso neobhodno potrebna dona, oprijele te pr->-tigod;;e prilike. Toda glej! Priglasilo se jih je 16, ko je pa prišla gospodična učiteljica iz Ljubljane, jih je prišlo v šolo 7 (reci in piši sedem), vseh deklet je pa v fari čez 200. Ali sc res, dekleta, rte zavedate, kaj se vam s takim tečajem nudi, izobrazba lu zaslužek? Pravite, da preveč časa vzame. Seveda ga vzame, toda brez žrtev se ne doseže in ne spelje nič! Ali vam je treba dopovedovati, da boste to, kar bi se naučile, tanko uporabljale celo življenje? Ali ne znate v bodočnost prav nič pogledati? »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« nam pove star in resničen pregovor, Vzdrauilfe sc in se zavedajte, da je v vaše in samo v vaše dobro ustanovljen ta tečaj! 7.a ssdcnjc za pečjo seveda ni treba nikakega tečaja.
METLIKA.
(Smrtna kesa.)
\ sredo 20. januarja je nenadoma ,umrla pa Želebeju od srčne kapi zadeta blaga mati in postrežljiva gospodanja Ana Ncmanič. Zjutraj je vstala zdrava, ob osmih seje sessdla, ko ti je nakladala v naročaj drva. V nezavesti i« se živela osem ur, popoldne ob Štirih pa je, koaiaj 39 leti;a, za vedno zapustila ta svet. Pokojna jc bila soproga bivšega narodnega po-6'auca in župana Jožefa Nemaniča in poznana -inogoierlm. Kolikim gostom spoštovane Ne-
macičeve hiše je postregla, vsakomur je rada izkazaa svojo požrtvovalno dobrohotrost. O priljubljenosti pokojne je prieal pogreb. Zvo-rovi več cerkva so neii svojo žalno pesem in tudi številne sorodnike ia znance je cbiemala globoka žaiost. Pogreb ie vodil ob asistenci 4 duhovnikov g. prior V. Učak. Udeležba je bi:a ogro-nr.a. Orii s praporom, rczxa zestepstva, pevski božakovski zbor, vse ie hotelo izkazati pokej-i zasluženo poslednjo čast. Blago gospo iaj spremlja v večnost molitev mnogoterih znancev, težko preizkušenega soproge in še-storico otrok r.aj pa tolaži Begi
IZ ŠMARJA PRI MOKRONOGU. .
(Razno.)
V	nedeljo dne 17. t. m. jc imel predavanje v tub. šoli g. strokovni učitelj Ma'asek iz Grma pri Novem mesto o sadjarstvu. Poučevanje je bilo zelo zanimivo. Ustanovilo se je sadjarsko društvo s sedežen v Škocjanu. Za načelnika je bil izvoljen g. Ivan Komljanec, posestnik v Brir.jevcu. — Prav želeti bi bilo, da bi se na tukajšnjem sejmišču v Škocunu zasadilo jaboi-kovih, hruškovih in češpijevih ter orehovih dreves, kar bi donašalo v dogiednem času občini ier-ih in bogatih dohodkov. — To nedeljo jc bil tudi cerkveni shed na Stopnem, ljudstva je bilo veliko zbranega in tudi dokaj »krač« je bilo darovanih sv. Antonu. — Drugi dan t. ). v pondeljek je bil pa tudi cerkveni shod ca Vinjvrhu pri sv. Jožefu, tcCi na čast sv. Antonu. — Snega ie dovolj in tudi zima je ostro nastopila. — Prihodnjo nedeljo bodo priredili naši fantje v Metelkovem domu igro ▼ dobrobit tukajšnje požarne brambe.
IZ PREKRA PRI MORAVČAH.
(Smrtna kosa.)
Zadela nas je težka žrtev! Dn« 19. t. m. :c odšel k Bogu najboljši izmed nas, Ivan U š i a t , po domače Pčonov, star šele 26 let. Dasi so ga gmotne razmere silile biti v vrstah tistih delavcev, ki so rajbolj izpostavljeni slabim prilikam, vendar je čitanje našega časo-
Jiisja izklesalo iz njega kremenit značaj kato-ižkcjja fanta. Posebno se je trudil pri volitvah, ter smo z njim izgubili nenadomestljivega agi-tetorja. Bolezen, ki jc bila posebno proti koncu siluo kruta, jc prinesel iz Mecedonije, Tolaži na3 pa dejstvo, da ie bila njegova smrt v verskem pogledu tako lepa, kot bi si io zamislila cajpobožneiŠE duša. Pač vreden zaključek njegovega življenja! Tebi, dragi Ivan, kličemo: Na svidenje pri Bogu!
VRHNIKA.
(Hranilnica in posojilnica.)
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki zaključi svoje jubilejno 25. leto z občnim zborom, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. januarja t. 1. ob pol 4 v Rokodelskem domu. Kljub temu, da imamo na Vrhniki še dva močna hranilna zavoda, vendar izkazuje ne majhen promet nad 10 miljonov dinarjev. Člani, pridite se prepričat o njenem plcdouosr.em delovanju na občni zbor, pred katerim se bo vršilo ob 3 na istem mestu gospodarsko predavanje, ki ga bodo pojasnjevale skiontične slike. K predavanju tudi ne€'ani dobrodošli!
SELA PRI KAMNIKU.
(Novice.)
V	četrtek 14. januarja se je na Rožiški cesti ponesrečila mati druge učiteljice. Izpah-nila si ie nogo v členku na občinski cesti, ki pelje iz Rožičnega na Podhruško in žal ni samo cesta ampak tndi jarek obenem. V bližini Pančetovega mlina pokriva te mrzle dni velika ledena skorja vso cesto, na drugih kra-fth so jo z bregov prihajajoči studenci zelo raztrgali, tako da si v precejšnji nevarnosti, ako greš ob kraju, da zdrsneš v potok Roži-šek. Občinski možje bodo morali vodi odka-
zati drugo pot ne cssto, če ne, bo i;;e;a občin« ska blagajna prenato, da bi plačevala odškodnino peškcdovarcem. — Dopisnik zadujega dopisa o proslavi 40 ietnice je pozabil povedati rameu, zakaj se je vse tislo vršilo. Wa*icn voc-tnu je bil dali tako neznansko grdo in hudobno obrekovauemu župniku zadoščenje. Fara ie trpela na ugledu ia zato ss jc hotela opravi* čiii.
MEKINJE.
(Društveno.)
Zadnje predavanje v izobraževalcem društvu nam je pojasnjevalo vzroke in potek jeliko. Žal, da ju bil obisk slr.b. dasi jo vprav v teli stvareh pouk ijiliio potreben in j« nevednost v tem žo marsikdo plačal z izgubo zdravja in življenja. — »Revček Andrejček« na Novega leta dan jo skoro vsem udeležencem prihranil strah, ki so ga dragi užili vsled potresa. Potres jc kil namreč ravno tedaj, ko so na odru umetno uprizarjali vihar, ki sc jo s potresom tako ujemal, dn slednjega v dvorani skoro nihče ni čutil. — V nedeljo Sil. januarja popoldne pa uprizori društvo veseloigra v treh dejanjih: »Težko iihc*.
ŽUŽEMBERK.
(Prireditev.)
Na prazuik sv. .šteli > je imel tukajšnji Orel običajno prireditev. 5. ed r ; . sv. mašo sa pristopili eia.ni k skupnemu sv. obhajilu. Popoldne je bil«, prireditev v dvorani izobraževalnega društvo. Pevski zbor je zapel par božičnih pesmi. Člani so izvajali proste vaje za leto 1928, ravno tako tudi naraščaj. Nato je bila lepa igra »Pod varstvom Matere božje«. Občinstvo, ki jo uvorano napolnilo, je bilo s prireditvijo jako zadovoljno. — Duo SI. januarja se ho vršil občni xbor tukajšnjega izobraževalnega društva. Ob tej priliki bodo kratke igre; vstop bo prost.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
(Razno.)
Mrtvega so našli v nedeljo 17. januarja v Baz-nikovem mlinskem potoku na Gor. Piroširl, ko so šli ljudje k jntrsnji maši, Matijo Oštir iz Izvira. V soboto zvečer se je vračal nekaj vinjen domov, zašel v potok in se utopil, dasi je tam voda plitka. Res, na smrt pripravljen biti! — Orlovski odsek j« priredil 17. januarja v Domu igro »Deseti brat«. Uspeh lep, pohvala od vseh strani. Trud in pogum vso zinoreta. Fantje, kerajžn« naprej! V nedeljo, 7. februarja pa bodo naš malčki pokazali svojo umetnost. Igrali bodo igro: »V kraljestvu palčkov«. Igra je res lepa in jc vredno priti pogledat. V nji se slika vsa ljubezen dobrega otroka do mamice. Mamica je ljubezen, je sreča, je bogastvo, govori Anico, ki se je izgubila in umrje od hrepenenja po mamici, dasi so jo palčki obsipavali z vso ljube*, nijo. V igri je petje in je tudi polno smcSnlh prizorov Tri do štiri dinarje jc vredno dati in si to igro ogledati. — Naša pošta večkrat izostane. Enkrat se avto pokvari, drugič je sneg. Nedeljskega »Slovenca« v sredo 21). januarja šo ni bilo, morda ga še par dni ne bo. Bi pač moral biti voz na razpolago za vse slučaje, sicer bomo kmalu za luno. Ljurtjo pravijo, da avto dosti zasluži od potnikov. — Naročajte »Domoljuba« in »Bogoljuba«. »Mi mislimo, da ni dandanes ničesar, kar bi bilo važnejše kot širiti dobro časopisje!« (Papež Pij XI.) — Tovornike vabimo, naj se oglasijo po naSih goricah! Dobili bodo šo dosti dobrega vina.
TREBNJE NA DOLENJSKEM.
Tudi naš Orel se živahno giblje in napreduje v izobrazbi. Imamo fantovske sestanke vsak četrtek zvečer. Tudi pevske vaje in telovadbo. Člani se ne strašijo ne snega ne nobenega slabega vremena. Sedaj smo začeli zbi« rati darove in prispevke za novi katoliški Dom. Tudi naš Orel se ie udeležil duhovnih vaj v Domu in sicer 5 članov. _Vidi se, da so se vrnili veseli in siino zadovoljni. Priporočajo vsem, naj obiščejo vsaj enkrat duhovne vaje. Ko so to opazili naši bližnji samostojneži, so se silno
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevlne za mojke obleke A. A E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 1».
NtsburU', tako t'a nekateri niso mogli me vec molčati o 'tem. Kden 'zmed njih se je izrazil silno surovo Kot zvoni a. Reke"! ie, da so to laršfte viiic 111 zraven še več takih umazanih besedi. Mi pa Se rečemo, da bi bile te vaje zanj
Žtva. Svetujem*/ mu, naj še satu atfStira za Domovino, ke?: ju tako silno ljub?. Videli bomo, koliko jc bo vsilil.
ST. > f l> NAM LJCULJANO.
Krajevni odbor Kiu«l-kc zvezc v fit. Vidu na« Ijjttblja.il« je povabil g. poslanca Smodeja ua nedelj« 24. januar!« na sestonek., čemur sc jc marljivi naš castopnik tudi. odzval ter v poldrugo liro trajajočem govoru pojasnjeval svojim volivcem težave, ki jih ima naša skupina v Belgradu, in o velikih naporih pri njihovem delu zoper neumnosti l-ežima. Dal je na razna vprašanja pojasnila, katera so navzoče zadovoljila, vsled česar sc zahvaljujemo g. poslancu M prijazen odziv ter ga vabimo, da še pride med nas. — Kmetijsko društvo priredi kot dopolnilo h kmetijskemu poučnemu tečaju dvoje predavanj in sicer prvo dne 81. januarja popoldn« ob 3 v cerkveni dvorani o perutninarstvu, drugo pa dne 8. le-brua.rja ob isti uri in na istem prostor« o sadjereji. K prvemu so vabljena zlasti dekleta in žene, k drug-emn pa Jantj« i» možje,
FARA l»R» KOSJELD.
Domoljub je že v 2. letošnji številki kratko <n stvarno poročal o delu našega katoliškega prosvetnega d/ustvn. Tako jc bilo tudi v resnici. Znani peščici nasprotnikov in zaviračev našega katoliškega prosvetnega dela lepi društveni nastopi seveda ni-« \-,<v. Ker .o doma onemogli, so si izmislili sv i jato. Napravili so dopis, navidez poln hvale nad našim društvenim življenjem, v resnivi pa polu laž: in klevet o gotovih osebah, ki jim niso prav IjKt«. Nii\ idezne polivate so se poslužili, da bi tem potom premotili nrednika Domoljulia, da bi bil njihov nociK sigurneje sprejet. Imeli so srečo. Vtvilnik je v dobri volji mislil, da ima opraviti siguren t; poštenimi ljudmi ter je objavil dopis iz Fa-v; pn Kosti ),; v if. številki Domoljuba. Resnica je pa ule: Prireditev j« res prav dobro izpadla in ni/V oirtštveui oder tudi popolnoma zadošča našim ra;,u-.;<(>., <i. 5ii)ia Jurkovič nam ne bo prav nic zriirvK, ie potem«, >Ia so poleg njega in še paletami.. razen Jožefa fiirfcoviča iz Krkovega, brez-lui i.; postavili o d« k- vsi Ostali člani mizarji. (J. oa Jiajefu: nam bo tudi odpustil, če povemo, da ni en točil petja. Pat: pa s« društveni pevci poka-Tali', (iu, se da na topili tudi bres vodje, ki inisir, da ima monopol na v ne petje v kraju. Tndi ni re-, da misli društvo spomladi začeti s zidanjem Doma. Ki res, da ima dinširo v ta namen žc nabranih «0 tisoč ki«;!, koliko pa ej njegovo premoženje, pa dopicnika riRČlana prav nic ne briga. Prilarci iu Slavčani pn;v nit ne tekmujejo med seboj, pač pa ko vsi c/se misli, da mm® lahko zadovoljni s sedanjim prostorom, zlasti, ker bi nam v nasprotnem slučaji zopet i«ii gotovi ljudje preprečili prireditve t šoli. C'e povemo, da društvo ni bilo brzojavno povabljeno v Delnice in da društveni igralci v Delnicah sploh niso !)ili, jc razgaljena vsa ^poštenost« dopisnika. Društveni podpredsednik, to je g. kaplan, Je imel ta dan opravilo pri sv. Treh kraljih v Trgu. — Marijin vrtec se tudi doslej še ni ustanovil, bo »e pa v kratkem. Tudi drugo gasilno društvo se jo ustanovilo, pa ne 15. dec. in tudi nima 18 članov. — Toliko, da sirsa javnost ne bo napačno poučena o našem društvenem življenju, g. urednik Domoljuba » sc bo prepričal., da treba biti šc bolj oprezen, 'u pa itak vemo, koliko je bila ura. (Op. uredništva: V rokopisu omenjenega dopisa je podpisan: Ivan Jui-kovič, podpredsednik prosvetnega društva. Ce jo zlorabljeno njegovo Ime, mu je rokopis na razpolago, <fa more storiti primerne korake.)
