F   $".%<]? i Uvi-
\ mm.1 < '
t UMM i Mhk. l iMvd mi
7il I*-   29^13
Mili. Itle

.Slovenski Narod* vtlja w IjaMj—l
na dom  dostavljen:               ■           ▼ vpravni&vu prejeman:
ćelo leto napr^j   •   •   •   •   K 24'—  I  odo leta oaprc]   •   ,   .   .   K 22'—
pol leta       m       •   •   •   •    ,  12"—  I  pol leta        m       •   •   •   •    . 11'—
četrt leta     m       •   .   •   •    »   6*—  I  cetrt leta      „       •   •   •   •    #   550
na mesec    »       i   » •  •   »   >—  ■  «» meace    „      . ....   190
DopM naf ss frinkirafo. Rokopfsl se ne vračato. U/8J!n«tvoi BaallovA ulica At 3 (v pritiičju ievoj telefon it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vio., u dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavnlštvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije, inserati U(L,
io je administrativne stvari.
1                     Posameiaa itevlika vftlfs 10 vinmriev.                      ■
Na pismeaa naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroda« tlAkaraa" telefon ŠL «5.
.Slovenski Narod* velja po pofttfi
a Avstro-Ogrsko:                                      za NcmčIJo:
ćelo leto skupaj naprej     •   K 25*—     ćelo Icto naprej       .   .   .   K 30 —
SttiSi    Z        Z    I  I    I J6'50       M Ameriko in vse druge dežele: na mesec    m        m     t   ,    9   2-30     ćelo leto naprej   ♦   .   .   .   K 35,—
Vprašanjem ?lede instratov se raj priloži za odgovor dopisnica ah" znam ka Cpr&Tcistvo (spodaj, dvoriSČe levo), KnaUova aUca ii. 5, tcltiou ŠU 25.
Srditi   boji   v  Karpatih   in   v  Bukovini.   — Odbiti ruski napadi pri Gorlicah in Zaklycz!nu.
—  Crnogorci so se umaknili izpred Trebinja.
—  Nemci  so  zavrnili  vse   napade   na   fran-coskem bojišču.  —  Položaj na Poljskem  je Refzpreraenjen.   —   V Nemčiji ima?o koncem ieia 1914. 577.875  vjeinlkov. — Potopljena
angleška okiopnica.
ODBITI  RUSKI  NAPADI   V  KAR-
FA7!H,   PRI   GORLICAH   IN   ZA-
KLYCZYNU.   —   IZPRED    PRZE-
MVSLA.
Duna!, 31. decembra. (Kor. ur.) U rad no razglasalo ćne 31. decembra fpcidne:
Včsraj so razvijali Rus! živahno d;!ovHr:e v Bukovini in v Karpatih* Naie čtre se Urže ob reki Suczaw\ v £orenlem obrečju Czeremosza, dalje vz: cdno na Karpatskih grebenih, v ćeHni reke Nagy Ag, pri Okormezo, !;>r se je včera] zopet z velikimi iz-gi-**aiiil ponesrečil sovražnikov na-pad, severno v gorenjem obrečju I nf creze in eeverno jjorskega pre-Uia Uszck. Zaeadno od tesa preiaza vim rasprotnfk, ki je tu ustavil svo-jc prodiranje, nobenih Karpatskih prevodev v svojih rokah.
V prostoru Gorlic in severo-vzhcdiiO od Zakllczvna srao povsodi cd*-;Ii včeratšx*!?e in tuđi v pretekli roči nadalievane srdite ru^ke napa-c!p. Ob Nidi ie vladal mir. Dal«e proti seveni nsnreduje zavezni^ki nanad.
Pred Przemvsicnn so dognali, da 5fi b _r2 r^s'^e piJtndje ohfečene v av-5fro - ogrs'tie uniforme. Sovražni čzžtr.lki m meštvo, ki se poslužujejo te nedopustne vohie zvrače, nimajo več rr^'izs d^ ugodnosti mednarod-C!*i zakonov in običajev.
Nsniestpfk načelnika generaJnega štaba pL II 6 f e r, iml.
