itn O p rfj :** yy i - Zr l l' 1 .i. j . i' tiZ GGv . V V TUfiNl atev. 7, t Lett III. TEDNIUC^ heuelja, 15 . februarja 19 ^*. Z Jezusovim pojavom na svetu je v vseh krfjgih hudobije us stal nemir, strah in odpor. Ko je kralj Herod izvedel, da je rojen Jezus, novi ju= aovski kralj, ga je to zelo vznemirilo. Zbal se je. Kaj bo z^aj?Kg.j bo z njegovim kraljevanjem? Kaj bo z njim? Vsa- zadeva mu nikakor ni sla v račun. Tudi med judovskimi verskimi poglavarji je Jezusov pojav povzročil veliko razburjenje. Izdajal se je za Sina božjega in de« Id za stvar istega Boga, katerega stališče se vsi pred judovskim ljudstvom zestepali. Pa je bila med Jezusom in njimi tak* strašan* §ka razlika. Tako visoko je bil Jezus nad njimi. Bali s* se ga. Čutili so Se od njega ogrožene, Začeli so se zoper njega boriti. Bili so v strahu za svojo oblast. Pa še nekoga je Jezusov pojav na svetu zelo vznemiril, Jezus je prišel na svet, da vzpostavi na svetu zopet božje kralj#« fctvo. Da ljudi re ii ir osvobodi izpod oblasti hudega auha, Šema druga božja oseba se je v njem učlovečila. - Ali je to mogoče? Da bi s#- vleda nad svetom zdaj spremenila, da bi oblast, ki je nad ljudmi že tak# dolgo izvajal, izgubil? Da bi bilo zdaj konec njegovega kraljestva? Hudi duh se je čutil ogroženega. Kaj storiti? Treba 3© bo najprej prepričati, kaj je na stvari. Poizvedeti in d* gnati bo treba, kd* je °ezusj in s k*m ima opravka, - Vseveden je namreč l mo B§g. Hudi duh ima- kot odpadli angel mn*go ostrejši razum, kakor cl*vek, vendar človekovih zgolj notranjih dejanj razuma in volje tudi hudi duh ne more vedeti. Tako hudi duh^tudi ni mogel spoznati v Jezusu božje osebe, dokler se ta ni začela p* svojih dajanjih kazati na zunaj. - Hudi duh je hotel.biti na jasnem gleda Jezusa če preden je d ezus začel javno Gelovati. Šlo mu je za res. j%rda pa vsa stvar le ni. tako neverna, l/lorda je pa Jezus vendarle navaden človek. Toda dognati je treba. Kaj storiti? Dotaknil se gg 09 $ pravem s .času in previdno prav na tisti točki, kjer.bb najbolj občutljiv* Če je človek, se gotovo ne b© mogel_zatajiti. Doslej s* mu je ze tolikokrat posrečilo* Tudi prvi človeški par je na ta na* čin zapeljal. Ustrezi zahtevam svojo ga telesaJ Poskusil bo s hrano, z uživaželjnostjo, "In pri*t*pil D? ter mu x%kelt "Oe si J3i§ božji, reoi, naj ti MmM ■ kruh?” flC fa j bt J^zus na to storil? Ce je človek, se bo po itiriat* set6lft£W&e& postu gotovo vzbudilo v njem poželenje pe hra n i* BafcŠ tudi a*. Saj dobro pozna ljudi in dubro ve, da je mnogim vs«. 6* bi Si lahko vse privoščili, da bi dobro jedli, in pili, da si mbgli po fflil i volji uživati. Za dobra službo, ki.bi jim #aajb^eil# udobub življenj« in uživanje vseh vrst užitkov bi dali vs^i cabts* iaS, poštenje, čistost 3 zdravje, mir vesti, narbdnos\t, v#r§, , c : 1<* abeličenjb* Vse to jim ni nič, gl r v no je, da se uživa. -.Kaj b© pa. JezuS storil? če je navaden človek, ne bo odklonil, v&aj ...>t - v. 7 . „ Leto III. 2 15. februarja 1948. plinoma ne. Jezus je ponudbo gl dko odklonil s priponko, da sa še chu 0 .