SJHARJBTA PRI NO VEH MBaTV. (i ai'i brezverske 3Domovine«.)
Mogočno sc je raziioračil liberalni dopisnik iz. ■aiio (are v predzadnji bi-ezrerski »Domovini«. Stresel jc t so svojo obnemogla jezico na me, tukajšnjega kaplana. Pripoveduje, d;' sem sc jaz na praznik po boiiču hvalil pri jutranji sv. maši, kako izboril« vodim vse posle knkoa^erkvene, zupne, •bčinske itd. To ni res, res pa W, <'a sla se ^Domovina« iii dopisnik zlagala; kajti po zadnjem I
r
f
boiiču nisem imel nobeno nedeljo ali praznik jutranje sv. mase. Tako tudi govori neresnico, ko mi očita, da sem sc hvalil, kako izborno vodim vse posle kakor cerkvene, župne, občinske itd. Vsakemu (arami, ki hodi k službi božji, kadar imam jaz sv. opravilo, je znano, da o tem nisem govoril niti ta praznik iiifi preje niti pozneje. Tisti pa, ki vodijo omenjene posle, jih vodijo res izborno. Resnici na ljubo moramo povedati »Domovini«, da moja malenkost ni med njimi. Očita mi tudi, da sem v isti pridigi omenjal neke doklade; dopisnik misli namreč na doklade na vino, ki jih je naš občinski odbor naložil gostilničarjem. Pri določitvi teh doklad sem imel ravno toliko opravka kakor čitrukljev Janez iz Kdeža, ki mi gotovo tega ne, bo zameril. Priznam, da so te doklade gostilničarjem neprijetne in so jim v breme. Končno so doklade na vino le prostovoljni davek in ga plačujejo tisti, ki preradi zahajajo tja, kjer ga točijo. Naj gostilničarjem prav ua tiho povem še to, da so te doklade tudi meni neprijetuc. Priznati moram, da jaz in naši pivci lažjo plačujemo ta davek, kakor pa tisti, ki ne morejo preskrbeti sebi in svojim otrokom v tej hudi zimi gorke obleke iu obuvala, kaj še, da bi si upali v gostilni privoščiti si kako četrtiuko. Isti nevedne* tudi pravi, da nai naši gostilničarji takrat prenehajo točiti nied službo božjo, kadar pride kak zadeven ukaz od višjega (policijskega) oblastva. Kje pa je vendar njihov Bog? — V tem se jasno vidi, da ^Domovina« laže, ko trdi, da ni brezverska. Vsa čast pa tistemu gostilničarju nasproti cerkve, ki menda po novem letu ne pusti več, da bi razne zgiibe v njegovih prostorih med službo božjo popivate. Vsa čast mu! Le tako naprej! Saj ima pošten« delo končno povsod največ uspeha. — Zalokar Jožef, kaplan.
MIRNA.
(Občinsko gospodarstvo.)
Gere.itski svet se je v nedelj) pohvalil, da dobro gospodari, ker računski zaključe-k izkazuje 31.000 biti. Lepa vsota! Hvalijo pa se s pavoviin perjem. Zakaj niso razglasili, da so šele v maja prevzeli gospodarstvo in čistih 45.DU0 Din občinskega denarja brez dolgov? Do novega leta, to je v osmih mesecih, se je vsota zmanjšala za celih piši in beri 11.000 Din, torej vsak mesce za 1750 Din manj občinskega denarja, če ee bo tako gospodi^-
rilo naprej, no bo preteklo niti 16 mesecev, ko b« občinska blagajna prazna, ali z drugimi besedami niti poldrugo leto, in občina pride pri tako dragem občinskem gospodarstvu na kant. Čestitamo samo-stojnežem in liberalni zvezi, da tako zna, kljub temu, da so zelo povišali pristojbino in takse, da za vsako stvar tirjajo plačilo. Za pametnega človek« dokaza dovolj, da je skrajni čas, da ljudstvo s ta kiini gospodarji pomete. Pa mostove popravljajo! Ali jih drugi župani niso in vendar je župan J. Bule prihranil 45.000 Din. Se vidi, da s kmetskini denarjem bolje gospodari kmetski župa* kot gospoda. Zato volite ljndsko stranko in vrzite kroglico v 2. Skrinjico!
n Katoliško prosvetno društvo v Žalni ima občni zbor v nedeljo 31. januarja po litauijah t prostorih župnišča. Člani, pridite gotovo! Bog živi! — Tajnica.
Vojaške zadeve.
Vprašanje. Vdova sem brev. posestva in hiSv, imam enega sina bogoslovca, drugega (1904) pri vojakih za 18 mesecev, tretji najstarejši, ki je rojen 1900, pa jc bil petkrat na naboru in nobenkrat potrjen, a kljub temu nenadoma poklican k vojakom. Ta je bil sedaj, ko je njegov brat vojak, edini hranilec matere in one mladoletne sestre. AH bi se .lato doseči, da bi tega sina oprostili vojaške službe?
Odgovor. Za oprostitev navetiem leta 1900 rojeni sin nima pogojev, ker ni edini hranilec, ampak ima še brata, ki služi pri vojaMh. Pač pa bi lnliko prosili, «ia se temu vojaška služba v smislu čl. 52 b za toliko časa odloži, dokler ne odsluži njegov brat. Seveda če bo ta brat kmalu odslužil, »e ne splača vlagati zadevne prošnje, ki bi jo bilo sicer vložiti pri komandi vojnega okrožja (v Ljubljani).
Vprašanje. Jaz, sem oženjen, in imam dva otroka. Vojaštvo sem odslužil. Ali imam prav.'to do finančne ali orožniške službe'/ Kani naj se v tej ! -zadevi obrnem? J. G. N.
Odgovor. Pravico <lo državno službe ima vsak državljan, ki zadosti pogojem, ki so za d etično službo zahtevajo. Gotovo imate tudi Vi pravico do teh služb, če imate neomadeževano preteklost. Glede orožaiiske službo se obrnite na orožniško poveljstvo v Ljubljani, glede službe pri finančni straži p«
To je tfeselie, taka pena!
Kdor uporablja „GAZELA milo, irrn prijetno delo in je hi5ro golov. Je« ne perem nikdar z drugim kakor t
.GAZELA*-* milom. Jk \
jumm
MILO
vložilo prošnjo na »Delegacijo ministrstva llnanc v Ljubljani«.
Vpra5anjo. Moj sin je bil letos potrjen za 0 mesecev. Očeta nima, doma so poleg mene (matere) še 8 seslre, katerih najmlajša je stara 18 let in je dijakinja. Imamo posesivo, o:l katerega plačujem 23 llin neposrednega davka. Kam naj naslovim prošnjo, da bi sin služil v Sloveniji? Ali bl se mu mogla službena doba skrajšali na U mesecev, ker je edina moška moč pri hiši? Š. M K.
Odgovor. Prošnje, da bi omenjeni sin eluSil v Sloveniji, vojrške oblasti sploh ne vnošte-vajo, ker vojna okrožja rekrule sama razdelijo po svojem preudarku po posameznih kadrih. Edino to bi omenjeni rekrut lahko prosil, da služi pri določeni vrsti orožja (n. pr. pri mornarici, konjenici itd.), kar bi pa mora! storiti že pri naboru. Služba se mu ne more skrajšati ua 6 mesecov, ker je po
■iotfssiuiisač!


Ameriške samorodnice.
V 48. številki »Domoljuba« smo opozorili na prepoved prodaje vina iz trt samorodriic pod imenom »naravno« ali »pristno vino«, ki sla jo izdala ljubljanska in mariborska oblast. Umestno je torej, da nekoliko pojasnimo te trtne vrsto. Dan-
...... -	„ ■.„--, danes razločujemo štiri skupine trt: prvič
trSprl^—^r^Z ' žlahtne evropske ali domače cepljene in
necepljene trte; drugič divje nerodovitne cepljene in necepljene trte (Rupestris. Ri-paria, Solonis in druge); tretjič ameriške samorodnice (Noah, Izabela, Ottdo, Jork-Madeira, Jakvez, Delavare, Elvira, Hun-j tingdon in druge); četrtič križanke ali hi-
bride enih in drugih vrst. j V čem se razločujejo posamezne skupine med seboj? Domače žlahtne vrste so ! oplodijo same med seboj ter rodijo same od sebe, bodisi da so necepljene ali cep-i ljene na ameriško trto. Divje ameriške som'v slučaju vpoklica ltijub bolezni dolžan nasto- j trte se med seboj ne oplodijo uspešno ali
neposrednega davka.
Vprašanje. Moj najstarejši sin, rojen 1901, je za vojaško službo stalno nesposoben iu jo žo nad fi Let od hiše popolnoma odpravljen. Drugi sin, ki j." rojen 1904, je bil pr; lanskem naboru potrjen za J S' mesecev. Tretji sin je rojen 1000. Jaz (oče) som star 02 let in plačujem 20 Din neposrednega davka. Ali inia drugi sin pravico do skrajšanja roka? J. T. S.
Odgovor. Vas drugi sin nima pravico do skrajšanega roka, ker nista pred njim dva družinska člana služila polnega roka.
Vprašanje. Rojen sem 1905 iu sem bil lani potrjen za 18 mesecev. Kmalu po naboru sein zbolel na revmatizmu, na katerem še vedno trpim. Ali
piti vojaško službo? F. Z.
Odgovor. Vsakdo, če tudi je bolan, se mora odzvati vpoklicu, ako je le za transport sposoben. Co boste bolan. Vas bodo itak odpustili.
Vprašanje. Rojen sem 1905 in sem bil lani potrjen za 18 mesecev k pehoti. Napravil sem poleg ljudske šole in dveh meščanskih ruzredov en letnik trgovske šole. Ali imam pravico do dijaškega roka, ali pa do skrajšanega? I T. M.
O d g o v o r. Za dijaški rok nimate pravice,
pa rodijo neužitne jagode, služijo pa kot najboljša podlaga pri cepljenju žlahtnih domačih trt, ker so odporno proti trtni uši in drugim korininskim škodljivcem. Ameriške samorodnice so necepljene trte, ki same od sebe dobro rodijo, pri tem so pa bolj kot domače trte odporne proti raznim koreninskim škodljivcem in listnim bolez-
kof niste dovršili trgovsko šole. Glede skrajšanega i n;m (peronospora, oidij), pa manj odporne
Trtlffl Vo<»rt no na nvnrotnn rul rw\tr/\»»! t i l.-np nialo no. ' 1 i	i* *	>v< / .. TT#	.
kakor divje ameriške trte. Vina vseh sa-morodnic pa imajo nek poseben postranski, več ali manj nenrijeten okus po zemlji, mrčesih, jabolčniku itd. Razen tega pa vsebuje šmarnica šc lesui in metilni alkohol, ki v večji meri zavžit škoduje človeškemu zdravju.
Križanke ali hibridi so pa mešanice izbrane ameriške in žlahtne trte, pa tudi samo žlahtne trte med seboj, vzgojene iz semena 7. umetno oploditvijo obeh cvetov. Te se same med seboj oplojajo in rodijo naravnosti Njih grozdje pa je različno in ima lahko popolnoma druga svojstva, vendar so nekatere prav dobre kakovosti. Samorodnice so sicer tudi križanke, toda le ameriških trt, zato so bolj odporne proti boleznim ter dajejo vina slabše kakovosti.
Z ozirom na navedeno prepoved točenja vina od samorodnic pod imenom »pristno« ali »naravno« vino je treba tu podali nekaj pojasnil. Kdor si napravi vino iz samorodnic, ne da bi to vrsto zmešal z drugimi žlahtnimi trtnimi vrstami, ga sme, ne da bi kršil to prepoved, pod imenom samorodnice, iz katere je napravljeno, prodajati in točiti. Ravno isto velja tudi za trgovce in gostilničarje. Če pa samorodno vino zmeša z žlahtnim vinom, potem mora to tudi označiti, kajti tako rezane pijače ne sme točiti kot »pristno« ali »naravno« vino.
Tako se tolmači ta prepoved oblasti. Če pa pogledamo naš vinski zakon od 1907. 1., ki je pri nas še vedno v veljavi, najdemo tam določbo, ki nikakor ne dovoljuje take omejitve izraza »pristno ali
roka Vam pa ne moremo odgovorili, ker niste navedli, koliko bratov imale in co so ti in pa oče «'učili pri vojakih ter koliko časa.
Vprašanje. Rojen sem 1904 in sem za vojaško službo stalno neeposoben, ker imam amputirane štiri prslo desne roke. Imam brata, lci pojde leto« na nabor. Ta preživlja vso družino: mater. 3 mladoletne s ostre in meno. Imamo majhno hišico brez drugega posestva in brez brata »ploh ne bi mogli živeti. Ali bo bral oproščen? I. N. L.
Odgovor. Ako bo naborna komisija ugotovila, da ste Vi in mati za delo nesposobna in če ne plačujete 20 Din neposrednega davka, tedaj Ik> Vaš brat kot hranilec v smislu člena 50 c oproščen. Zato pojdite Vi in mati z bratom nabornikom, da ,-e predstavite naborni komisiji.
Vprašanje. Lani sem bil potrjen, pa se mi ri povedalo h kateri vrsti orožja. Kje bi to zvedel? M. S.
Odgovor. Kom ste dodeljen, zveste pri komandi pristojnega vojnega okrožja (Celje)
»Veleturist« v Škoiji Loki. Katoliško prosvetno društvo v Školji Loki vprizori v nedeljo zvečer v »Društvenem domu« zabavno komedijo »Vcleturist«. Vabimo!
POZOR, SIVILJETINTKROJAčn
Pi.polnoma krojiti in tirezati obleko po vsakem modnem listu se v kratkem času naučiš v Krojni <o!i, Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. Prihodnji tečaj za šivilje z dežele se prične 29. januarja. Izdajanje modnih listov za krojenje s priloženim učnim zvezkom v slovenskem Jeziku. Vsak krojač nore sam po tem pouku urezati obleko po vsaki Podobi na modnih listih ali pa specialno naročiti Poljuben kroj po številki. Cena modnih listov z voliko stensko podobo 120 Din polletno. Vpisovanje od 13. naprej celodnevno. Ža zamudnike čas do 1. febr. — Od min. za trgov, in obrt konces. srejna šola, Stari trg 19, I. nadsff. — Ljubljana.