BOJI V KARPATI!! !N V BUKOVINI. — PRI   TARNOWU   JE  NAŠA ARMADA VJELA 2000 RUSOV.
Dunajf, 1. ianuarja. (Kor. urad.) Uradno razg'asaio, dne 1. januar ja opojdne:
Boji v Karpatih in v Bukovini se trajajo. \ce-^i ni^o oi-vrroči-I »ohe-iie izprfifoen^e skuvac;]«?. V obrečja Biaie južno od Tan?«wa srno če*. dan in tekom no:i oc-riii s tc??<:in: :zsu-bam! za sovrci^.^ka opetovane so-vražne napade. Na*e ćete ?o pri te»n vje'e 2(100 mož !n unieni!3 6 strojnih puek. Ob Y??H Ie o% Iraia tra'-o *ro?ta megh vc?r;e ak;i!e.V itzi )z tor^ de-loma mir, d^Ioma pa f »no rr.alo napredovali.
Na fazne"! fcc.i5š^u se ni nices3r dogodilo.
Naircstnik načelrika gejier?Ine??a štaba cL fi o f e r, frrl.
BO.fl   OB  BZURI  IN  R4WK!,  SI-
CER JE PO!-O^AJ NA POL.7-KEM
NEIZPREMENJEN.
Berolin, 31. decembra. (K -. ur.) Wo!ffov urad jiavSja:
Vre?!ki glavni stan, dne 31. decembra :
Vzhodno hoiisče: \ Hožaj v vzhodn;i Prnsiji in v Po!*ck% severno od reke Visie, je ne?zpr«?nenjen. Ob reki Bzur! in vzhodno od rv.e boji
še trajajo, V okoiici Rawe napreduje C2fa ofenziva. Na vzhodnjem bregu reke PHIce je položaj neazprenienjea.
Berolin, 1. januarja. (Kor. urad.) \\"o!rfov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 1. januaiia dopoldne.
Vzhodno bojišće. Na vzhodno pruski aieji in na Polfskem je estal položaj ne\zf}reme&ien. Moćna mi'gia ja ovinila operacije.
Vrhovno armadno vodstvo.
m
KOLIKO   RUSOV   JE    BILO VJFTIfi   NA   POLJSKEM?
BeroHo, 31. decembra. (Kor. ur.) Iz veiikega g!avae«a stana ie rzvedel \Vclffov- urad:
Naše   na   Poljskem    ^e   boreće ćete, so vfete on zasledovanju, ki se ie raz^jfo pO boHii pri Loćzu in Lo-mJczi:, nad    56.000 sovražnikov   \n vn?eni!e mncgo tonov    in    strojnih pušk. CčkOtni plen naše, dne 11. no-j vembra \  Poliski zanočeie ofenzive, | je torej narasel na 136.0(90 v£činikov, nad )M) tt>pov in r.ad   3€0   strojnih ptišk.
SfcvSio vjetnlkov v  Nemi;iii.
Tierolin, .>i dec^trHra fKoK n.) Celomo ste.^io k< nce/n ieta v Neic-čiji se nahajajočih in interniranih vjetnil^ov znaša 813$ častnikov in ^77.875 mož. V tem številu ni nobe-nin civilnih vjetnikov. Pri tem nišo \ š;eti oni Vj*einiki,ki se nahajajo še na transportu In dol onih. ki so bili za-jeci na zaslcdovaniu v Ruski Poljski. Med temi vjetniki ie: Francozcv 3459 častnikov, med njimi 7 generalov, in 215.905 niož. Rusov: 3575 častnikov, med njimi 1S generalov in .308.294 moz. Bcljrijcev: 612 častnikov. med njimi 3 generali, in 36.S52 mcž, in Angležcv: 492 častnikov in 18.&24 mcž. Ve.st. ki jo širijo iz Kopenhagena in ki izvira baje od ru-ske^ra vojnesra n ^iistra same^a. da se Pj»?nia v Rusjii 1140 častnikov in 134/00 mož nemških vjetnikov. je prevsra. Rusi šte.icjo tuđi civilne vjenikc, ki so jih ob izbruhu vojne pridržali in internirali. Vojnih vjetnikov je računati k\"cč?emu 15^. Pri tem ra ie uva^vati. da je velik <^e! tuđi teh vjetnikov prisel v roke Ru*ov samo zategaueij, ker so bili ranieni.