- dobrine,^ki so večje kakor j- kruh. in uživanje. Hudič ni uspel. Kaj pa zdaj? Treba bo drugo pet ubrati, nora se pr-pričati, kdo je Jezus, Z uživaželjnostjo ni bilo nič.Za to ni dovz-ten, So ljudje, ki prezirajo uživaželjnost pa ne zaradi s,_ okornosti, ampak iz napuh. » Hočejo pokazati, da so .oni nad take nizk-.reči vzvišeni. Kaj pa, če bi poskusil z napuhom? Morda je pa. tu njegove šibka stran? Tu bo skoraj gotovo uspel, oaj je skoraj ■vsak olov-k zanj. dostopen, taki, ki se jim je posrečilo uživaželj« most -p^^-čioi ukrotiti pa še posebno. Kako'bi' vzbudil v njem napuh? kostavil]ge bo pred izbiro, ds bo moral nekaj nenavadnega narediti*, ali pa'bo pokazal, da nič ne zmor , Gotovo..se ne bo pastil ponižati in (Vtramotiti, „ Vzvišen nad v se druge... "Potem pa hudič v^ame s seboj v sveto mesto in pa peste vi vrh templja ter mu reče s ‘ J Ge si .Bin božji, vrzi se doli, zakaj pi= s.:no je s Svojim angelom bo za te zapovedal in na rokah te bodo no= sili, da z nogo ne zadeneš ob k men!" Kaj bc na to Jezus storil? C? je človek se bo pokazal, Ne bo se vzdržal in se pustil osmešiti. Doslej s- mu je preizkušnja z napuhom že tolikokrat tako lepo po¬ srečila. Toliko jih je že prepričal, da oni morejo vse in smejo vse, L:..i smejo^brati vse, smejo iti v vsako družbo, na vsako zabavo, oni tm.-jo slišati in videti vse. Zanje ni nevarnosti. Za druge slabotne, nepoučene, morda že, zanje pa m, Njim se ni treba bati. Nič jim ne p» škodovalo. Oni so vzvišeni nad take nevarnosti. Koliko jih je že na ta način, s tem, da jim je vzbudil napuh, poslal v prepad. Mnoge prav iz visokega. Za te je bil skok še posebno usoden. Kaj bo Jezus storil? Lahko bi skočil v globino* Nič bi se mu ne zgodilo. Toda kot učlovečeni Sin božji tega ni mogel Pokazal oi se prevzetnega, kar je pa z njegovim božanstvom nezdružb Ijivo. Tudi z napuhom pri Jezusu ni šlo* Jezus je" skušnjav ca zavr« nil* " Pisano je* Ne skušaj Gospoda svojega Boga d n *. ' Jezus mu je naravnost pove dal ? kdo je. Pa hudič mu ni ,ver= jel$ # en splih ničesar ne veruje. J, .0 tov iti mora, kdo je-Jezus. Se bo poskusil. b e sme'odnehati. Je važno* Gre za njegovo oblast. Morda bo pa. Jezus le za katero slabost dovzeten in če bo le za eno, bo že n.- jesn-m, da nima .z Bogom ampak le s človekom opravka« Tega se mu_ ne bo tr.ba bati. Ta mu kraljestva ne bo uničil. Kje naj še poskusi? Kj,e je človek še zelo dovzeten ih ranljiv? Kaj pa, če bi s polila« . pom,* lakomnostjo? "Znova ga vzame hudič 's seboj na zelo visoko go= ro, mu pokaže vsa kraljestva svete, in njih slavo in mu pravi*. "Vse to ti dam, č, pred me padeš in me moliš!" Za denar je vse naprodaj... .. . Mnoge je že takole popeljal na visoko goro, da se je le = po vedelo vsa bo 0 astvo, oblast in sijaj sveta. Zelo mikavno jimje vsa prikozalj še lepše kakor je v resnici. Vse to jim je obljubil, č: pred njega padejo in ga molijo. Mnoge že je premagal pohlep, v lakomnost, 4 da bi čim več teg a pridobili* Čeprav se predajo hudiču, Ckprev bo l;reba spolniti vse, kar bo on zahteval. Čeprav z najtežji« mi"krivicami, zločini, krvjo, lažjo, prevarami in nasiljem, same_ da bi dobili imetje, oblast, sijaj. - Kaj bo pa I.zus storil? Vela.