Najcenejši nakup
nanufakturnega blaga pri Mihajlo Lapuh, Škofja Loka, Spodnji trg.
naravno vino«. § 2. tega zakona namreč označuje vsak iz trinogrozdnih jagod napravljeni ali iztisnjeni sok za naravni mošt, odnosno naravno vino. Iz tega je razvidno, da bo razglašena prepoved, če pride do izvajanja, trčila ob zakonske predpise veljavnega vinskega zakona.
To je bilo potrebno pojasniti našim vinogradnikom, da ne bodo imeli brez potrebe kakih sitnosti.
Gospotissrsiia obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 26. t. m. Tudi v zadnjem tednu jc naš dinar stal na borzi v Curihu na 9.175 centimov. Domače bor* ze v Zagrebu in Belgradu so zaznamovale tuji denar po sledečih cenah; 1 funt šter-ling 275 Din, 1 dolar 56.45 Din, 1 nemška marka 13 45 Din, 1 švicarski frank 10.94 Din, 1 avstrijski šiling 7.97 Din, 1 francoski frank 2.14 Din, 1 italijanska lira 2.28 Din, 1 češka krona 1.67 Din, 1 grška drahma 0.73 Din, 1 bolgarski lev 0.39 Din, 1 ru-munski lej 0.25 Din, 10.000 mažarskih kron 7.98 Din.
g Stanje valut na svetu. Guverner Angleške banke je izdal okrožnico, iz katere jc razvidno število onih držav, ki so ustalile svojo valuto, Te države so: Italija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Gdanska, Estonija, Finska, Nemčija, Indija, Anglija, Jugoslavija, Lctonska, Litva, Nizozemska, Portugalska, Rusija, Švedska, Švica, Madžarska in še nekatere druge države. Ni sc pa še posrečilo ustaliti svojih valut med drugimi: Argentinija, Brazilija, Danska, Francija, Grška, Japonska, Norveška, Romunska, Bolgarska in Španska. Poljska, ki je že 18 mesecev imela svojo valuto stalno, je naletela s svojim načrtom ustalitve na ovire.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza, V blagovnem prometu v minolem tednu je bilo malo sprememb. Kupčija se vrši za blago pri vagonski dobavi po ceni za 100 kg, postavljeno navadno v vagon na železniško postajo, oziroma na mejo, kakor je označeno. Plačevala se je: Pšenica 76 kg težka na bački poslaji 312.50 Din, deloma po 310 Din; koruza stara na bački postaji 165 Din, koruza nova, umetno sušena, na slavonski postaji, 150 Din, postavljena v Postojno 185 Din; koruza, času primerno suha, na slavonski postaji, 120 Din, na bački postaji 125 Din; oves, slavonski, re-šetan, postavljen v Postojno, 225 Din; ječmen, 66—67 kg težak, postavljen v Ljubljano, 235 Din, ječmen, zaduhel za krmo, 200 Din; ajda, domača, na slovenski postaji, 260 Din, ajda, poljska, pri nas zaca-rinjena, postavljena na našo mejo, 262.50 Din; rž, 73 kg težka, na bački postaji 212 Din, domača, na slovenski postaji, 225 Din; proso, domače, na slovenski postaji, 218 Din; otrobi, pšenični, drobni, postavljeni t Ljubljano, 140 Din.
?J '
g Padanj« cen na Sitnem tržišču. Na vojvodinskem tržišču so žilne cene koncem minolerja tedna nekoliko popustile. Cene pšenici kažejo nazadovanje, še boli so padle cene koruzi. Enaka poročila prihajajo z Amerike in Dunaja, zato je položaj žitne kupčije na svetovnih tržiščih postal naenkrat nejasen in kupci nc kupujejo.
g Tržišče z lesom. Kupčija z lesom je <r zadnjem tednu nekoliko oživela, ker je italijanska lira poskočila. Lesna industrija oddaja lahko svoje blago v Francijo, Italijo in Švico, vzlic temu je njen položaj izredno težak, ker je popolnoma odvisna od izvoza, ta pa od položaja na inozemskim valutnem trgu. Mnogo nam škoduje romunska konkurenca, Tudi znižanje produkcijskih stroškov je bilo doslej !e zelo malenkostno in kupna moč dinarja v državi se še ni prilagodila njegovemu tečaju. — Na ljubljanski blagovni borzi se je plačevalo za kubičen meter lesa pri vagon-skih dobavah za blago, naloženo v vagone, na oddajnih aH obmejnih postajah kakor sledi: Bukovi hlodi Ja, postavljeni v Postojno, 375 Din; hrastovi hlodi 1., II., postavljeni v Ljubljano, 450 Din; isti ra nakladalni postaji 350 Di"; hrastovi hlodi T. in II., postavljeni na mejo, 600 Din; hrastovi plohi, neobrobljeni. postavljeni v Postojno, 1100 Din; remeljni, postavljeni na meje, 547 Din;, smrekovi piohi, ostrorobi, v Postojni, 560 Din; testoni monte na nakladalni postaji -140 Din; bukovi železniški pragovi, 2.60 m dolgi, postavljeni, na. mejo, za komad po 38 do 41 Din; deske smreka, je'ka, 20 mm, por.tavljene v Postojno, 560 Din; bukova drv,!, suha, nakladalni postaji 17.49 Din.
g Tržita cen c v Ljubljani. Cene nim živilcat na Ijublj&iifkcm trga so ostal j približno enake. Nekoliko se je podražil sladkor in pšenična moka, ceneje jc pa m'eko in koruza. Meso; goveje za 1 kg 15—19 Dri, te je 3 jei 17—20 Diu, svinjsko 20—25 Din, slanina 19—22 Din, mast 26 do 27.50 Dih. .Perutnina; kokoši 25 do 35 Din, peteHni 30-40 Din. r;> 20—30 Din
komad. Mlečni proizvodi; Mleko 2—.3 Dirt liter, sirovo mar : o 40 Din, čajno 50—5.H D, kuhano 45 Din kg. Jajca 2.50—3.25 Dih za par, Pšenična moke :.0 5.75 Din. Žito: pšenica 350—360 Din, rž 260—290 Din, ječmen 240 - 260 Diu, oves 245—260 Din, proso 275—200 Din, koruza 215—225 Diu, ajda 300—325 Din, fižol 350—360 Din, grah 400—500 Diu za 100 kg. — Krm : Sladko seno 75—80 Din, nolsladko 60 Din, kislo 50 Din, slama 50 Din za 100 k'!- — Kurjava: premog /0—45 Din za 100 kg, I trda dr "a 160— 1S0 Din, mehka 100 Din z« ! kubičen meter.
g Vinsko fmšče, Kt-pčija /. vinom se v splošnem počasi razvija. V Primorju raz-
(»rodajajo vsa domača vina po 6 do 8 Din iter. Dalmatinska črna vina stanejo 4 do 6 Din, hrvatska vina po 6 do 8 Din. Promet na Hrvatskem je slab in cene nizke. Kmetje nrodajajo slabejša letošnja vina po 4 do 5 Din. V boljših vinogradih se plačujejo bela vina po 5 do 6 Diu, črna 7 do 8 Din, mladi rizling uo 9 do 10 Din, stara vina po 9.50 do 11 Din.' V Slavoniji po 7 do 8 Din, boljše vrste 9 do 10 Din, stara .vina 10 do 12 Din. posebno fina po 15 Din. 8»
Na Dolenjskem jc kupčija bolj slaba. Nova vina se prodajajo po 5 do 6 Din, boljša 7 do 8 Din. Na Štajerskem so cene za sla-bejše vrste od 6 do 7, boljše od 3 do 10, stara vina do 13 Din.
g Vinski sejem v Središču, Dne 19. t, ni. se je v Središču ob Dravi vršil vinski sejem, ki ga je priredila vinarska zadruga »Ljutomerčan«. Udeležilo se ga je veliko število kupcev in drugih interesentov iz Ljubljane, Gorenjske, Maribora in Gradca. Razstava je bila spretno prirejena, le prostor jc bil za ta namen premajhen. Otvorii je sejem g. Košar, načelnik vinarske zadruge, V imenu velikega župana je prireditev pozdravil g. inž. Zidanšek. Od 12 do i popoldne je bilo prodanih 2103 hi vina. Najbolj so kupci segali po linam sortiran em vinu. Cene so bile za nova vina .■•.labojše: kakovosti od 6 do S Din, /.a boljša do 10 Din in za stara vina od 10 do t3,50 Diu m liter. — Sejem je dosegel popoln uspeh,
g Znižanje ceno tobaku za noslja njo. Uprava državnih monopolov jc znižala z novim letom ceno tobaku za nosljan jc (biirmut) od Din 100 na Diu 60 za 1 kg. Ta tobak za nosljan jo jc sedaj v prodaji v z.avcjih po 100 gramov za ceno 6 Din. Pozneje so bodo prodajali tudi zavoji po 50 gramov, čo sc za to pokaže potreba.
DAVČNE ZADEVE,
g Vlatfsnjc dohodninskih napovedi.
Zadnjega tega meseca poteče rok za vlaganje dohodninskih napovedi. Kdor ne mc.re napovedi vložiti v določenem roku, naj pravočasno vloži prošnjo za podaljšanja roka.	-n
g Novi davčni zakon. Minister Usstmo-vie, ki zastopa odsotnega finančnega ministru, je izjavil, da se zelo marljivo dela na novem zakonu o izenačenju neposrednih davkov. Minister je mišljenja, da sc bo ta zakonski načrt mogel predložiti narodni skupščini še za trajanja proračunske razprave. —- Ta izjava gospoda ministra je sicer, zelo ugodna, toda po dosedanjih izkustvih soditi, še dolgo -— dolgo ne bomo imeli ehcinega davčnega zakona, ker ga — Srbi nočejo. To je tndi razumljivo. i*o sedanjem proračunu bo plačeval vsak Srb na leto po 55 Dih davka, vsttk Slovenec pa 165 Din.
RAZNO.
g Izredni sestanek gorenjskega pasem« s-kega okrožja se bo vršil v pondeljek dne 8. februarja ob 11 dopoldne v Ljudskem domu v Kranju z dnevnim redom: 1. Opra-vilnik pasemskega okrožja. 2. Čemu in kako ustanavljati živinorejske zadruge? (Predava g. dr. Basaj). 3. Slučajnosti.
g Kmetijski tečaji. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrše tekom' t. I. naslednji tečaji za praktične gospodarje': 1. živinorejsko-mlekarski tečaj, (ri dni v februarju. 2. Vinarski tečaj, dva dni v februarju-marcu, 3. Kletarski tečaj, tri dni v februarju. 4, Sadjarski tečaj, dva dni v marcu, 5. Tečaj za pridelovanja krme, dva dni v maju. — Kdor se želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti; prijavi naj se najpozneje do 2. februarja t. 1. pri ravnateljstvu šole. Dan prfeetka tečaja sc
mu bo pravočasno naznanil. Tečaj se bo vršil le, če se priglasi vsaj 20 udeležencev.
g ŠesSi ljubljanski velesejm, Velesejm ska uprava je dne 15, januarja t. 1. razpravljala o določitvi termina letošnjega vzorčnega velesejma. Ker jc uprava za> grebškega sejma sklenila prirediti letos svoj velesejm mesto kot običajno spomladi meseca avgusta, jc smatrala ta uprava umestnim preložili svoj velesejm na junij -julij in sicer od 26. junija do 5. julija. Jeseni pa priredi od 1. do 15. septembra veliko pokrajinsko razstavo vina,, cvetja, sadja, goveje živine in konj, higijene, umetnosti. Sejmska uprava sporoča tudi, da se bodo letos razstavni prostori znatno pocenili.
g Novi vinski zakon. V kmetijskem ministrstvu se že dolgo izdeluje načrt novega vinskega zakonu, ki bo veljal za celo državo. Ta zakon bo obsegal tudi vse potrebne mere za zboljšanje vinske kakovosti. Določeni bodo tudi državni organi za izvrševanje tega zakona.
g Znižanje ležarine iu stojnine ter podaljšanje nakiadalskilt rokov na železnici. Naredba o znižanju ležarine za blago, ki se nahaja na železniških skladiščih in to-vorišeih, stopi v veljavo s 1. februarjem t. I. Istočasno se bo podaljša! tudi nakladalni hi razkladalni rok od sedanjih 6 na 24 ur in znižala stojnina zu, vagone, tako da se bo plačalo drugi dan po 5 Din na vagon in uro, tretji dan po 20 Din na vagon in vro, zu nadaljne dni pa po 50. Din na uro. Ležarina za blago, ki se nahaja v železniških skladiščih,, bo znižana na polovico sedanjega iznosa, dočim bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih, veljala staru ležarina, in sicer 30, odnosno 50 par za 100 kg na dan. Gori navedena ležarina se pačuje v zlatu. Za zlati dinar je odrejeno 0 papirnatih dinarjev. S to naredbo je ministrstvo ugodilo upravičenim zahtevam gospodarskih korporacij.
g Poskusi z ruskim lanom. Kmetijsko ministrstvo je nakupilo večjo množino ruskega lanu, ki ga bo razdelilo meti kmeta. S tem se hočo napraviti poskus, kako bi uspeval pri nas ruski lan, ki je znan p« izvrstni kakovosti. Najboljše uspeva ta lan v hladnih gorskih krajih.
g Trgovcem, ki ločijo alkoholne pijače. Po členu IC5 pravilnika o gostilnah poteče z 31. januarjom 1926. 1. rok za primerno ureditev prostorov za točenje alkoholnih pi/ač. Po tem členu izgubi pravico točenja pijače v prostoru, kdor v teku 6 mesecev po razglasiti'! pravilnika ni spravil prostorov v sklad s predpisi čl, 82. do 85. pravilnika. Kdor še ni izvršil pri'a ve okrajnemu poglavarstvu, naj to stori brez odiuffa. Kolkovina za vlogo znaša 5 Din, za rešitev 20 Din.
I4*- Ameriko.
sc imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj-boljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem
pranju poslane snežno beta V aalofJi pri A. & E SKABERNE - Ljubljana, Mestni trfi 10-
SPALNE in JEDILNE OPRAVE
hrastove in čeinjevc — ter drtido pohiS' v"i »udi po zelo nizki ceni IVAN NAPAST, zaloga pohiil-v», VHnmrfe 76 pri Ljubljeni,	492
Štev. 4
' v-'--
DOBRO BLAGO f	NIZKE CENE !