HINDENBURGOVO ARMADNO POVELJE.
Beroiin, 1. januarja. (Kor. urad.) ^Morgenpost* priobčuje to - Ie dnevno povelje generalfeldmaršala Hin-denburga povodom Novega leta:
»Vojaki vzhodnje armade! Koncem leta mi je srčna potreba, da vam izrečeni svojo najtopleiso zahvalo in svoje poino priznanje za to. kar ste v sedaj poteklem času storili pred sovražnikom. Knr ste pretrpeli na po-manjkaniu pri silnih pohodih, kar ste dosegli v delfin, težkih boiih, bo šte-la vojna zgodovina vseh časov ved-no med največja dejanja.
Dneve izpred Tasnenberga in pri Mazurskih lezerih. izpred Opatova, Ivangoroda in Varšave, izpred V!oc-lavka. Kutna in Lo<lza, pri Pilići, Uzuri in Ravki vam ni mogoče nik-Ć3.r pezobiti. Z zahvralo bogu. ki nam je da! moč za taka dejanja, in v trd-nem zaupaiju na nadaljno njegovo pomoč, hečemo stopiti v novo leto. Zvesti S'oji vojaški prisegi, J?omo vrs;!i tud: še rsadalje svojo dof^nest, da bo naši domovini zagotoVljen ča-sten mir. In sedaj krepko naprej, ka-kor v !etu 1914, tako tuđi v letu 1915.! Žive! Njegovo Veličanstvo ce-sar in kralj, naš m:Iost!Hvi vo;ni go-«p©d! Kura!«          i
m                 9
*       i
BOJI NA POLJSKEM IN V GALICIJI.
V czki zvezi i operacijami v Karpatih in vendar čeloma ločene cd njih. so operacije naše in nemške ar-niade v Galiciji in na Poljskem. Položaj med Sučavo in izlivom Dunaje-ca je re vec dni ncizpremenjen. Ruska ofenziva proti Krakovu je ustav-Tiena. Nasprctno pa naša ofenziva pri Checinu vzhodno od Przedborza prav krepko napreduje. Boji jnžno-vzhodno in vzhodno od Tomašova trajajo še vedno. Močne ruske čete pa se približujejo zopet izpred OpoČna.
Ob Bzuri in Ravki stoji boj v bistvu. Ie tu in tam so Nemci zavreli nekatere pozicije na vzhodnjem bre-gn teh rek. Pri tem so se zlasti naše 30 5 centlmetrske motorne baterije odlikovale. Pri Ravi skušajo nemške čete provreti proti Biali in Sadkovi-cam z namenoin, potisniti ruski centru m nazaj.
Francoski vejaški kritik polkov-nik Fevler piše o bitki na Poljskem:
Bitka je podobna izredni šahovski partiji. Studij te bitke je prepustiti prihodnosti in nervoznim ljudem je samo svetovatif da se ne bavijo pre-več s to bitko. Partija stoji sedaj v stadiju, ki kaže za rusko orožje prav đvomljive šanse. Kljub vsem petro-gradskim brzojavkam se mora videti našim zahodnoevropskim očera splasno umikanje zeio mučno.