« k- cilje ima pred Preboj. Kraljestvo hoče ustanoviti. . Getovo .be tudi on poskušal vsako ceno svojo namero izpolniti. Prilika mu j ■ dane.. C e č leve k, je ne bo odklonil* _ r JsZUH je tudi tretjo preizkušnjo prestal, 1? di za pohlep In Lakomnost po bogastvu, oblasti in sijaju sveta ni ...bil-prav nic G -ev ( J':': bO 7 , U 15. f omar j a 19G3, do v z ten. - C .sar je človeške slabosti, pa zal ukloniti kaj pisano je satan iskal, ni naš 1, ašel pri njem b©žj n bežati, ko mu je ta, ukazalai I K.cl _L j mo 6 * "Poberi e pri ki zusu . je mo= se satan, za= Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi. ■ ■ Pekaj vsakdanjega Zgodba o hudičevem človeku. Ali se ni tudi že v strani preizkušal? Ham čaral vse mo 6 vanje, čast, oblast, imetje? Večkrat Njegovo delo je pač boriti Božje kraljestvo pa je v Vsakega posebej napada. Prav nikogar ne izpu poskuša kakor pri Jezusu, Cim bolj mu je kdo lahko storil za božjo čast in božje kraljestvo, tem hujše ga kuša. Vsakega posebne tam napada, kjer je najbolj občutljiv. skušanju' Jez.usa se ponavlja v vsakem naš? Ali ni tudi nas že od različnih oče prijetnosti pred očij uži= je morda imel že tudi uspehe? se zoper božje kraljestvo, , v ljudeh. Zate se z ljudmi bori, ti. Pri vsakem podobno nevaren, čim vec bi priz= ee pred me' padeš in mcgoce ponuja in obljublja ped pogojem, moliš, Jezus je vse satanove ponudbe odklonil. V njem božja moč. Kaj pa mi? Samo s svojimi močmi jih ne moremo, ne in stalno nev Potrebna je tudi nam božja moč. Pa bi tudi Vse me božje moči, prav zato je .Jezus trpel in umrl in prav zato bil božja moč, božja milost po zakramentih in drugih sredstvih' nekaj te in učil, haja vsa ki jih j slabosti dopolni, pomočj® moramo napeti kar je v naši moči in "pa prišel na svet, tudi skušan. Od J« vsaj vseh mi imeli zato živel tu nam pri= Jezus določil, ce Sami smo preslabi spopolnjuje,Kar Z Jezusom zmorem©, nato dah sv, jih pravilno rabimo. Tocia po besedah sv, Pavla se "moč v mi sami ne zmoremo, to nam božja moč kar bi sami ne zmogli. Pa še z Jezusovo vse sile. Bo 0 tako hoče, da sami storimo vse, kolikor sami voč ne zmoremo, nam Bog dopolni, tudi skušnjave satanove, zmoremo po bepo¬ ki nas po dpi ra k" odšel, s® angeli pristopili ponavlja. Jako je s človekom vedno, če vse, kar zmorem®, Ut ’ njem P-’.vla samo "v .Ko je hudič se še mu stregli, premagal zmagoslavno je skušnjava selo Tudi to skušnjava, ngeli pristopijo. Kako sladke in ki je pr:gnala skušnjavo. Zlasti, če je bila Kos nebeškega veselja in sreče čuti, taka duša. Bog da še na okusiti del sreče in veselja, ki gg?%amenil v nebesih vsem, odločno odbijajo skušnjave po'vzgledu in s pomočjo Jezusovo v duši, huda. zemlji 'ki rMizm Gotovo je želja vseh slovenskih deklet^ da ostanejo tudi v tujini zveste Bogu. Svojega katoliškega prepričanja, zaradi ka= ter ega smo bilo že ob odhodu od doma pripravljene sprejeti vsako žrtrv tudi v bodoče ne bom® zatajile. Baša največja^odlika je, da r smo božji otroci in to hočemo tudi ostati. V taborišču, kjer -smo živele do sedaj skoraj med samimi Slovenci, kjer je bilo prilike dovolj za vestno izpolnjevanje v.; rakih dolžnosti, kjer smo imele dobre prijateljic®, ki so nas s. svojimi zgledi vzpodbujale h kre= postnemu življenju, to ni bile revne težko. Dovolj opore smo d«bi= le. Ali pe nam bo tudi tujina pri' izpolnjevanju naših verskih'dol--* žnosti, pri rasti našega duhovnega življenja nudila oporo ? .Lahko si z gotovostjo rečemo, da ne. Da bomo mogle ost ti zvesti otroci božji, se m*ramo ze s .