»BBLAČILNICA«
tnanulaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flaneic in drugega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah.
Nrročniki »Domoljuba«, kupujte manuiakturno blago Ie pri »OBLAČILNICI«.
Socialna vzgoja.
Zbujanje sočuvstvovanja. Samoljubni. in' sam v sebe zaverovani otrok je popolnoma mrzel za vse, kar se godi v njegovi okolici; prav nič se ne udeležuje usode svojih domačih; da se le sam dobro počuti, za druge mu ni mar. Takega otroka je treba v primerno vzgojo nekako ogreti. Že njegove predstave in njegovo zanimanje naj skuša mati obrniti na druge, to pa s tako zgovornostjo in živo razlago, da mora otrok nekako pozabiti na sebe in svoje že/fje bi se vživeti v trenotno stanje drugih, ki jih je mati hašlzbrala za primerne zglede. Mati naj skuša otroku obrazložiti vse nagibe in čuvstva, v katerih vidi svojega bližnjega, tako živo in nazorno, da otrok čuti, kakor da se ž njim vse to godi. Spomni naj ga tudi na take dogodke, n. pr. kako vesel je bil, ko se je to njemu prigodilo, kako žalosten, ko je moral to in to prestati, da pa je zdaj njegov tovariš ali sosed v prav takem položaju. Razloži pa naj mu tudi še vse nadaljnje posledice, ki jih ima kakšna nesreča, n. pr. požar pri sosedovih, ali pa tudi, ki spremlja kakšen srečen dog<jdek. S takim razmišljanjem in z notranjim občutjem* ki nehote nastane, se otrok odtrga od grdega samoljubja, ki je skoro značilna poteza vsakega otroka v pivih letih in preide nekako nevede k socialnemu iiuvstvovanju, seveda v prav prvotnih oblikah. To čuvstvovanje pa je podlaga za vse nadaljnje vzgojno delo v smeri družabnosti v družini, vasi, občini, narodu in državi.
Umevno pa je, da ni dovolj, če pripelje mati le do takega čuvstvovanja. To naj mu bo le nekak nagib za vse nadaljnje njegovo mišljenje. Vsakdanje, tudi že otroško življenje mu nudi dovolj prilike, da to svoje čuvstvovanje tudi v dejanju pokažo. Seveda mu mora biti mati pri tem prav čvrsta opora, pravzaprav vodnica, kakor drugje, tako tudi tu. Z mirno gotovostjo naj vodi otroka v domači družini k splošnemu skupnemu družinskemu življenju. Spremlja naj ga pa tudi s svojimi navodili preko praga domače hiše, da
spozna in vidi, kako so izven domače hišo obnavlja prav tako družabno življenje, ki ga je bil vajen doma. Oe se izza mladih dni uči in vadi ter čuti, da je član velike družine človeškega rodu, potem sami po sebi minejo in izginejo vsi nedostatki, na katerih boleha človeška družbo.
Mocfa.
Vsepovsod v mestih in na deželi se sučejo pogovori prav pogostokrat o tem, kakšna je moda, kaj je moderno in kaj ni več moderno. Taki pogovori med ženskim svetom so prešli iz mest v zadnjo gorsko vas. Besedo :>šimk pozna mestna gospa, njena služkinja, podeželska gospodinja in njene dekle. Kar je širni ?, je moderno in potemtakem tudi najlepše za tisti čas, dokler je moda »širni« v veljavi. »Širni« se začne pri klobuku, konča pa pri čevljih. Klobuk mora biti s širokimi okraji, v glavi (žtuli) semintje potlačen, pa je »širni«. To je seveda moški klobuk, ker tudi moški so pritegnili z ženskim svetom, pa sta kar oba spola »šimk. Pa šimi čevljički, ki so špicasti, včasih tako, da so skoraj malo po koncu zapognjenil Nogavice morajo biti vsaj za pozimi zelo tanjke in prozorne, da more mrzel zrak do koze, kar je menda zelo prijetno 111 gotovo tudi koristno, posebno če brije mrzla burja.
Moda, ti preljuba moda! Kaj pa je pravzaprav moda? Kaj je, je zelo težko odgovoriti, ker navadno ni to, kar bi morala biti. Precej voda se je steklo v različna morja od časa, ko so naše moderne pometale prah po ulicah s svojimi predolgimi in preširokimi krili. A dandanes ima krilce do kolen in tako ozko, da se komaj prestopa. Zelo okusno je to, posebno takrat, ko stopa na visoko stopnjico železniškega voza. Zadnji čas so krila pač nekoliko šir ja, podobna so zvonu, a daljša pa niso.
Moda je izum; ki slepo jadramo za njim. A moda bi morala biti izum, ki bi bil prijeten očem, ki ne moti razvoja telesa kakor svoj čas stezniki (moderci), ko so bile ženske čez pas tako stisnjene, da je bilo dihanje otežkočeno in prebavljanje vsled stiskanja moteno. Z današnjimi ohlapnimi oblekami je to stiskanje odpravljeno, kar je vse hvale vredno. Nadalje mora biti moda dostojna, da ne žali čuta sramežljivosti. Moda mora biti primerna životu, starosti in vsekako vremenu in letnim časom. Obleka po modi mora biti razumno prikrojena, da doseže svoj namen. Obleka mora biti dostojna, smo rekli zgoraj, to pribijemo. Današnja moda brez rokavov s prekratkim krilom, z globokimi izrezami ne odgovarja dostojnosti in sramežljivosti. Primerna mora biti životu. Dolgi suhi postavi nikakor ne prija tesno prijeta obleka, nasprotno pa kratko debelo postavo nič kaj ne olepša kratka in široka nabrana obleka. Pri izberi oblek po modi je gledati pred vsem na to, kaj komu pri-stoja, pa naj bo moda šimi ali somi.
Prašičja jetra. Te porabimo za jeU.-ruo in riževe klobase, ali jili oovremo, ali ra masti spečemu, lahko jili pripravimo tudi v obari.
Prašičja jetra ocvrta. Odstrani jel nun kožico, jili zreži ua mezinec debele in tri prste dolge koščke, jih osoli in povaljal v moki, raztepeneni jajcu in drobtinah ler jih ocvri v vroči masti. Postavi jih s solato ali kako drugo prikuho na 111 i>.o.
Prašičja jetra »h masti pečena. Zreži jetra, kakor prejšnja, osoli jih in povaljaj v moki. Razgrej v plitvi kozi za mezinec nn visoko masti in v vročo pokladaj jetra. Ko se na eni strani nekoliko zariunene, jih obrni in se po drugi strani zarumeni.
Prašičja jetra v masti pražena. Razrezi na tanke koščke polovico kilograma jeter. Nato segrej v ponvi dve žlici masti, v njej zarumeni eno srednje debelo, na listke zrezano čebulo, prideni zrezaua in oprana jetra; urno jih mešaj na precej vročem ogajišču, kakih 5 minut, se spečejo. Potresi jih s soljo in poprom, poškropi z žlico kisa ter postavi jutra s kako prikuho na mizo.
Prašičja jetra v obari s polonto. Razrezi jetra na tanke listke (četrt kilogama). Segrej v ponvi eno žlico masti, prideni pol žlice drobno zrezane čebule. Ko se čebula zarumeni, prideni jetra in ko jih na vročem ognjišču dušiš pet minut, jih potresi z moko (eno žlico) še nekoliko premešaj in 'zali j z goi ko vodo ter kuhaj še par minut. Medtem jih osoli, prideni ščep popra in kisa po okusu. Postavi jih na mizo s polento. (Opomba: Ako hočeš jetra imeli mehka, jih namakaj 1—2 uri v mrzlem ali kislem mleku.)
Prašičja jetra v papriki. Pripravi vse, kakor jetra v obari, je namesto popra jim prideni za noževo špico paprike in eno žlico kisle smetane.
Prašičja jetra na italijanski način. Razgrej dve žlici oglja ter mu prideni pol drobno zrezane čebule in nekoliko zreza-nega zelenega peteršiija; ko sc čebula zarumeni, prideni četrt kilograma na listke zrezaii i h jeter, ki jih duši prav na hitro (5 minut); dušenim prilij par žlic juho in jih postavi s polonto na mizo.	M. R.
Pokončevanje škodljivih mrčesov.
Stenice.
K mrčesu, ki se boji svetlobe ter nas vznemirja le ponoči, prištevamo poleg ščurkov tudi stenice, o katerih pripovedujejo, da jim je prvotna domovina vzhodna Indija, odkoder so jih zanesli v Evropo. Čim nesnažnejše in bolj zaduhlo je stanovanje, tem boljše se počuti ta golazen in tem hitreje se razmnožuje. Cez dan se skriva za preprogami, zagrinjali, v špranjah tal in lesenih posteljnjakov ter v zidnih razpokah, ko pa nastopi mrak, tedaj ostavi svoje skrivališče ter se poda na lov. Hrani se s krvjo, katero ukrade spečemu človeku, pa tudi nekaterim ptičem kakor n. pr. lastovkam, golobom in netopirjem.
Proti zunanjim vplivom, mrazu in vročini so stenice zelo odporne, tudi mo-
GOSPODINJA
rfcjo po več mesecev prebiti brez hrane. Gorjo pa potem človeku, kogar sestradane napadejo! Njih pik povzroča žgoče srbenje in v neredkih sluta ih tudi znatno zatekli-no. Širijo tudi neprijeten vonj, izhajajoč iz neke tekočine, ki se jim nabira na prsnih žlezah ter odhaja po odvodnicah, ležečih na trebušni strani med zadnjimi nogami. Ta smrdljiva sluz je strupena in služi stenici za obrambo proti drugim nižjim mrčesom.
Stenice se jako liitro razmnožujejo. Od marca do septembra izleže samica vsak mesec po 50 jajčec v najmanjše špranje in razpoke svojega skrivališča. V treh tednih nastanejo ličinke in po desetih mesecih postane stenica zmožna nadaljnjega razmnoževanja. Ustje mlade stenice je slabo razvito, zato napada ls otroke, čijih koža je mehkejša. Odrasla stenica ima vonj zelo dobro razvit ter zavoha spečega človeka že od daleč, na katerega se spusti celo s stropa ter pade na svoj plen.
V splošnem obstoji mnenje, da je zatiranje stenic zelo težavno. Ker so ostudne ter prenašajo nalezljive bolezni n. pr. tifus, grižo, drisko, kolero in povratno greznico, pa ne sinemo preje odjenjati, dokler jih popolnoma ne uničimo. Zatiramo jih s pogostim belenjem, s skrbnim zazidavanjem zidnih razpoklln; v špranje med tla in posteljnjake pa vlivamo močno sanitotovo raztopino (8 do 10 žlic Sanitola na liter vode). Z njo umivamo tudi druge predmete, na katerih se nahajajo stenice; posteljnino, preproge, tepihe in obleko pa namočimo vanjo ter jih pustimo stati nekaj ur. V zidne razpoke vbrizgamo potom ročne brizgalke razredčeni Sanitol, ki najuspešnejše pokonča stenice in njih. zalego.
Tako smo v glavnih obrisih ogledali razvoj mrčesa, lia-šteli poglavitna, najboljša. in najcenejša uničevalna sredstva ter navedli, kako Se uporabljajo. Pri tem pa ne smemo pozabiti glavnega, najizdat-nejšega sredstva Ciklona B, ki najkoreni-tejše uniči vso golazen, ves mrčes in njegovo zalego. To najnovejše sredstvo sestoji iz praška, ki izloča strupene, kakor hitro pride z zrakom v dotiko in prodira v naj-tišje špranje in razpokline. Delovati mora v neprodušno zaprti sobi 7 ur. Ker je ciklonov plin zelo strupen ljudem in živalim, ga smejo uporabljati z zaščitno masko le strokovnjaki. Ta način pokončavanja škodljivih rarčesov imenujemo ciklonizaci-ja; izvršujejo jo proti plačilu kolone za desinfekcijo, ki so po higienskem zavodu v Ljubljani postavljene pri »rezkih poglavar-stvih.
Praktični migljaji.
Bole/,ni v vraln. Ob letošnjem dolgotrajnem mrazu marsikdo toži za bolečine v grlu in vratu. Poleg tega, da se z domačimi čaji, o katerih smo na tem mealu že govorili, je zelo priporočljivo tudi grgranje. Tekočino za grgranje si pripravi iz enega litra vode, ki jo prevri; vanjo deni obilno žlico medu in dobro zmešaj. Stolci kepico galuna (za lešnik debelo) v prah in ga "deni tudi v vodo. Kje se je vse dobro Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pocl črto
T .
itBBS&SSIBSZSBS^CSE
LPJ
šil
=11!
RAZ BI
BB29Bi&&iifiK!C&
Fantovski večeri v pismih.
»Kaj pa ali bi jo šel v dolino iskat ali v hribe izbrat?«
»Peter! Ti si kmečki fant, zato vzemi kmečko dekle. Seveda me moraš prav razumeti, če pravim besedo: kmečki in kmečko. — Ti ne boš imel žene za to, da bi jo v »gloskosln« postavil, da bi jo hodili gle dat.« Žena ti bo morala pomagati pri gospodarstvu. Če tega ni, tudi najboljši grunt lahko pride na boben. Dekle torej mora bili privajena kmečkemu, zlasti hišnemu delu, zna naj kuhati, prati, šivati, opravljati živino, delati na polju, naj se razume na gospodinjstvo; naj bo zares delavna, varčna in rada doma. Ni torej treba, da zna peti ali igrati bodisi mešane vloge ali tamburico in še manj je potrebno, da se zna po najnovejših modah oblačiti ali plesati.' Marsikaj tega je seveda tudi dobro za nedelje in praznik, da zna žena razvedriti moža in otroke; a glavno je, da bo imela smisel za domače koristonosno gospodinjstvo. Biti mora torej kmečka punca, pa ne v. tem pomenu, da bi bila za-rukana. Ne! Bodi tudi času primerno izobražena. Prav ji bo prišlo, če ima kako gospodinjsko šolo ali vsaj gospodinjski tečaj za seboj. Zato ti ni treba iskat kmečkih deklet ravno, po hribih. Včasih se zgodi, da ima taka, ki je iz mesta doma, pa je dobila v gospodinjski šoli smisel za kmečko delo, veliko več pripravnosti, da postane kmečka gospodinja, kot marsikatera dekle,, ki je sicer s kmetov doma, pa se je v gospodinjskih šolah pomestila in pogospodičila.K
»Kje in kdaj se pa taka stvarca dobi? ' »Predvsem nikdar ali pa prav zelo redkokdaj na plesiščih. Veš, Peter, dekleta in še bolj njih mater« so pogosto podobne judom-kramarjem. Saj si že videl, če drugje ne, take ljudi gotovo na sejmu. Tam ti jud natanko preudari, koga ima pred svojim štantom. Če vidi. da ima tisti, ki radovedno ogleduje njegovo blago, kačo v žepu, potem sta naenkrat gotova. Če pa spozna, da je kupec petičen, o, potem ti pa jud naredi tako sladek obraz in njegove postrežljivosti ni ne konca in ne kraja, Tako znajo tudi dekleta in še bolj njih matere zlasti o priliki raznih plesov biti neskončno sladke in ljubeznive nasproti fantu, o katerem le sumijo, cla bi se dal ujeti. Seveda se pa lahko zgodi, da pre-
raztopilo in, sliladilo, jo prapravljeno za grgranje. Grgraj trikrat na dan. — Če se ti je v vratu napravilo vnetje, je izvrstno sredstvo grgranje žajbljevega čaja. Dobro je, če prideneš vanj nekoliko jesiha in modu. Grgraj večkrat na dan ta čaj, ki naj bo mlačen.