Iz Lodza prinašajo nemški listi ta dva oklica nemškega vrhovnoga povelinika na prebivalstvo:
»Ruske čete so Lodz zanustile, mesto je v nemških rokah. Nemški poveiinik jamci prebivalstvu milo in dobro ravnanje, pa samo pod pogo-jem, da ne uprizore nofcene oborože-ne vstaje. Prebivalcem se n^roča, da nemudoma izroče vse skrite ru?-t ke vojake, bodisi uniformirane, bodi-si civilno cblečene: enako se zauka-zuje. da izroče ^rebivalci vse orožje in voiaško opremo, sicer zapadejo krivci strogi kazni.«
Na ruske vojake je bil izdan tale oklic: ^>LTdaite se kot vjetniki in zberite se v južnem delu mesta. Dobro bemo ravnali z vami in vas dobro hranili, kakor ravnamo z 250.000 vašimi tovariši, katerim gre v vjet-nistvu prav dobro. Kdor iz*ned vas tega prvelja ne bo poslušal, »ega bi morali ustreliti.*
O L o v i Č u poročajo. da sta mesto in okolica nTočno trpela. Iz Krakova poročajo, da so tovarniški kraii v okolici N a d a r z y n a, B1 o-nj a, Grofeca, Piaseczna, K a 1 w a r j e in Z y r a r d o v/ a po-polnoma opustošeni, ^elcznica V a r-š a v a - S k i e r n i e w i c e je raz-dejana, nad 20 mostov je bilo razstre-Ijenih. \Tsa okolica je izumrta. Tuđi kraji K i e 1 c e, S u c h e d i n o v;, Wysoko. G r a t o v in S a n d o-m i r so uničeni. Tostran Visle so hu-do trpeli kraji R o z w a d o \v. M i e -lec, Tarnobrzeg in Kolbu-szow a.
*
V KARPATIH.
Uradni komunike nam podaja pregled razDoredb'e naših čet v Karpatih od Bukovine pa do Tomašova. Glasom teza komunikeja so se deslej vsi poskusi Rusov vdreti preko Kar-patov na Ogrsko ponesrecili.
Iz Budimpešte poročaio še nadalje: Po zavzetju Uzsoka so naše čete zasledovale sovražnika ter pri tem prekoračile gališko mejo. Naše
LISTEK.
Riga i Bcrgantu.
(Dansko spisal J. P. Jacobsen.)
Tu se je razprostiral Stari Ber-pmo zgoraj na vrhu nizkega hriba, cbdan od zidovja z velikimi vratmi, in tu je ležal novi Bergamo, spodaj poi hribom, vsem vetrovom odprt.
Nekcga dne je izbruhnila kuga v novem mestu in je strašno grabila krocr sebe; velika množica nudi je ifmrla in drugi so pobegnili preko p'-r'ave na vse štiri strani sveta, — J/» lii^ščani v Starem Bergamu so za-jgali zapuščeno mesto, da bi izči-stili zrak, toda nic ni pomagalo; tuđi zgoraj pri njih so začeli Ijudje mreti, najprej po eden na dan, potem po pet, potera deset, nazadnje po dvajset, in ko je doseglo vrhunec, Se veliko več.
in ti nišo mogli pobegniti, kakor so to stonh oni iz novega mesta.
Bilo je pač veliko takih, ki so to poizkušali, pa ti so živeli življenje preganjane živali, skrivali so se po jamah in jarkih, po gozdovth in zelenih peljih; toda kmet je, ki so jim be-gunci zanesli kugo v domačijo, so linčali vsako tujo duSo, ki so Jo STO-
Čali in spodili so jo s svojega po-sestva, ali so jo pobili brez milosti in usmiljenja kakor stekle pse, v pravični samoobrambi, kakor so mislili. Ljudje iz Starega Bergama so morali ostati, kjer so bili, in dan za dnem je bilo bolj vroče, in dan za dnem je bila strahovita bolezen krvo-ločneja in krvoločneja v davljenju. Groza se je večala do blaznosti, in kar je bilo preje v redu in pravi oblasti, to je bilo zdaj kakor bi vse i zemlja požrla in bi dala mesto tega vse najhujše.
Takoj v začetku, ko se je pnčela kuga, so se ljudje združili v edm-stvu in skupnosti, so pazili na to, da so bili mrliči pokopani pravilno in dobro, in vsak dan so skrbeii. da so bile zažgane na trgih in tržišnih velike grmade, da se je zdravi dim raz-kadil lahko po vseh ulicah. Med uboge so razdelili brinje in jesih, in pred vsem so ljudje zjutraj in pozno zve-Čer zahajali v cerkve, sami in v pro cesijah, vsak dan so bili s svojimi mo-Jitvami pri bo^u, in vsak večer, ko je šio solnee k počitku, so turobno klicali zvonovi vseh cerkva iz svojih stoterih grl proti nebesom. In post je bi! zapovedan in vsak dan so bile relikvije izpostavljene po oltarjih. In končno, ko že nišo nič več vedeli, kaj naj store, so med glasovi trobent in pozavne razglasili z rotovškega balkona sveto Devico za podesto ali
župana vsega mesta,   za zdij in na vekomaj.