-daj zavedati, da se bomo moral"' v tujini za svoje katoliško pre¬ pričanje boriti, če g, a bomo h«.telo shraniti, Za borbo pa se moram« 'cev. 7», 1-t' :ii. 15» februarja P .O, : pri jr viti. Zato mr tode in ororoe, največ Jo matere je potrebno, da ■s katerimi nam doto, največji zaklad, ki našo vero Vsa miselnost poznamo vsa sredstva, vse načine, bodo skusali iztrgati iz naših src o nam ga dalo na pot naše drage dane s iveta je obrnjena in pogled ■ v-, ? 0 rige šnjega sveta je obrnjena v tostranstvo. Vrši se kruta, _neizprosna borba med dobrim in zlim, 'l'e borbe ne bo konec danes ali jutri, šla bo še naprej, d'o skrajnosti. V svetu vlada brezbožni duh, ki z vsemi^sredstvi skuša zastrupiti duše, zamegliti prevarami in lažmi omrežiti pravo miselnost, ukovati duha _suženjstva strasti in slabih nagnjen*) Pregovor pravi, da je rimi lahko biti dober, v trpljenju in preizkušnjah•se šele o" junaki, Javno mnenje, t,j, mnenje večine ljudi, tudi v Ameriki,ki se ,-i danes zdi morda obljubljena dežela, ni katoliško. ■ Ljudje cijo, da je " ' ’ " ~ " " " tičnem in ■; v med dob spoznaj 3X' = vera privatna zadeva posameznikov, V družabnem, poli .ospodarskem življenju nimata Prevladuje mnenje Bog vse in Cerkev nobene besede c c so vse v gre kateri živiš, vse te bodo zveličale, ■' 3 tako napredna Amerika, versko zaost duhovno pomoč in oporo, ki Jo nobene veljave, eno je po povem, da j občutimo veliko sv. daritvi, pri pogostem prejemanju ki ge j d bilo v najinih zadnjih letih nič koliko iskali tolažbo in pomoč pri najboljšem Tolažniku, pravo pot, Besnico in Življenje, V bilju, kjer se množica ljudi koplje še niso prišli. enako epibre, vse= Čudila se boš, če ti la. Same predobro prejemamo pri dnevni Zakramenta. trpljenje, .n v katerem sva nama jo pokazalo svetu pa, kjer'jje vsega v iz©= v brezdelju, d® trga spoznanja Tudi nravnost je na veliko nižji stopnji, kakor pri nas, tersko popolnoma brezbrižen Slovenec, ki je pred meseci odšel v Kanado, piše? Za mlada deklet.? je tu veliko nevarnosti, Tu je do= lar gospod. Vse je mrzel račun... Dolar vlada in skoraj vsakega^»bsede takozvana dolarska bolezen. Orožni so lačni ljudje, a še hujši so presiti] Nesrečni so, ker so mize prepolne. - Sam tavam preplašen, z neutešenim hrepenenjem po ten svetu.'- iška je miru, Bog - sam® v tvoji neskončni ljubezni in odpuščanju je moja rešitev, , Svetu gre za materialni- koristi, Zanj so božje in cerkve« ne zapovedi ali nravni zakon postranskega pomena. Za udobno živ« Ijenje vse narede, vse žrtvuj o-j o , De z mero poveličujejo podjetnost in iznajdljiv:st,.Zapostavi jajo pa ponižnost,^skromnost in zado= voljnost, Ali misliš da so srečni? Iščejo srečo v svetu, pa niso s? prišli do spoznanja, da je prava sreča v Begu, in da je naše srce nemirno, dokler v Njem ne počijo, Ali se zavedaš koIrka nevarnost preti, da b® tako zmotno gledanje zajelo tudi tebe ? Morda se bodo norčevali iz v tvoje po=p bcznesti, ovirali te bodo pri izvrševanju verskih dolžnosti zaradi svoje brezbrižnosti. Popustila boš enkrat’,, dvakrat. Blodila bo mlačnost in vedno večje opuščanje vsega, kar bi te obdržalo na višini* Cisto verjetno je, ds tudi ne b® prilike za^sv, mašo.Lahko se zgodi, da boš imela do cerkve j>0 km ali še več. Naši drvarji v p Kanadi morejo c.b nedeljah le po radiju poslušati sv. daritev. Prvič so bili pri sv, maši za b®žiČ v 60 'en oddaljenem mestu, Tudi ne bo prilike za pogosto prejemanje sv* zakramentov in za spoved v mate« rinem jeziku. Ne bo prilike za poslušanje božje besede in ne na« bežnih