Kako naj sveti svetiljka nn delo? Svetloba mora padati na delo ali pisanje ali knjigo od leve strani, svetiljka pa naj ba oddaljena nekako pol metra od glave tistega, ki niu sveti.
frigani jud lahko premoti kupca s svojo sladkobno pretkanostjo, da kupec za drag denar kupi ponarejeno ali preležano blago. Tako se tudi tebi lahko zgodi, da ravno o priliki kakega plesa, goljufan po preveliki uslužnosti te ali one dekline in še bolj njene matere dobiš namesto bisera, ki ga pričakuješ, le kos s firnežem prevlečenega mesa.
Po plesiščih torej ne išči bodoče žene, pa tudi ne v grešnih znanjih. Pač pa opazuj, kako se dekle obnaša do staršev, do 1 bratov in sestra. Opazuj jo,kako je z njeno snažnosljo in pridnostjo pri njenih vsakdanjih opravilih. Poglej malo, kako je z njenim vedenjem v cerkvi* ali je rada zadaj za vrati ali pred tahernakijem, ali je v Marijini družbi. Poglej, kakšne razvade ima že doma: ali se rada potepa po gostilnah, ali je gizdava v obleki, ali je zdrava in krepka, pa tudi zadostno stara.«
»Koliko pa naj ima dole?«
»Prijatelj, ta stvar je precej postranskega pomena. So take, ki veliko prineso s seboj, pa seveda potem tudi veliko zase zahtevajo, ker so razvajene zapravljivko. So take, ki malo prineso v denarju in blagu, pač pa pridnost, varčr..ost in veliko sposobnost za gospodinjstvo. Prve postanejo večkrat prevzetne, razdražljive, gospodovalne, druge pa ostanejo skromne, ponižne, vdane. So pa tudi take, ki nimajo ničesar, pa vendar gredo za teboj, gredo i pa ne radi tebe, ampak , radi tvojega de* > narja. Teh pa seveda se v prvi vrsti varuj! Ne glej torej v prvi vrsti na doto, ampak najprej glej na srce! Tiho opazuj, ali gre pred vsem za tem, da ob tebi zadovolji svoje neutemeljene želje, ali pa gre za tem, da ti postane dobra, zvesta krščanska žena!
Če pa hočeš še kaj več zvedeti o svoji srečni zakonski bodočnosti, vzemi v roko knjigo: Dr. Jeglič: »V boj za srečno in ve- . selo krščansko življenje«, izdala Mohorjeva družba 1. 1921. in beri poglavje: Zakonsko življenje, ali knjigo istega pisatelja: »Mladeničem« poglavje o,- Družini. — Tako Tj svetuje in Te pozdravlja Tvoj
Vaški učitelj.«
Iz življenja katoličanov.
Svetinjo hrabrosti sta dobili dve sestri: sestra Imakulata in sestra Assumpta iz Madona-samostana v New Yorku, in vsaka po 1000 dolarjev nagrade. Tednik »Liberty« je namreč razpisal sedem nagrad za junaško hrabrost v rešitvi človeškega življenja. In omenjeni sestri z občudovanja vredno hrabrostjo rešili življenje trem deklicam, ki so padle v reko Hudson in bi gotovo utonile, da nista ti
Dobro in poceni
so kupuje v manufakturni trgovin! A. A E. SKABERNE Lfabt|ana, Mestni tri 10.
dve sestri skočili v vodo in jih rešili.
Čudna Francija. Nedavno je opravil v Parizu kardinal Dubois sveto mašo za vsa v svetovni vojski padle francoske duhovnike in redovnike. Padlo jih je namreč za domovino 3101 francoskih svetnih duhovnikov, 1517 redovnikov in 335 redovnic. Seveda je tudi veliko duhovnikov prišlo živih iz vojske. Tako je samo k omenjeni sveti maši kardinala Dubois korakalo po pariških ulicah 2000 bivših duhovnikov-bojevnikov. — To je tudi glavni vzrok, da je pomanjkanje duhovnikov na Francoskem izredno veliko. V vsaki župniji je 150 do 200 župnij brez duhovnika. Med vsemi 36,000 župnijami pa jih je več kot 12.000 brez duhovnika. Ogromne so torej žrtve, ki jih je moralo doprinesti francosko duhovništvo v svetovni vojni. In vendar, kako malo po večini Francozi spoštujejo svojega duhovnika. Slovenski romar K„ ki je lansko leto prišel k nam skozi Pariz,
opisuje med drugim v ameriški »Avc Mariji* tudi sledeči vtis iz pariških ulic:'Nihče nc pozdravi duhovnika, ko gre v svoji duhovniški obleki po mestu. Še pogleda ga nihče ne, kvečjemu vrže kak brezver-ski fanatik za njim kak prezirljiv pogled. Kako prisrčno razmerje pa vlada med duhovnikom in farani tu v Ameriki skoro po vseh farah! Kako katoliki pozdrav'jajo-svojega duhovnika na ulici tu pri nas!
Vsa družina je šla v samostan. Proti koncu lanskega leta je stopil na Baden-skem v samostan kapucinov v Harmers-bachu študijski svetnik prof. dr. Bernard Barth, njegova žena pa je ob istim času stopila v samostan frančiškank v Ahenti. In tudi vsi trije otroci iz tega zakona so redovniki: sin Bernard je že 20 let benediktinec v Marija-Lah, najstarejša hči je bila že med svetovno vojsko šolska sestra v SHrasburgu, mlajša pa je vstopila k be-nediktinkam v Eibingen bei Riidesheim.
Vra/ojo Neubauer:
Svečnica.
Kam, Devica. najčistejša, karu, brezmadežna GospAP Doto spava Ti na rdlcah, v gladkih sanjah se smehljd.
V tempelj romaš, da izpahi"-kar postava Ti veli, htm očistili se hočeš, dati greh Te ne teii.
Simeon veselo vzklika: .Zdaj umrjern rad, Gospod! Njega videl sem, ki rešit prišel je človeški rod'.«
Dete Bolje, ki Te nesla Mati je v Očetov hram, ročice iztegni neine, blagoslčv podili notni
gamsi
Patrick A. Seehan:
Nodlag
Povest irskega dekleta.
Bil je si bolj molčeč kot navadno, ko je zvečer sedel ob ognju in opazoval žarečo šoto in goreča drva ter velike oblake dima, ki so se valili z odprtega ognjišča skozi široki, zgoraj mračno zevajoči dimnik. Oči malega otroka so ga zasledovale. Vest mu je bila nemirna zaradi njega. Mislil je, da bi bil moral prositi ubogo izganko, naj dovoli njemu in njegovi gospodinji, da skrbita za otroka. Ena usta več pri skledi, to se ne pozna. In Oni, ki hrani vrabce na strehi, bo pomagal, da prežive tudi malo dete. Bil je prav zelo hud na samega sebe in nekolikokrat že na tem, da vstane in odide za izgubljencem. Toda tolažil se je, da sta že predaleč. Ko so pa zvečer molili rožni venec in prišli do pete vesele skrivnosti, se mu je vest zopet oglasila in v glasu mu je zatrepetala ginjenost.
IX. poglavje.
Nodlag.
Božično jutro je bilo prišlo; po zassekah in dolinah je še vedno ležal globok sneg, medtem ko so ga po cestah zgazile mnoge stopinje ljudi in konj v rumeno, ledeno plast, po katerih je bilo težko in nevarno hoditi. Velika bela odeja se je še sedaj razgrinjala po pokrajini do obzorja in se je na daljnih gorah jasno svetila v zimskem solncu kakor jantar. Oči so hrepenele po mehkejši zeleni barvi polja in gozda. Kajti v naši deželi, kjer nismo tako vajeni snega, nas začno oči kmalu skeleti spričo te blesteče belote in iščejo počitka na zelenih pegah ali kotih v zatišju dreves ali na skritih krajih, katerih niso mogle doseči velike kristalne snežinke.
Družina jc bila šla k zgodnji maši, nekateri v Acdpatrick ali Ballyorgan, drugi v svojo lastno župno cerkev, kajti vkljub neprijaznemu vremenu je bilo prijetno sestati se na tak dan s prijatelji ter si medsebojno voščiti božične praznike. Mladina, ki se je kmalu vrnila od maše, je odšla s palicami vun na lov za kraljičkom in lovski klic ->Hy, Droleen! Hy Dro-leenk ki so ga dečki vriskali po gorah, je odmeval po gozdu in gošči. Tudi ostala družina se je kmalu
vrnila cd maše in globoka tišina božičnega praznika se je počasi spustila na vso deželo, kajti na Irskem zahteva čast, da se na ta dan vsa družina zbere in varuje svoje sveto ognjišče pred vsako tujo vsiljivostjo. Ta stroga navada se drži tako natančno, da sedi prav redko kdo pri božičnem obedu, če ni neposreden član družinskega kroga. Prisrčna zaupljivost drugih dni, ko sme sosed brezskrbno stopiti preko praga s pozdravom ;>Bog blagolovi delo!«, je ta dan strogo prepovedana in vsaka hiša pazi skrbno na to, da so domači sami med seboj.
Ko se je znočilo, so se vsi zbrali krog mize, na kateri se je že kadila božična večerja. Tudi ta je v vsaki hiši enaka. Pečena gos, nabasana s krompirjem in čebulo, svinjska glava, okrašena s cvetnim zeljem, kos nasoljene govedine in obilica krompirjev je bila in je neizpremenljiv jedilni list po teh ponižnih, krščanskih domovih. Kjer pa se hočejo bolj postaviti, je pudding iz riža, bogato potresen s^ posušenim grozdjem, ali pudding iz rozin dobro došel. Nato se krov pospravi za bitko: veliki božični kolač, ki je ves črn od rozin, obdajajo in parijo kadeči se kozarci punca. Tako se krog gorečih drv in šote na svetih irskih ognjiščih vsi radujejo prijetnega, udobnega večera, polnega nedolžne šale in veselja. Potem pojejo in plešejo, kolikor jih jo volja, in med vsemi vlada popolno bratstvo in enakost, kajti na ta veliki praznik krščanskega komunizma se hlapci in dekle prosto pomešajo med družino. Marsikatero lepo povest si pripovedujejo, marsikatero legendo obnove, ko se vrača spomin starih v preteklost, ko hite nade mladih v prihodnost. Takrat je bilo vse omejeno med štiri irska morja. Amerika še ni bila odkrita in domišljija ni nikdar prekoračila meje štirih morij. Tako niso o ničemer drugem govorili kot o Irskem, nič drugega jih ni zanimalo kot Irsko, Irsko, s svojo tako temno, tako tragično preteklostjo, Irsko, s svojo negotovo, dvomljivo prihodnostjo.
Po?no zvečer, ali bolje ponoči, so postale misli družine v tem malem domu glenanaarskem. otožne. Prepeli so pesmi, povedali povesti, mladeniči in deklice so so naveličali plesa in ves družinski krog je bil zbran krog ognja, ki je sedaj dogoreval v vroče oglje in bel pepel. Slabotna, rdeča svetloba, ki je metala velikanske,-orjaške sence na stene in tja gor, kjer so sc svetlikali črni lemezi pod temno, zakajeno streho, je budila v njih zamišljeno, celo otožno razpoloženje. Po dolgem molku je dejala gospodinja, gospa Connors, ki je bila sklenila roke v naročju, neprestano zroč v ogenj:
»Upam, da bomo vsi dobro in srečno preživeli prihodnje leto. Toda malo vemo, koj nas čaka. Kdo
Razno.
0 elektriki so imeli včasih zelo čudne pojme. General Seckendorff je Se okoli leta 1750 mislit, da more z električnim strojem elektrizirati cel polk, ki bo pri napadu i/r žareval iskre in s tem zapodil sovražnika v beg.
Čudna zmota. V Halti-
more v Ameriki se je dal ločiti od žene neki Wil-liam (.iaulshurg; 50 let sta bila poročena, žena jc rodila 82 otrok in Šele nato jc ui ož spoznal, d« jc njegov zakon zmota.
Največja merita na svetu. Ne po prebivalstvu, ampak po povrfiini največje mesto na svetu jo Berlin, kojega ploskev meri 874 kvadratnih kilometrov! Drugo mesto po velikosti je New York, ravno za 100 kvadratnih kilometrov manjše kot Berlin; ko mu bodo priklopih predmestja, bo pa New Vork večji kot Berlin. Chicago meri okoli 500 kvadratnih kilometrov, London 803, Dunaj pa 278.
Brezžični brzojav. V
neki soli se jo razvil tale pogovor. Učitelj: s Janezek, ali veS, kaj je brezžični brzojav?« — »Vem. Ce imam velikega psa % dolgim dolgim repom in mu stopim v Ljubljani na re.p, pa v Mariboru zalaja, jc to brzojav. Brezžični brzojav je pa ravno islo, samo brez psa«, Ta so je pa odrezal.
Patenti. Anglija je bila prva (ležala, kjer so oddajali patente. Jakob I, jo izdal leta 1028 prvi patentni zakon. Veliko pozneje eo izdale patente druge države.
Marmor iz Carrare. V Italiji dobivajo pri mestu Carrara izvrsten marmor. Tako je tin, da so 8.5 cm debele plošča Se proso j-
j Morski rak. V vodah okoli Japonske prebiva morski rak, ki meri z razprostrtimi nogami b.O m.
Prve visoke šola z rednim poukom iu velikimi pravicam i so nastale v 12. stoletju. Bologna v Italiji in Pariz na Francoskem sla biii tedaj sredinci učenjaltva.
Note v glasbi je izumil ,'ota 1022 benediktinski mehih Gvido iz italijanskega mesta Arezz.o.