Toda — to vse ni nič pomagalo; ničesar ni bilo. kar bi pomagalo.
In ko je to razvedelo ljudstvo, in se je polagoma utrdilo v veri, da nebesa ali nočejo,   ali   tuđi ne morejo pomnerati, tedaj nišo Ie prekrižali rok ' in rekli, zdaj naj priđe, kar hoče. ne, ■ bilo je, kakor bi iz neke skrivne, pla-.' zeče se bolezni postal greh neka hu-; dobna,   javna in zbesnela   kuga.   ki ( gleda Ie na to, da roko v roki s teles-no kugo mori dušo,   kakor   je   ona druga razdejala telo. Tako neverjet-j no je bilo njihovo početje,   tako ne-znanska  njihova propalost.   Zrak je ! bil    poln  onečaščanja in brezbožno-I st".    poln    stokanja   razuzdancev   in I taljenja pijancev,  in najdivjejše neči nišo skrivale večje razuzdanosti kakor njihovi dnevi.
»Danes hoćemo jesti, zakaj jutri moramo umreti!« Bilo je, kakor bi tu zraven pisali note, in bi jih potem igrali na različnih inštrumentih v ne-skončnem peklenskem koncertu. Da, če bi ne bili že preje iznajdeni vsi grehi, tedaj bi se to zgodilo zdaj, zakaj, pota ni bilo, po katerem bi ne ho-dili v svoji zavrženosti. Med njimi so cvetele najnenaravnejše ostudno-sti, in ceio taki redki grehi kakor ne-kromancija, čarodejstvo in izranjanje hudiča so lim bili dobro znani, bilo je ćelo veliko, takih, ki so priča-
kovali od peklenskih moči onega var-stva, katerega jim nišo hotela dati nebesa.
Vsa radovoljna pomoč in usmi-tjenje je izginilo iz čutov. vsak je imel svoje misli zase. Bolnika so gledali kakor skupnega sovražnika, in če se je nesrečnežu nripetilo, da ie pade! na cesti vsled kužne, mrzlične omedlevice, tedaj ni bilo vrat, ki bi se mu bila odprla. temveč so ga s su-varnem sulic in b'nčanjem prisilili, da se je vlekel dalje in ni bil na poti zdravim.
In dan za dnem se je širila kuga bolj in bolj, poletno solnee je žgalo na merto. nobena kapljica dežja ni padla. zgenil se ni noben vetrič, in mrliči, ki so grJli v hišah. so razšir-jali smrad, ki se je pomešal s stojećim vzduhom čest in privabil ćele trume krokarjev in vran,da je bilo po zktovih in strehah vse crno. In krog in krog po mestnem obzidju je sedelo nekaj čudovitih, velikih inozemskib ptičev, od daleč, z roparsko grabežljivim kljunom in prićakujoče za-krivljenimi kremplji, in sedeli so in gledali z mirnimi, požrešnimi očmi navzdol, kakor bi ćakali Ie na to, da se nesrećno mesto izpremeni v eno satno mrhovinasto jamo.
Bilo je ravno enajst tednov, od-kar je bila izbruhnila kuga, ko so zagledali čuva] v stolpu in še neka] drugih ljudi,  ki   so bil bol] na visokem.
da je zavila čudna trtima, od planja-ve v ulice novega mesta in šla mec! od dima začrnelimi kamenji in med crnim kupom pepela. Ćela množica ljudi! Gotovo do šeststo ali več, moski in ženske, stari in mladi, in imeli so velike, crne krize med seboj in široke banderje, rdeče kakor ogenj in kri nad seboj. Ko gredo dalje, pojo in obupapolni, tožeči glasovi se dvigajo v tihi, separni zrak.