časopisov, katerih branje bi ti bil© v^duhsvno oporo. Je tvoja vera ne bo živa in trdna, če je zgrajena kot stavba na pesku, če jo drži pokchcu samo misel, da je potrebna pac zato, ker so po njej živeli tv c ji predniki, svarsi, ker žive po rije j ljudje'okoli tebe, pot: er.; se bo ob prvem vetru zrušila. Da bomo premagala v s- ovire, nam je potrebna močna in živa vera, ki raste v zaupanju v Boga. in bo-žj o."” pne vidnost. , Ali p e bomo " p ■ p o< H- P rt> vX) -f-' , C>- o "V« V. s J •ao III. li?. februar o .• 1948. ustrašile vssh težav ir po ste le raslo dušne ? Nikakor! Trdno v veri s po^umbia^l camo v bodočnost! Bo o no preizkuša človeka preko njego= vin moči. ; nas ni dvoma, da bo Bog uredil vse tako, , kamor je za ms na 3 ool;j pr, v, če bomo vse težave ip skrbi polagale v Njegovo Presve= to Brce. Kdor v Bogu živi, se nikogar ne boji! .Prosimo pa že sedaj za močno, živo vero, da bomo. mogle v tujini ostati zveste Bogu in Kristusovi Cerkvi! Bpet po daljšem presledku nekaj za vas, ki ne živite v taborišču, Skoro O otovo bo marsikdo in marsikatera, ko bo tole pre= bral z omalovaževanjem stvar odložil. Vem pa, da je marsikdo toliko ras -..n da se toliko zaveda in da na svoje versko zdravje, da se bo zamislil in poskusil. Duhovne vaje bodo v taborišču v Spittalu - skoro malo mi= sijona, 2 /. febr. se bodo začel? za Žane, 1 , n.rca za dekleta, 8 , marca za fante in 15. marca za mo ’,?, Krčele se bodo vedno v ponedeljek zvečer in končale v soboto zjutraj, kateremu, ali kateri je mogoče se odtr 0 ati, nao to stori in pride. Krasna prilika za poživitev in utrditev verskega življenja in prilike za odpravo velikonočne dol= znosti. Pišite kar na pisarno papeškega delegata, taborišče Spittal bar. 18 / 21 , Ko b °wriao o krepostih," 1,10 ramo ločiti razne vrste v kre= posti. Kreposti so take, ki jih človek s svojimi močmi in zmožnostmi lahko pridobi in take, ki jih na noben način s svojimi človeškimi neravnimi močmi ne bi mogel pridobiti. Zato takim pravimo nadna= rovne, prejšnjim pa naravne. Nadnaravne so trii Vera, upanje in lju= bazen. Te človeku da Bog z milostjo vred* Pri drugih krepostih pa 30 tako, da jn človek s svojim trudom in seveda podprt z milostjo božjo sam pridobi. Zato jim pra¬ vimo pridobljene, Lahko pa se zgodi, da jih Bog človeku kar da brez njegov ga posebnega truda. Takim pa pravim® vlite kreposti, Lahko bi jim včasih tudi rekli prirojene kreposti. Saj ima vsak človek skoro kakšno dobro stran, da. kako dobro delo prav lahko brez posebnega, truda vrši., Ta je izr dno usmiljen, oni pravičen, spet c.rugi vztrajen, srčen itd, Bog je te kreposti vlil, ali radi po= sobnega truc*?. staršev, ali iz kakega drugega razloga. Dobe se ljudje, ki imajo kako krepost v izredno veliki meri - junaško stopnjo kreposti, ki skoro presega človeške moči.^Za primer navedimo junaško ljubezen, in požrtvovalnost za rešitev duš pri našem misijonarju škofu Baragu. Tako junaško stopnjo kreposti zahteva sv. Cerkev za svetniško čast. Stopnja ali m ra kake kreposti je lahko pri raznih ljudeh različna. Ta ima ki posli usmiljenja do bližnjega nekoliko, drugi več, tretji še več. Vse kr-posti 'so pa V zvezi med seboj tak®,, de. nobene kreposti v popolni m-ra ne more Imeti tak, kdor kake kreposti sploh nič nima. More imeti te ali druge kreposti nekaj, v popolni m.ri pa ne. Navadno