Prvi liajrstnik je napravil leta lf>84 zlatar Mkolaj Betšolen v Amsterdamu ua Holandskeui in ga je podaril neki plemeniti gospe kot darilo za rojstni dan. Dvanajst let nato je začet neki Lot-ting izdelovati naprsUiike na debelo.
Pošten trgovec. Žena prodajalca premoga reče možu: .vV kopališča bom Sla, shujšali moram, slo kilogramov tehtam.« — »:\a kateri tehtnici si se pa tehtala?« — >Na tisti, na kateri ti tehtaš pre-ir.og.?: — »No, potem si pa lahko bre/, skrbi, moja tehtnica kaže ravno še enkrat več.«
Najbolj zdravo mesto. Najbolj zdravo veliko me-s;:o na svetu je Sydney v Avstraliji. Lani jo tjmrlo od stoti soč ljudi 928; umrljivost znaša torej 9.28 nn tisoč. Od 1000 dojenčkov pod enim letom ji i je umrlo samo 37. Povprečna umrl ji vikt. v zadnjih petih telili je znašala 9.35 na visoč. Poleg modernih zdravstvo-ni.i naprav pripomore k temu dobrem« zaključku tudi zdravo ondotilo vreme.
Pravi mož. Marijina: »Zelo sem srečna, da sem tistega dobila 7.a mora, ki sem ga hotela.« Prijateljica: -Nikar ne bodi neumni'.. Najbolj srečna jc žentikn, če (iobi za moža tistega, ki ga je kakšna druga hotelu.«
Pruroko vanje za letošnje let«. Neki angleški koledar prerokuje za letošnje tel o med drugim tole: V januarju se !:<i pvipstila velika železniška nesreča in bodo velikanski požari; v februarju bo upor v Egiptu; v maju bodo v K vrnili neprestane govorice o novi vojski; v juniju upor v Palestini; julija bo zahtevala vročina voliko smrtnih žrtev in časopisi bodo polni poročil o velikem dogodku zastruplje-nja; avgusta bo splošen delavski .štrajk in muho no? bodo nadlegovale. V drugih mesecih letu bodo neprestano težave med Anglijo in Turčijo, tres ob Sredozemskem morju, velika rudarska nesreča In dve revoluciji. No, jannar smo žo srečno prestali
bi si bil mislil na prejšnji Božič, da bomo dočakali, kar smo dočakali to jesen?«
>Ni da bi nocoj o tem govorili, Besa,« je rekel starec. »Prihodnje leto in vsako leto našega življenja je v rokah božjih.«
»Res je,« je dejala gospodinja, »pa kaj moremo, če usta govore, česar nam je polno srce?«
»To je že vse minilo « je odgovoril gospodar, stegnivši roke nad vročim pepelom. »Vsaj upati moremo tako. Dokler je O' Connell na čelu, je za ljudstvo dobro.«
»To se nič ne ve,. je rekla njegova žena, ker se ženska narava nagibi je k malosrčnosti. »Jasno je kot poldan, da so še ljudje v deželi, ki bodo prisegli, da je črno, kar je belo, in da je noč, kar je dan.«
»Dokler je tako ne skupijo,« se je odzval globok glas s klopi, »da ne bo nikogar več iz njihovega semena, zalege ali rodu, ki bi prisegal zoper življenje poštenih ljudi.«
»Pravijo,« je pristavil drugi mladenič, »da so Dalyja že spravil s poti, toda onega dragega lopova poučuje zopet policija v Dublinu, kako bo prihodnjič še krepkeje prisegal.«
»To uboge, nesrečne ljudi moramo le pomilo-vati,.: je dejal Edmont Connors. »Hudi časi 30 morali biti, da so jih prisilili k .takemu delu.«
»Tcda oče,« je izpregovorila ena izmed deklic, ki so smele biti drznejše nasproti staršem kot njihovi bratje, »bolje bi bilo, da shranite svoje pomilovanje za ljudi, ki so ga bolj potrebni. Hudi časi, zaresl Kakor bi moglo sploh kaj opravičiti krivoprisežnika in morivca v velikem!«
»Tako ti čutiš, Kate,« je odgovoril starec, »in gotovo to ne mislim zato grajati. Zate bi bil post žalosten, če bi Willy Burke no bil tega storil, kar je storil.«
To namigavanje na bližnjo Katino poreko z Johnom Burkeom jo je še bolj razvnelo.
: Da, oče,:: je dejala, »toda, kakor je dejal Donal, kdo izmed vas je varan, dokler je le še eden od te grde ovadniške zalege v deželi?«
»Vrlo je jezdil, gotovo,c je rekel starec, kakor bi je ne bil čul. »Slišal sem, kako je dejal gospod župnik pred oltarjem, da se bodo o tem še črez sto ali dvesto let pele balade in pesmi.«
»Pa ste tudi slišali, ' je odgovorila Kate, razgreta iti razburjena cd plesa in od misli na nevarnost, v kateri je bil njen ljubimec in katere so jo zopet spomnili, »kako je rekel, da upa, da izginejo vsi ovad-' niki iz njegove župnije in da ne puste s svojimi ženami ali otroki nobene sledi za seboj.«
Pojdi, Donal,«' je dejal starec, ki mu ta pogovor ni ugajal, »in prinesi košaro suhe šote in dračja za ogenj. Kajti še nekaj ur imamo, preden gremo spat, in v ogenj gledati je tako prijetno. Poglej tudi,« jo rekel in se obrnil, ko je Donal takoj ubogal, : h kravam v hlev, če je vse poskrbljno za noč. Živini je ravnotako mraz kakor nam.
Donal, »dečko« kakih petintrideset ali štirideset let, je stopil na ostri, mrzli zrak in jc šel najprej k drvarnici. Ko jo nabral precejšnjo butaro, je stopil k veliki, dolgi sktadalnici črne šote, pokriti s kopico /mrzlega snega. A ker ni mogel najti navadne košare, je šel s hlevsko svetiljko v hlev. Tri krave so zložno spale na svojih prostorih, druge tri pa so sklanjale svoje vlažne gobce in dihale v neko stvar, ki je ležala na tleh. Donal se je zelo začudil, stopil bliže in pripognivši se zapazil svojo košaro za šoto, v njej pa je ležal, ogrevan in varovan od tople sape neme živine, najljubkejši in najlepši otrok, kar jih je kdaj videl. Mala stvarca je ob žarkih svetiljke odprla svoje plave oči in se nasmehnila svojemu odkrovitelju. Krave so se odmaknile, njihove postrežbe ni bilo več treba. Fina pa se je šo enkrat vrnila, kakor bi ji bilo žal zapustiti svojega malega varovanca, in sklonila
svoj vlažni gobec ter dihnila toplo sapo v otroka.
Veliki Donal je bil tako začuden, da bi ga kdo mogel s peresom podreti, kakor je rekel. Nato je pustil svetiljko na tleh in se počasi bližal hiši ter so muzal, kako bo družino presenetil. Polem je za trenutek obstal in premišljeval sam pri sebi, kako bi na najbolj dramatičen način to stvar povedal. Kakor dober umetnik je slednjič sklenil, da bo najpreprostejši način najbolj vplival; zato je odprl lruhinjska vrata in rekel:
»Pojdi sem, Kate, potrebujem to za en trenutek.«
»Ah,« je dejala Kate, ki je dosti nerada šla iz tople hiše na mrzli zrak, »ti zmerom kaj potrebuješ I Kaj pa je?«
Ko sta bila na dvorišču, ji pravi Donal:
»Sedaj pazi, Kate, kajti videla boš najbolj čudno reč, kar si jih sploh kdaj videla.«
»Joj, kaj je?« je vprašala Kate vsa razburjena. »Ali je duh, ali vila?«
»Pa še kaka vila,« je dejal Donal ter stopil v hlev in posvetil s svetiljko v smehljajoči obraz otrokov. »Ali si videla prej kaj podobnega? Kaj bodo neki notri rekli?«
Kate je nalahko zavpila začudenja in sklenila roke.
»Čast bodi Bogu! Kdo jo že videl prej kaj podobnega? Rada bi vedela, ali pomeni kaj dobrega ali —«
Nema žival je grajala njeno praznoverstvo, kajti zopet jo sklonil svoj vlažni gobec n?d otroka in je nežno dihala vanj. Dete pa je nabralo in skremžilo svoj mali obraz, kakor bi hotcio jokati in se pritožiti nad dekletovo nevero.
"Zdaj primi,« je rekel Donal, »za ročo košare, odneseva to stvarco ua toplo. Zdi se mi tudi, da bo kmalu lakote umrla.«
Brat in sestra sta košaro previdno dvignila in, pustivši svetiliko v hlevu, nesla otroka preko zasneženega dvorišča ter hrupno odprla kuhinjska vrata.
»Tale božični dar sva našla za vas v hlevu.« je dejal Donal z velikim zadovoljstvom. »Kdorkoli ga je poslal, je dobro zadel. To je res žlahten kamenček.«
Vsa družina je vstala razen Edmonda Connorsa, ki je obsedel na svojem prostoru ob ognju. On je bil vedno varen pred kakršnimkoli nepričakovanim vznemirjenjem. Ostali so stopili kroj; košare, ki sta jo Donal in Kate bila postavila ob ognju, in vse križem so se mešali vzkliki začudenja, presenečenja, nevolje in usmiljenja, ko je ležala mala stvar pred njimi, tako lepa, tako nemočna, tako zapuščena.
»Čast bodi Bogu to blaženo in sveto noč! Ali je že kdo slišal prej kaj podobnega?«
»Pred nedeljo bodo o tem govorile že tri župnije!«
»Joj, kdo bi vendar mogel biti? Otrok je gotovo žc šest mesecev star!«
»Nesrečna mati, ki te je zapustila, ti ubogi mali angel j iz nebes! Morala je imeti kamen mesto srca, da te je mogla v tej mrzli, hudi noči odiegati od svojih prsi!«
Rada bi vedela, kdo je neki ona? Ali ste slišali, da je kaka nesrečna ubožica v soseščini dobila ctrcka?«
Edini član družine, ki ni kazal najmanjšega začudenja, je bil Edmond Connors. On je nepremično gledal na malega najdenčka, ki je ležal ob njegovih nogah in ga zrl s svojimi jasnimi, plavimi očmi, medtem ko je rdečkasti plamen drv in šote zopet veselo plapolal. Takoj je spoznal v njem otroka, ki ga je videl v naročju polblazne žene, ki jo je bil nagovoril na mostu. Spomnil se je in so nasmehnil ob spominu, kako resno jo je prosil, naj izroči tega otroka skrbi kake krščanske hiše, ki bo zavoljo Boga varovala in ljubila malo* življenje.
Gospodinja se je slednjič naveličala njegovega molčanja in je dejala:
»Ah, Edmond Connors, človek bi mislil, da nisi v svoji lastni hiši, ko tako molče sediš in vrtiš palce s svojim večnim: ,Prav, prav!' Ali ne moreš ničesar reči, da nam malo odleže?«
»Menim,« je dejal starec premišljeno in z lahnim, zadovoljnim nasmehom, »da bi nič ne škodovalo, če bi pogreli majhen požirek mleka in ga dali tejle stvari —«
»To je res,« je odgovorila žena. »Ti vedno pravo zadeneš, četudi malo govoriš.«
Mleko je bilo pogreto in otrok ga je željno pil ter se po tem preprostem krepčilu ves razživii. Nato so začeli vneto stikati po njegovi obleki, da bi našli kak znak o njegovem rodu ali starših. Toda zastonj. Noben kos popirja, nobeno všito znamenje jim ni naznajalo, čigav bi otrok bil in odkod bi bil prišel. Ta negotovost je povzročila še živahnejše prerekanje, katere vere je otrok, ali je že bil krščen in kako mu je ime.
»Gotovo jo krščen,« je dejala ena izmed deklic. »Četudi je mati najgrša protestantka na Irskem, je vendar krstila svoje dete.«
»Prav res,« se je oglasila druga. >In to je gotovo neka imenitna gospa, ko je tako lepo opravila svojo punčko —«
»Neumnost!« je posegla vmes gospa Connors. »Nobena poštena ženska v vsej deželi bi tako ne zapustila svojega otroka.«
»Poslušajte mene,« je dejala ena izmed dekel. »Mati, ki je prinesla tega otroka, ni nič posebnega. Morda je to ona blazna žena, ki je hodila pred nekaj tedni tod okrog.«
»Blazna žena?« je vprašal Edmond Connors, ki se je sedaj prvič ozrl. »Kaka blazna žena?«
»Neka izgubljena reva, ki je pred nekaj tedni hodila tod okrog in izpraševala, če je to hiša Edmonda Connorsa,« je odgovorila njegova žena. »Mi smo iz-kušali biti z nio prijazni, toda ona nas je vse preklela in tebe še povrhu.«
»Ali je imela otroka s seboj?« je vprašal starec nevedno.
»Ne vemo. Imela je neko culo v naročju, pa mi smo mislili, da pobira miloščino za Božič. Naj je bila, kar hoče, veliko prida ni Bili smo veseli, ko je zopet odšla.«
»Toda kaj počnemo sedaj z otrokom?« je vprašala ena izmed deklic. »In zakaj je nesrečna mati poiskala ravno nas, ko ga je hotela zapustiti?«
»Mislila je menda, da ga sprejmemo,« je odgovorila gospodinja.
»In ti ga ne boš?« je dejal starec, ki je pogledoval zdaj v otroka, zdaj v ogenj.
»Ali ga ne bomo? Kdo je žo slišal tako vprašanje?« se je razjezila gospa Connors. »Gotovo ga ne bomo. Ta bi bila lepa, da bi redili otroka, ki je bogve kako prišel na sveti Dosti imamo skrbeti sami zase v teh ča3ih, ko nam z vseh strani preti nesreča. Prihodnjo nedeljo ga z božjo pomočjo odnesemo župniku in on naj poskrbi zanj.«
»In zakaj bi moral župnik storiti, česar kristjani nečejo?« je vprašal starec. »Zakaj bi si moral ravno on naprtiti to breme?«
»On ga že kam spravi,« je rekla žena. »Morda se najde kaka zapuščena oseba, ki ga sprejme za male denarje.«
»Tedaj ga ne vržeš še nocoj med krave?« je dejal starec zbadljivo.
»To je čudno vprašanje. Kaj pa ti je vendar danes? Saj nisi ti imel otrok nič rajši kot njihova mati! Nekaj dni ga obdržimo, potem pa —«
»Kaka noc je nocoj, Bess?« je vprašal slovesno I starec, ki je bil vstal, obrnivši se s hrbtom proti ognju in trdno sklenivši roke zadaj.