Rjava, siva, crna je njihova oprava, toda vsi nosijo rdeča znamenja na prsih. Ko pridejo bliže, je to križ. In prihajajo vedno bliže. Stiska-jo se po strmi, od zidovja obdani poti navzgor, ki pelje v staro mesto. To je ćela mešanica belih obrazov, nosijo biče v rokah, na njihovih rdečih zastavah je naslikan ognjen dež. V gnječi se zibljejo crni krizi z ene strani na drugo. Iz stisnjene trope se dviguje vzduh po potu, po pepelu, po cestnem prahu in starem kadilu. Ne pojejo već, ne govorijo tuđi ne, — nič kakor stopicujoči, čredi podobni glas bosih nog.
Obraz za obrazom se pogrezne v temo vhoda pod stolpom in priđe na drugi s plašnim izrazom in napol zaprtimi vekami na dan. Potem se prične spet petje: mizerere; tesneje stiskajo biče in prično korakati moč-neje kakor pri kakem bojnem petju. Kakor bi prišli iz sestradanega mesta,   lica so jim votla.  kosti Strle
Stran 2.______________________________________________________.SLUVBH ^Ki NAKUU\ *qc 2. januarja t*i5.                                                                                                I. stcv.
čete so tuđi včeraj z vso silo nasko-Čile ruske pozicije pri Alsovereczku. Kakor poroča »Az Est«, se Je koncila ta operacija z zmago naših in ruski artiierijski polk St 206. ki je bil pred kratkim zasedel ta kraj, je bil kljub močnim ojačenjem prisiljen pridružiti se ruskim četam pri Felsd-vereczkiu V komitatu Bereg stoj? boj, zdi se pa, da se bodo Rusi tuđi tu umaknili.
Iz Budimpešte poročajo tuđi, dm je bilo v zadnjih boiih v Karpatih v komitatu Saros vjetih 1400 ruskih vojakov in 18 častnikov, kar odgo-varja baje sedaj enemu celemu ru-skemu polku. Neki vjet ruski častnik Je govoril tuđi za silo ogrsko ter je povedal, da se morajo ruski častniki v vojni soli učiti pet tuiih jezikov, katere si smejo sami izbrati. V ruski vojski je mnogo častnikov, ki so se učili ogrskega jezika.
Tuđi nemški listi ne smatrajo dejstva, da so se morale naše čete v Karpatih nekoliko umakniti, kct vznemirjujoče. Nasprotno pa se zdi, da se je Rusom posrečilo, doseči za-željeni uspeh, namreč, udariti v Galiciji proti zapadu in na ta način pre-prečiti sovražno ofenzivo na Polj-skem. Ruska armada mora sedaj ali brezdelna stati pred Karpati, ali pa se bojevati, kar pa na položaj sever-no od zgorniega toka Visle ne bo imelo nobenega vpliva. Rusi so morali spoznati, da tuđi predgorja Karpatov ni mogoče kratkomalo vzeti. S tem je preprečen tuđi nacrt Rusov.
»Novoje Vremja« piše: Dejstvo, da so se Avstrijci prikazali v gorskih prelazih vzhodnjih B e s k i d o v. v smeri na Przernvsl, je svarilo Ruse pred južno armado generala B 6 h m-E r m o 11 i j a. To armado poraziti, je glavna naloga ruske vojske. Pcraz na fronti Sanok-Liskoinv okolici D u k 1 e, so Rusi popravili na bežični dan s tem, da so Avstri'ce vrgli nazaj na crti T u c h o w- - Ol-p i n y. Isiočasno smo, — pravi rusko poročilo, — omajali sovražn^ pozicije Zmigrod - D u k 1 a ter na ta način razdelili avstrij^ko fronto na dva dela. Južni del se umika. To umikanie pa ovirajo Karpati, med-tem ko ima naše zasledovanje zapadnih čet na crti Tuchow - 01-p i n y. namen. odrezati te čete od čet generala Bohm - rlrmollija.
Nemška   sodba   o   bcfih v Karpatih.