je pri ljudeh tako, da ima kdo vse kreposti, ena med njimi pa je razvita še v posebni meri. Vse kreposti na njem so lepe, ta je pa se j>osebno lepa. Kakor na vrtu, kjer raste veliko lepih cvetk. Vse so .lepe, vse prijetna. /Pa Ae vendar -ta odlikuje po ~ 6 - Ot-V. 7,, III. 15, februarja 19 š 8 > lossbno lepi barvi cvetov, druga po prijetnem vonju, tretja .po Ie=' poti listov itd. Tako je tudi s krepostmi. Pri enem je zlasti raz- vita tc , pri drugem druga. Vrt krščanskih kreposti je različeh in prav ta različnost je lepa, ugaja in privlači nase. Kreposti seveda brez božj- milosti niso mogoče. Vse pri- hahjajo iz dobrote božje. Peketere, katerih bi človek s svojimi močmi sploh ne mogel dobiti, nam je Bog podaril - vlil - s posve= čujočo milostjo, pri drugih pa nas s posebno dejansko milostjo pod= .pira, da jih pridobimo, če se za-nje trudimo. Treba pa je resne ,volje in vaje vsak dan, pa tudi penižn molitve vsak dan sproti za krepost katero hočemo doseči. Vzor vseh kreposti nam je Jezus učlovečeni Sin božji sam in potem na.jsvetejša Njegova mati Devica Karija, ponižna dekla in posnemovalka Gospodova, Za posamezne kreposti i..uamo poleg tega najlepše vzore še v svetnikih. Ti so bili ljudje, kakor smo mi, so se morali boriti z istimi slabostmi, napakami in težavami, kot mi, pa so se z vatnaj no vaj n in ponižno, neprestano molitvijo povzdignili do juhaške mir. kreposti, Le poskušajmo-jih posnemati in priporočajmo sc jim zlasti za tiste kreposti, v katerih so se oni posebno odlikovali. n odpusti nem DOLOV Očei Tvoj sin nas je učil ljubiti Tebe in bližnjega! Toda žal, na to zapoved, ki je najvčja, pozabljamo in grešimo. Zato nas je tudi učil prositi odpuščanja. Imamo dolžnike: žaljivce, krivičnike, zlodejnike, Z be= s. do in dejanjem so nas žalili,- nas še žalijo. Z besedo in z de= janjem nam delajo krivico, pa mislijo, da delajo prav. Z besedo in dejanj-m nam povzročajo zlo in so nam ga povzročili, po naših sodbah nepopravljivo, neodpustljivo zlo. Prelivali so kri, še jo prelivajo, obrekovali so in š? obrekujejo, uničevali naše dobrine in jih š-'. uničujejo. Gospod! In Ti hočeš, da jim odpust_mo, da jih ljubimo? Hočeš, da jim izte&nemo roko v sprave?^Hočeš, da prepusti- mo lebi maščevanje?! Mar ne terjaš od nas preveč?! Preveč, Gospod?! Dolžniki smo* Tudi mi smo žalili, delali krivico bližnja = mu, Z besedo in dejanjem, v željah in sklepih. Pa ne le, da smo, tudi še sedaj delamo zlo. Vsak dan. K° misli, da ne vemo. Sicer pred seboj skrivamo, tajimo pred Teboj in seboj, toda, če pogleda* mo v svojo du io, če poslušamo vest, ki je Tvoj glas, tedaj, tedaj moramo priznati o Gospod, tudi ni smo krivičniki, žaljivci, zlo- dejniki, če ne v dejanju, pa vsaj v željah, v volji. Dolžniki smo! Dolžniki rspram Tebi, Oče } Kolikokrat smo Tc žalili, teptali Tvoje zapovedi, prest®pali Tvojo voljo, zameta* vali Tvojo besedo,, Namesto, da bi služili Tslsi, smo stopili v sluz- bo Tvojega zopernika. Gospod, Gospod, mar ni naša dolžnost.,, da Te prosimo odpuščanja? Toda, toda... Gospod, kako naj^pričakujemo ljubezni od Tebe, Če ni ljubezni v nas? Kak.