V glasu, s katerim je starec govoril, je bilo nekaj posebnega, tako da je v sobi vse utihnilo. On se je tako redko vznemiril ln se tako redko posluževal
zapovedujočega glasu, da je težila njegove besede, kadar je govoril kot sedaj, vsa resnoba in redkokdaj rabljena moč. Njegovi ženi, ki je bila v vsakdanjem življenju prva gospodinja in zapovedovavka v hiši, je bilo hudo, da je bila začasno odstavljena od vlade. Nemirno je stopicala semintja in se delala, kot bi imela v kuhinji veliko opravili.
»Menim, da jo božična,« je odgovorila, ne da bi sc obrnila in zelo nevolj.no.
»In se spominjaš, kaj sc je zgodilo to blaženo noč?« je vprašal dalje in sc odkril ter položil klobuk na stol, kjer je bil sedel.
»Menda. Dete Jezus se je redilo v betlehemskem hlevu. Ali je v tvoji glavi ostalo morda več katekizma?«
»In jaz mislim, da bi Bess Connors, te bi uboga žena in njen mož — Bog mi oiipusti, da tako govorim o blaženi Devici in svetem Jožefu — prišla s svojim malim otrokom k vratom in prosila Besso Connors, naj za nekaj časa sprejme njuno dete, rekla: ,Eno hišo naprej, ljuba žena!'«
»Prav dobro veš,« je rekla njegova žena, sedaj popolnoma jezna, »da bi Bess Coimors ne storila kaj takega.«
»Dosti dolgo te poznam, da to lohko vem. Toda če nam je Bog poslal to stvarco,-, tu se je pripognil in dvignil smehljajočega se otroka na svoje velike roke, »ali meniš, da to nič ne pomeni ? In Če je mene isti dobrotni Bog rešil vislic in groba v ječi Corka, kjer bi morda nocoj trohnel, namesto da bi bil tu med vami, ali bi ne bila grda nelivaležnost, da vržemo to malo siroto med mrzli, trdi svet? Ne!« je dejal s poudarkom, »če je bil Bog dober z nami, moramo hidi mi biti dobri drug drugemu.«
Na to ni nihče odgovoril. Sinovi bi bili radi potegnili z očetom, pa so se bali ostrega materinega jezika. Hčere so bile srčnejše in starejša, Joan ali Joana, zelo nežna, razumna deklica, je dejala ponižno:
»Mislim, mati, da ima oče prav. Bogu se ne smemo ustavljati.«
»Ga pa sami vzgajajte,« je odgovorila mati, popolnoma premagana. »Jaz nečem o tem nič vedeti.«
»Vzemi otroka, Joan,« je rekel oče, izročivši ga najstarejši hčeri. »Dokler bo skorja ali drobtma kruha v hiši, ne bo trpel lakote in ostane pri nas, če ga ne zahteva tisti, čigar je.«
»Stori tako in ga redi in blagoslova naj prinese v tvojo hišo, Edmond Connors,« je dejala njegova žena, »toda če bo drugače, tedaj se spomni, da sem te svarila.«
»Kako ga bomo klicali?« je vprašala Joan, ki je bila vzela otroka iz očetovega narofia. »S tem ali onim imenom ga moramo zopet krstiti.«
»Za sedaj naj bo Bessie,« ie odgovoril starec. »To malo čast moremo izkazati vaši materi —«
»Tega že ne boste storili,« je vzrojila njegova žena. »Jaz sem vedno imela pošteno ime, moja rodbina je bila pred menoj poštena in jaz ji nisem nikoli napravila sramote ali nečasti —«
»Saj bo vsako ime dobro,« je posegel vmes Do-nal, da konča prerekanje. »Imenujmo jo Nodlag* po tej blaženi noči.«
In otrok se je imenoval Nodlajj.
1 Nodlag (Nulug) pomeni irski Božič. — Op. pis.
7*?lltf!lla t• Mr. Stanko Hočevarju, lekarnarju C-dllvald na Vrhniki. — »Prejela sem Vaše »Lecithin-kroglice z železom« in takoj pri prvi steklenici izkusita, da izborno učinkujejo. Pros n, pošljite mi še 2 steklenici! Jutka pl. Popovič, Kač, Bačka.« — Imenovane kroglice to živčna hrana za živčno oslabele, nervozne ter od duševnega tn telesnega dela Izmučene. Steklenica stane 24 Din. Porabiti je povrsti vsaj 2 steklcnici. Razpošilja s navodilom tamo lekarna* Hočevar, Vrhnika.	416
Žepna peč. Na Japonskem je navada, da nosi pozimi vsak svojo peč s seboj. Peč je tako velika kakor tobacnica in jo ja torej lahko vzeli s seboj. Tudi otroci, ki gredo v Salo, se z žepnimi pečicami grejejo. So pa to ploščate posode, s tlečo vsebino, brez dima iu brez plinov. V glavnem jp vsebina sestavljena iz zogljenelih in zdrobljenih kon&pljiniti stebel, ki jih s solitrom in nekim rastlinskim ogljem stisnejo v trdo obliko.
Podvojena teia. Od rojstva naprej podvoji miš svojo težo v štirih dneh, pes v {j, govedo v 47, konj v (50, človek pa v 150. oziroma v petj'i meseci I u
Lokomotiva. Pisali smo že, da so 27. scpl. 1825 otvorili med Stocktonom in Darlinglonom na Angleškem jrrvo železnico. Ministrslvo je zahtevalo od železniške uprave, da je Sel pred lokomotivo mož z zvoncem, da bi preprečil nesreče.
Varstvo hišnega miru.
Stari Nemci so zelo veliko dali na to, da se Hišni mir ni motil. Kdor je le kamen vez slrei:o zneual. je gospodarja razzalil; kdor j? pa v hišo vdrl, tega je smel hišni gospodar brez v.-vike kazni ubiti. Ubitega pa niso vlekli čez prag ven, temveč so izkopali luknjo pod pragom in so ga potegnili tam skozi, samo zato, da niso praga one-ča*ii!i. Nn prsi mrtveca so položili glavo hišnega petelina kot varuha hiše.
Pravni nazori t prejšnjih časih. Pravo starih Frankov je }K>znalo dvaj-s-fct vrst prašičje tatvine. — V švicarskem okraju Ziiricli so še leta 1855 imeli 55 različnih zapuščinskih zakonov, pa državica prav majhna. — V steronemškem praVu sa nastopile lahko tudi živali kot priče. V hiši napadeni gospodar je prinesel kot priče s seboj tri bilke s strehe, psa, mačko in petelina.
Oči sove so nepremične in so v očesni votlini trdno pritrjene. Zalo pa lahko sova glavo skoraj popolnoma naokoli obrne.
Največje sadeže ima neka palma na otokih Sejčeli pri Afriki. So pa to nokake vrRle orelii in potrebujejo deset let, da popolnoma dozorijo. Tedaj so pa 45 centimetrov dolgi, imajo en meter v obsegu iu so 20 do 25 kilogramov težki.
Prvo banko so ustanovili leta 1171 v Benetkah, prvo najdenišnico so pa odprli leta 787 v Milanu. Najdenišndca se imenuje hiša, kjer se oddajajo najdeočki.
N
NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJENJE
Lutko spoznajo svojega bratca Storžka iu iuu priredv sijajen sprejem, a ko jo bilo najlepše, pride lutkar Ogenjžrl in Storžek je v nevarnosti, da ga bo konec.
Ko je vstopil Storžek v teaterček lutk, se je primeril dogodek, ki je povzročil skoraj pobuno.
Vedeti je treba, da se je zastor že dvignil in se je predstava že začela.
Na odru sta bila Harlekin in Pulcinela, ki sta se prepirala in — kajpada! — se pripravljala, kako si skočita zdaj pa zdaj v laso in si prisolita zaušnic in bunk, da bi jih bilo dovelj nesti.
Občinstvo se je kar lomilo od smeha, ko je poslušalo prepir teh dveh lutk, ki sta se kretali in nastopali tako življenjsko resnično, kot bi bili razumni bitji ali zemljana.
Ko je slučajno, ali kaj, Harlekin prenehal bose-dičiti in se obrnil proti občinstvu, je pomignil z roko proti stojišču in začel gledališko vpiti:
»O večni bogovi! Ali sanjam ali bdim? Ne, res, oni tam doli je Storžek! ...«
»Resnično, Storžek je!« je kriknila Puleinola.
»Je, je, prav on jek je glasno potrdila gospa R o z a v r a, ki je iz ozadja odra dvignila glavo.
»Storžek je, naš bratec Storžek! Živio Storžek!«
»Storžek, pridi no sem gor k meni,« je zavpil Harlekin, »pridi, da te objamemo tvoji bratje po lesu k
Na to prisrčno povabilo je napravil Storžek skok in že je bil v prvih, odličnih vrstah, drugi skok in že i je imel za sabo odlične vrste in stal na dirigentov! glavi in ž nje je skočil na oder.
To je bilo objemov in poljubov in stiskanja rok in prijateljskih uščipov, in božanja in resničnega in prisrčnega bratstva; in tega vsega je bil Storžek deležen sredi grozne zmede med igralci in igralkami lesene gledališke družbe.
Priznati je treba, ginljiv je bil ta prizor, a občinstvo, ki je videlo, da se započeta igra nič ne razvija, je postalo nepotrpežljivo in je začelo vpiti: Igrajte! Komedijo hočemo! Komedijo!
Vse vpitje je bilo zaman, ker mesto da bi nadaljevale z igro, so lutke podvojilo hrup in svoje vzklike veselja in naloživši Storžka na ramena, so ga neslo v
slovesnem sprevodu v ospredje odra, kjer so žarele prikrite luči.
Tedaj se je pojavil na odru lutkar, tako grd mo-žanec, da bi se ga ustrašil ob samem pogledu. Imel je brado, črno ko packa na papirju in tako dolgo, da mu je valovila cd brade do tal; dovolj je povedano, če rečeni: ko je hodil, je stopal nanjo. Njegova usta so bila široka ko žekno in oči — dva črepa z rdečo lučjo odznotraj, v rokah pa mu je pokal velik bič, spleten iz kač in lisičjega repa.
Ob nenadnem lutkarjevem nastopu jc trušč potihnil tako, da bi slišal muho leteti. Prestrašene lutke, moški in ženske, so se tresli ko listi na trepetliki.
; Kaj pa si prišel delat zmedo in lcolobocijo v moje gledišče? je vprašal lutkar Storžka z votlim glasom — bil je močno nahoden.
»Verjemite mi, blagorodni gospod, da nisem jaz kriv !.,.<:
Že dobro! Zvečer obračunava.'
sže dobro! Zvečer obračunava.«:
Ros, po končani igri se je odpravil lutkar v kuhinjo, kjer si je pripravil lepega mrkača, ki se je vrtel lepo nadevan na ražnju. Ker ni imel dovelj drv, da bi ga pošteno spelcel, je poklicali larlekina in Pul-cinelo in jima ukazal:
>; Prinesita mi r-iega lesenjaka, na žeblju dobita obešenega. Zdi se da je napravljen iz prav suhega losa in sem gotov, da bo dal najlepši plamen za mojo kuho, ko ga vržem na ogenj.:;
Harlekin in Pulcinela sta se skonca obotavljala, a en sam gospodarjev pogled ju je prestrašil in ubogala sta in čez malo časa sta se vrnila v kuhinjo in prinesla v naročju ubogoga Storžka, ki sc je zvijal kakor jegulja na suhem in obupno klical:
s Očka moj, rešite me! Nočem še umreti, nočem šc umreti!«
Moko. V Italiji jc okoli 5000 krajev, ltjer' nikdar ne jedo mesa.
Iste prvine — raztin reči. (!e človeško telo razkrojimo, dobimo železo, fosfor, sol i. I. (I. Vsaka stvar se da razkrojiti v prvotne sestavne dele. l'o dele imenujemo prvine ali elemente, i'o načinu, kako «o prvine sestavljene, pa nastanejo različne tvoibe. Beljakovina in strup kačo klopotače se-slojlta na primer iz isttli prvin, prav tako rožno olje in premogovni plin. Ali ni to čudno'.'
Gobe. V Evropi je čez 200 užitnih gob; 50 jih je dobrih, 50 srediijeilobrih, 10!) pa manjvrednih. Pravih slrupenih vrst ie samo sedem.
Zalezne igle. Izmislil si jih je Anglež Harvey Ke-nedy. To so končki na vrvicah, s katerimi si zavezujemo čevlje Kenedy je zaslužil s to iznajdbo okoli 130 mil. dinarjev.
Svila. V Italiji je pridobivanje svile že okoli 700 let staro. V Italiji je velik) murv in teh se sviloprejka drži Umetna svila dela naravni svili hudo konkurenco, vendar je tudi naravne svile zmi-rnj več.