® naj pričakujemo odpuščanja od Tbe, če mi ne odpuščamo? Verno,verujemo, čutimo,Gospod, da moramo najprej sami odpustiti, če hočemo, da nam odpustiš Ti, Odpustiti moramo vse, tudi največje krivic-., kaj pa so ene v primeri s kri= vicami, ki smo jih storili Tebi? Nič, prav nič! Ge manj kot nič! Odpusti...! Odpuščamo! Bm z^ljubezni ni krščanstva! Me¬ nimo, da srno kristjani, kristjani o življenju in prepričanju, ___ morda c-lo, da smo mučenci radi krščanskega prepričanja. Toda,ce m-rimo svoj- krščanstvo z merilom, ki ga imaš Ti, z ljubeznijo, b daj vidimo, da je naše krščanstvo prazno, da smo^le pobeljen O ro'b, da smo doneči bron, da je naše krščanstvo laž, ker ne ljubimo CO ™ H H-P tf H N ® !i H v. 7, Let® III. 7 - 15 . februarja bližnjej pa hočem« ljubiti 'febc ! Ljubezen, 1 Ljubezen v s o, o 0 nespametnimi! ;t®vangu, v potrpežljivosti, v prizanesljivosti, v obzirnosti, v n-sebicnosti, ljubezen radi Boga, ljub zen v B«gu! Sk^ZI 5Toi£TJIj (nadaljevanje) RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA. ^Ponosno in silno rimsko ces&rstv® pričenja počasi razpa= dati - p®časi t©da vztrajno. - Na osvajanja.sploh ni več misliti« Iz severa se pojavljaj® mladi narodi in trkajo na rimska v a. Rimske legije niso več zmožne varovati in obdržati državnih meja, V četrtem stoletju se pojavijo od Severnega d® Ornega m©rja germanski rodovi. Velika gotska bitka 'ob Drinopolju dne 9. avgusta 378.1, kjer je bil premagan cesar Valencijan, je bila od= ločilna za stari rimski svet. V tem težkem času se je pokazal®, kak^ polno blagoslova in paia-tno je bilo, da je Cerkev dobila mir in svobodo. Razširjala so je nemoteno in vzela nase vlogo rešiteljice in posredovalke) kot varni otok. je bila za te dinji razpvani svet. Ponovno se je polizala kot varovalka rimskega ljudstva v žunanji stiski, ko je Alarih - gotski kralj že tretjič oblegal rimsko mesto, v katerem jo vladala lakota in največja stiska. Papež Inocenc I,. (401-417) je šel tedaj z rimske delegacijo v tabor cesarja Hononaja "v Raveni, da ga pregovori v njegovih namerah in načinu politike, medtem pa je m-larih že vdrl v Rim in ponosni Rim je tedaj prvič padel.pod tuje gospodstvo. Papež je hitel nazaj in v pogajanjih z Alarihom dosegel rešitev cerkva in bazilik apostolskih knezov -prvakov, J Vekaj let pozneje je bi L zopet papež le®n Veliki (440 461) branitelj in rešitelj Rima, Pomladi 1, 4j>2 je vdrl hunski kr. lj Atila v Italijo, da hi zavzel Rim) papež gre v Mantovo in odvrne Atilo od tega naklepa in s tem reši ne samo Rim ampak celo Italijo. To zgodovinsko poslanstvo je ovekovečil Veliki slikar ■ Raffael v eni svojih najboljših slik, - Hunsko vojsko so nat® za= clevale razne nesreče, lakota, bolezni in nazadnje so jo napad?,e še legije vzhodno-rimskega cesarja Marcijaha.-Zopet je pretila Rimu nova nevarnost. Vandalski kralj Gajzorih je s svojim bradovjem pristal ob ustju Tibere, tam pr magal rimskega cesarja Maksima_in se napotil proti Rimu. Sivolasi rimski šk©f - papež Leon Veliki, gre že drugič reševat Rim,- Naproti gre zmagovalcu in ga odvrne od oblaganja Rima. Zaton rimskega cesarstva in njegove slave je t®, konec mu naredi germanski vojskovodja odoakar, ki odstavi zadnjega rimskega: cesarja, fiomula Avgusta.* ki je bil itak samo še naslevni cesar. Tisočletno rimsko cesarstvo je prenehalo in z njim stari vek. (Dalje prihodnjič). LUOIA DE GAŠPERI, druga hči italijanskega min. predsednika, ki je pred kratkim promovirala na državni univerzi v Rimu iz filologije, je vstopila v- red šolskih sester Marijinega Vnebovzetja. »MALO PRED BOŽIČEM je umrla mati zagrebškega nadškofa mfcepinca._Pre= trpela je strašno veliko. Enega sina so_ ubili nacisti, dom požgali, fašisti in jza jiazadnjie doživela, se obsodo® sina nadškofa. 15. ■ februarja 1948 » St-v, 7. Leto III. - 8 - * •— - — ■ — —; —_ r. .. . — ALloIFSKI ti&Ol, in f postolski. delegat v Adis Abebi, mons 6 r.Schidan Marijan Cassa Se je uradi! pred kratkim v Rimu in dal zastopnikom tiska zanimiv«a poročila o stanja kat,Cerkve v Abe= siniji* Aatokefalna (samostojnajetijopska (abesinska) Cerkev se 0 pred kratkim priglasila za neodvisna od aleksandrijsko Cerkve v Egiptu, 'la korak smemo razlagati kot približevanje k Rimu. Ko so nedavno v Addis Abebi apostolski prefekti in vikarji Vzhodne Afrike imeli konferenco, je prišel v poslopje apostolskega delega* ta tudi etijopski metropolit, da bi - kakor je sam rekel - izkazal Spoštovanje papeževemu zastopniku. V nadaljnem razgovoru-so raz= motrivali razlike med obema Cerkvama in je bilo povdarjene to, da imajo Atijopci kat,Cerkev za mater vseh Cerkva. Zastopnik Atijop« cev je izrazil tudi željo, da bi šel osebno v Rim iri tam zaeol razgovore za zedinjenje, tli izključeno, da bedo ta prizadevanja v c: o gl- dnem času privedla do razveseljivega zaključka. p (Nadaljevanje) Nekaj minut je 'tako visel ob vratih, da je zopet prišel do sape in zavesti. Kato je počasi s tresočo roko odprl vrata in vstopil n- prosto. Loge so se mu tr-sle in v glavi se mu je vrtelo, mio mu je hudo, de bi najraje zajokal. Ko je zopet, počasi zaprl vrata in stopil na železno strgalo mu je z obema nogama hkrati zdrselo in tisti trenutek je omahnil po tleh'ter obležal, 4 . Župnik Janez je se.el tisti večer ob topli peči in molil iz brevirja- Imel pa je navad©, de se je vsak večer, kadar se je vršila pevska vaja oglasil pri pevcih. ‘Tudi danes je to nameraval, le za naslednji dan je opravil nekaj brevirja. Pogledal je na uro s Osam. "Pa r»j zadostuje za danes’ 1 si je mislil, vstal,si ogr¬ nil suknjo, poveznil na glavo klobuk in počasi odškripal v pri* tličje. Pa hodniku je bilo vse temno. Gospod je postal in prisluh* nil. Pse tiho. Ali se morda moti? Se j je vendar dan--s petek? Ali p vci. niso imeli vaje, ali pa so te končali, btopil je v kuhinjo. ■■Valerija", je dejal svoji sestri, ki mu je gospodinjila, "ali so pevci že odšli?' 1 "Pevci?", se 'je začudila Valerija, "Danes jih ni bilo slišati!-'' "Tudi jaz jih nisem slišal" je dejal gospod župnik in odšel po hodniku proti glavnemu vhodu« Odprl je vrata in pogledal na d-sno in levo, kot bi hotel pogledati^za pevci. .Tedaj je pa v slabem luninem svitu opazil, da nekdo leži pred župnišenimi. y rati. Stopil je za k®rak nazaj in zaklical v hodnik: ‘ "Valerija, hitro luč, tu se je zgodila nesreča," Dekla je hitro pograbila veliko vozno lešcerbe in obe z 7 deri jo’, sta odhiteli pb hodniku na pr^g. "Sem posveti" je dejal gospod župnik in obrnil na tleh ležečega na hrbet, da mu je mogel videti v obraz,^ "Bog nebeški, to je pa naš organist Blaž" je .zastokal gospod župnik., Valerijo je pa nesreča tako zadela, da^je mahala^z rokami, mendrala po snegu sem in tjo in vpila: 'Memnačka, jemnacka, Aaii.oo_.pa = zdaj?^__ ;== . : _. == ^ ======; ==r: = = = r==t=:=====; {p§lje = prihodnjič.) == Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Trhstac.hu pri Lienzu..