Čuden slučaj na Ho-land.-keni. Neki gostilničar je kupi! od ribičev ščuko, ki je teldala Sest funlov. Ko so prinesli to izredno žival v kuhinjo jo razrezali, so našli v veliko začudenje v njenem želodcu drugo dva čevlja dolgo ščuko, ki jo je večja požrla. Ker je bila skoro nepoškodovana, so jo vzeli iz prve. da bi tudi njo porabili. Toda glej! V njenem želodcu so našli zopet tri palce dolgo ribo, Ki jo je pogoltnila manjša ščuka. Največja ščuka je tehtala t! funlov, drugi dve ribi skupaj tri funte. Požrla jo torej za eno kosilo polovico svoje teže. Gosiil-ničar je dal vse tri ocvre-ti. Tako je doletela naj-mlajSo ribo usoda, d i je bila pojedena trikrat, a srednja pa dvakrat.
n Duhovne vaje za može bodo v »Domu* (pri oo. jezuitih) v Ljubljani od 80. januarja zvečer do 8. februarja zjutraj. Ugodna prilika, ker sta dva praznika vmes — torej tudi za delavce. Ne zamudite priložnosti, ki so vam nudi, zlasti iz Ljubljano in ljubljanske okolice I — Vodstvo Doma
n Šentpeterska orlovska srenja v Ljubljani priredi s sodelovanjem orliških krožkov telovadno akademijo v torek dne 2. februarja (na Svcfinicol ob 8 zvečer v društvenem domu v Mostah. Vstopnice se bodo prodajale od torka dne 26, januarja do 1. februarja t. 1. v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, 1. nadstronjc, pri br; predsedniku GradiŠku, in sicer od 8
do 12 in od 14 do 16, v torek dne 2. februarja (na Svcčnico) po od 9 do 12. Od 14 nrprej pa v Društvenem domu v Mostah. Bog živi!
n >Sv. Helena. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo <11 januarja ol) 3 popoldne v društveni dvorani Ijudako igro v petih dejanjih -Revček Andrej-ček". Vsi vljudno vabljeni!
n Orliški krožek v Hmartnem pri Litiji priredi na Svetnico 2. februarja ob pol 8 popoldne v Društvenem domu akademijo 7. veseloigro >:CaSira kave«. Vsi prav vljudno vabljeni!
n Katoliško prosvetno društvo Žiri vprizori 31 januarja Anton Medvedovo žnloigro v petih dejanjih »Za pravdo in srce«, ki io ic
fiisatelj povzel iz kmetskega ljudstva, ko se je e-to borilo za svoj obstanek. Začetek ob 8 zvečer. Predstava sc ponovi 7, februarja ob pol 4 popoldne.
n Ribnica. Kat. prosvetno društvo vprizori dne 31. januarja in 2. februarja ob treh popoldne šestdejanko »Dekle z biseri«.
n V Sovi bo na Svečnico ob 3 pop. burka »Stric Martin«. Pridite v obilnem številu!
n ižabnica pri bkofji Loki Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo 31. januarja ol> 8 popoldne zabavno veeehigro. Kdor se hoče prijetno razvedriti in nasmejati, njj io prh'e pclc.lat.
n Krekova m'adira S-ebsrje-Zsdobrova vprizori v nedeljo 31. januarja v Smartnem ob Savi ljudsko dramo »Pri HratovSi«. Cene navadne. Uljudno vabi odbor.
n Na Ovsišah pri 1'odnaHu se bo v nedeljo 14. februarja, sv. Valentina dan, vršil vsakoletni cerkveni shod. Prva sv. maša s pridigo bo ob (i, ob 10 druga pridiga, nato sv. maša z darovanjem na koncu.
n Škofja Loka. Dne 3. svečana t. t. ra dan sv. Blaža se vrši vsakoletni sejem. Pričakovati je, da bo sejem dober, ker sc ie ža prijavilo dokaj kupcev. Kmetovalci se pa opozarjate, da priženete svojo živino v kar največjem številu. Priženite posebno ovce, ker
bil ta semenj že v prejšnjih časih splošno znan kot semenj za ovce.
d Revna služkinja išče krščansko družino oziroma osebo, ki bi bila voljna vzeti za svojo petletno hčerko z imenom repica. Otrok je zdrav in dobro razvit. Morebitna vprašanja in odgovore daje Ana Novak, Selišče št. 3, pošta Toplice. Dolenjsko.
Članom Pogrebnega društva Marijine bratovščine sporoča vodstvo, da je občni zbor, ki se je vršil dne 17. januarja 1926, sklenil, da znaša letni prispevek za tekoče leto 60 Din '.a vsakega člana in .1 Din za novo člansko knjižico Članarina se bode pobirala v nedeljo dno 81. januarja in na Svečnico one 2. februarja od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v društveni pisarni, Hrenova ulica 6 (dvoriščna zgradba). Člani se vabijo, da po možuosti ta dva dneva poravnajo svojo obveznost napram društvu. Novi člani se sprejemajo istotam Uradne ure so razveu navedenih dveh dnevov v mesecu januarju in februarju vsako nedeljo od 2. do 4. ure popoldne, nadalje pa vsako prvo nedeljo v mesecu. Razven teh dnevov se lahko oddado knjižice in članarina društveni napovedovalki, ki stanuje'v isti hiši in se ka: iieje istotam dvignejo knjižice s potrdilom vplačanega zneska.
Za opSemamtev poti in nego telesa
«e je tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitateljem vedno dobro služilo. Da se doseže bela, čista polt: Elsa tekoče lilijino mleko daje obrazu mladeniško svežino, 16.20 Din. Najfinejši puder lepote dr. Klugera 27.50 Din, puder za dame 4.40 Din, lepotica bela in rdeča 3.30 Din.
Ma.popotneji'
STOEUfER
šivalni stroii
ra liviije, krojače iu čev'ii»iic ter z« vsak dem.
Preden si nabavite stroj, r glejte ti to izred-'o&t pri tvHVi
L, Baraga,
Ljubljana Se:enbu.(|. m. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno Jamitvo.
»JULUENOVO« čistilo za hiiro in uspešno
čiščenje vina!
Uporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prav,.- cene ter ga vsakdo zavržel Uporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte specielne ponudbe Glavna zaloga: Drogcrija SANITAS, Celje io Ljubljana.
Dobro znana manufakturna trgovina
MARIJA ROGELJ - Ljubljana
SV. PETRA CESTA 26 — najvljudneje priporoča svojo bogato zalogo štofa, cajha, klota, porhanta, oksforda, cefirja, platna, rujave in bele Kolenine, dalje moško in žensko parilo, rute in šerpe, volnene in svilene žemperje ter razno drobnarijo. Blago dobro, cene nizke,
Nfl mppifn veliko denarja proč in nc kupujte IIC IIICbltG slabega bla<a, ker sc dobro blago kupi lahko poceni, to pa le
v trgovini JOS. SENICA — DOMŽALE
kjer je velika zaloga manufaktumega blaga, vse vrste ženski in mouki štofi, vse vrste kotenine, cefirji, odeja, svilnene rute itd Ženini in noveste sc lahko popolnoma opremijo s cenenim in dobrim blagom. Na zalogi "tudi vse vrste železnlna, železo, vedno sveža zaloga najboljšega porilar.d-cer-enta iz Splita in Trbovelj. Zaloga vse vrste ipžcerije, moke, koruze. — Zaloga tupetfosla a. Vse po najnižji cenil	5i0
Meh m srciefi*
V kinu se je pokvaril film in naenkrat je bilo na platnu namesto slik vse črno. Predavatelj, ki je baš nekaj razlagal o železniški vožnji, ni prišel v zadrego, temveč je nadaljeval: ln sedaj se nahajamo v tunelu.
Gospod je plesal s precej težko in obsežno gospodično.
r Ali radi plešete z mano«, ga vpraša gospodična.
:;0 zelo rad, gospodična, zdravnik mi je namreč ukazal, da se moram zelo potiti«.
Časopis »Napredni kmet« je prinesel poročilo o govoru poslanca Muca v narodni skupščini, da naj vlada preskrbi vinogradnikom gaiice. Tiskarski škrat pa je v svoji hudomušnosti zapisal: »Opozarjam visoko vlado, da naši vinogradniki nujno potrebujejo palice*.
Enako je poročal isti list o Radičevem sprejemu v Zagrebu. »Z galerije pa so dame
vsipale nanj nože*. Zapisati bi moral »rože«.
»Ti, zakaj ima tale sopranistinja vedno zaprte oči, kadar poje«.
»Zato, ker nece gledati, kako mi trpimo, ki jo moramo poslušati«.
Sprevodnik posvari potnika, ki se med vožnjo steguje skozi okno.
»Kaj vam pa to mari?«
Ljubi gospod, lahko se primeri, da za-danete z glavo v tunel, tunel se lahko podre in nesreča je tu k
Vlomilec je vlomil v stanovanje in si je nabral bogat plen. Skočii je z okna dol, pa o smolal Skočil je naravnost pred mimo prihajajočega policista. »Aha, zdi se mi, da pridem ravno ob pravem času,« reče policist. »Ne, gospod, malo prezgodaj ste prišli.«
Dva soseda sta se prepirala. »Še hišo ti bom zažgal, ti lump ti,« se je drl prvi. »In če bo pri tebi gorelo, bom pomagai gasiti, pa boš ob zavarovalnino, ti falot ti,« je vpil drugi.
Zoper rdeče, razpokane roke: Kisa glicerin lepote 19.80 Din. Zoper bledico v lica slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje 22 Din, Elsa kina-železno vino 16.50 Din. Zoper slabo rast las in perhljaj: Elsa cvet za lase 27.50 Din. Za odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij 34 Din. Za snežnobele zobe: Elsa voda za usta 16.50 Din. Zoper kurje oči Elsa turistovski
obliž 6.60 Din in Elsa luristovska tinktura 11 Din. Za Val blagor: Elsa mentolni klinčič 10 Din, Elsa kolonjska voda 16.50 Din, Elza gozdni vonj za sobe 16.50 Din. Zavojnina in poštnina se računa posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem ravoju s slavnim domačim sredstvom Fellerjeviin »Elsalluidom« pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stnbica Donja, Elsatrg 16, Hrvat.
Na:bo!;S.? duiiCnato gnojilo
za vse zemlje in vse rastline je
Čilski soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri trgovcih z umetnimi gnojili. — Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam. Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravilni porabi tega in drugih umetnih gnojil, o un nem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno
Potldelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16.
Zlatnik v milu »Zlatorog« so našle v poslednjih dneh: gospa Kristina Arouš, Sv. Jedert pri Slov. gradcu, ga. Golma, Maribor, Frankopanska cesta, ga. Marija Pučko, Iljaševci pri Križevcih, ga. Marija Laboda, Vič-Glince, ga. Helena Matičič, Dob pri Domžalah, ga. Julija Majnik, Žiri nad Skofjo Loko.
Bžena ŽIKU je samo ena!
To ve vsaka
gospodinja, ki oče imeti na mizi okusno, zdravo in rc-
dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž IKO
v rdečem zavitku.
POZOR (irml
(Mnaredbamit
419	E 358/25—21
DRAŽBEN! OKLIC.
Dne 22. marca 1926, ob 9 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi šf. 20 dražba nepremičnin in sicer: vlož. it. 220. kat. obč. Dražlči: cenilna vrednost 362.578 Din, najmanjši ponudek 242.400 Din. — Vlož. št. 183 kat. obč. Slamnavas: cenilna vrednost 3000 Din, flajmanjši ponudek 2000 Din. — Vlož. št. 151 kat. obč. Krasirc: cenilna vrednost 7885 Din, najmanjši ponudek 5390 Din. — Vlož. št. 56 kat. obč, Rosalnice, in 625 kat. obč. Drašiči: cenilna vrednost 47.467 Din, najmanjši ponudek 73,050 Din.
K nepremični vlož. št. 56 kat, obč. Rosalnice spadajo sledeče pritiklinc: električni motor z žago in mlinom v cenilni vrednosti 62.100 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščate dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sc jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jc ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Metliki.
OKRAJNO SODIŠČE V METLIKI, odd. n.
dne 6. januarja 1926.
popnata na čevlje, gamasne, jermena, taške, podnožnike vsakemu, ki pred _	Božičem kupi v naši
U detajlni prodaji v Pollakov! hiši, n Dunajska cesta št. 23, na dvorišča.
Tovarna za usnje iu čevlje
ir! Pol!a§t «3. d. v Liubliani.

PRODAM POSESTVO : hiša, zidan hlev in svinjak, velik sadni vrt, 6 johov gozda. Setve za 25 mernikov. Redi se lahko 4 govedi in prešiče Vse na solnčni legi. Cena 50.000 Din. — ANT. ZUPANČIČ, Zapodje, p. Vače pri Litiji. 478
ženinom in nevestam 'tL^fe
in pošteno inanufakturno trgovino LOGAR in KALAN v Kranju. _521
F|*fi| dobite ceneje nego otrobe, popol-f ItUL norna zdravo blago za prehrano, po 170 Din za 100,— kg pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.	528
Leta 1849 se je blisko vito raznesla po celem svetu vest:
se jo naSlo v Kaliforniji! Sit tisoče liudi je pohitelo tia v divjem begu za srečo. Mnoei so jo našli. — Vam pa ni treba več iskati zlata v Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob priliki in potrebi kupite
ferpeniiM® nasio.
kajti vsak 1000. komad vsebuje zlatnik po 10 frankov.
5>S)§h8!«ilžC §V®J0 SKCO? Mnogo zlatnikov se je žc našlo, mogoče ga tudi Vi najdete!
ženini in neveste!
K u <1 i sc Vam razno manuiakturno blago najnovejše mode po izredno nizki ceni. JST- ANTON SAVNIK - SKOFJA LOKA.
EEBffiffiHESaani&iHBEBBEtSBHHinBBBBBBBBB
Kupim smrekovih okroglic
od 10 cm naprej, 1 ni dolžine. Ponudbe pod šifro: »Celulozni les« Stev. 224 na upravo »Domoljuba«.
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvarskimi izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ivan N. Adamič
Mubljana, sv. Petra cesta 31
ali podružnicah v Mariboru, Velrlnjski 20 ter Kamnik, Sutna 4,
4A3fWA ROČKA
modna,
Čaj za dame
mila., cvetna, ne razburjajoča, lakoimenotar.a
Ruska čajna mešanica
posebno primerna za pripravo v
samooarju, ker tudi pri daijSema vlečenju. _ne postane gr<mka._
Motna vina očistiti
IN TRPKA TER PREKISLA OMILITI JE ZELO ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spec. francosko želatino »LAINO« tvrdkc Cierment & Quignard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte ccnc! — Glavna zaloga; DROGER1JA
»SANITAS« — Celje in Ljubljana.
Drvarji dobe delo!
Posekalo se bo cirka 5000 metrov. 2a 1-20 m dolga in 1-10 m visoko zložena klana polena z okroglicami vred se plača po prevzemu vsake 14 dni 15 Din v slabši liniji, v boljši pa 13-75 Din, Predujmov se nc daje. Prednost imajo delavci iz Ribniške okolice. Delavci brez poselske knjižico se ne sprejemajo.
MATZELLE & CO. — ČERMOŠNJICE.
40% ®@pus®a 40(|>
ELEKTR. MOTORJI, 3 letno jamstvo. ELEKTRO COMP-, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta itev. 25.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Račun poštnega čekovusga urada zo Slovenijo it, 11.545
Tel, št. 57, 979 in47Q. Ljubi jana, MlklOŠiČeVa cesta 10 Brroi.iv.: Gospobanka.
v lastni palači (vis a vis hotela „UnIon,!). Potlružn ce: Celje, DInkovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled. KtapIJea!! Ssi ffesserve sltiupsio siescS! Din 15,ooo.ooo -, vHosje laatil E35ra 2oo,ooo.ooo--.
Daje trgovske Uredile, eskomptira menice, lombnrdira vrednostne pipirje. daje v najem jeklene shrambe, za vrednote, kupuje in proca_a kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse baninc transakcije pod najugodnoišiml pogop
Auiorlknnski oddelek: Direktna zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje amerišk;Ji zajiuščin. Bar PooblaSCcn prodnfalec sre£k Državne razredne lo!er!|e.
Izdajatelj: Dr. Franc Iv u lovec	Uredniki Franc Znbrct,	Za Jugoslovansko tiskarno; Karel Octf.
V