Berolin, 31. decembra. (Kor. ur.) Vest, da so se morale avstro-ogrske čete v Zapadni Galiciji izcgniti napadu nadmoćnih sovražnih čet ob karpatskih obronkih, komentira vo-jaški sotrjdnik »Lokalanzeigerja* tako-Ie: Vest ne daje prav nobenega povoda za vznemirjenje kakršnekoli vrste. Nasprotno se zdi, da se Rusom ni posrečilo, da bi izvojevali strate-gično ugodnost, za katero so oči-vidno stremili, da bi preko Zapadne Galicije udarili na zapad in s tem prisilili na Poljskem stoiečega so-vražnika, da bi opustil svojo ofenzivo. Ruska armada se mora ali brez-delno ustaviti pred karpatsko steno ali pa nadallevati boje, ki ne morejo niti najmanj učinkovati na vojne do-godke severno od reke Visle. Rusi so se morali prepričati, da tuđi kar-patskega predgorja ne morejo vzeti z lahkoto. S tem je preprečen njih nacrt, zakaj avstro-ogrska armada Je v tei vojni dokazala, da sovražni-
ka ne izpusti iz rok; tuđi v ten slučaju se bo sovražnika &e tesneje oklenila kakor kdal pre]e.
•     •     •
Nadvojvoda prestoloa&sltdHft v Ungvank
Ogrskl brz. kor. urad poroča iz Ungvara: Nadvojvoda pre&tolona-slednik Karei Fran Josip Je dospel danes sem ter odšel tako] v fronto. Ob 5. popoldne se je prestolonasled-nik vrniL Na kolodvoru ga je števil-no občinstvo prlsrčno sprejelo. Pre-stolonaslednik se je zanimal kako daleč so Rusi vdrli v kom i tat in koliko škode so napravili Vršili so se nato razni sprejemi.
*
Vesti iz GalicOe.
Iz Krakova poročajo: Ko je začetkom decembra operiral 2. polk poljskih legiionarjev v Pf ku'icah, na ter prepodil sovražnika iz Jasienice in Sokolovke, so liuzuli prijazno sprejeli legijonase in v samem Za-bieju se je priglasilo 120 Huzulov (rusinskih gorskih prebivalcev). Na ta način so se ustanovile huzulske stotnije, ki so se na ta način izognile prisilni asentaciji s strani Rusov. Ko so namreč legije odšie na drugo bo-jišče, so izvršili Rusi v zasedenih krajih sistematično novačenje, kakor so to storili prej tuđi v političnih okrajih Stanislavov, Bohorod-czanv, Nadworni in drugod.
»Nowa Reforma« poroča iz Bo-chnije, da je ruski general Koilontaj prisilil župana dr. M a is s a, da je dal zopet delati v solnih jamah, dasi-ravno je bilo znano, da stroji nišo bili popolni in da so inženirji odpoto-vali. Župana in dva civilna inženirja N a t or s k i in Papuga so pridr-žali Rusi kot tale. V okolici Bechni-je je kmaiu izbruhnila lakota. V Wts-niczah so Rusi demolirali kaznilnico in vse delavnice.
Leszvna in KraTowka sta sko-raj popolnoma zgroreli.
»Czas« poreča iz Novega San-deca: Predno so prišli Rusi v mesto, so oddali 120 strelov, nišo pa napravili mnogo škode. Ruska artiljerija ie stala prav blizu v Golabkowicah in Chruslicah. Mesto samo je ma'o trpelo. Neka! Ihis je zgere o, nekaj praznih stanovanj ie bilo opustošenih. V okolici Limanove so se Rusi držali dva tedna.
Rusi v JaroslavL
Ko so dospeli Rusi v Jaroslavo, je ?zdal, kakor poročajo iz Krakova, ruski poveljnik, polkovnik Razov, ta-le oklic:
*Splošno se razglase da srno popclnoma orijentirani o obstoju poljskih legij in raznih drugih nam sovražnih organizacij. Židje, nam posebno sovražen element, morajo pričakovati za eventualne demonstracije stroge kazni. Vse prcbival-ce pozivljamo k miru in redu in jih svarimo, da se ne vmesavajo v vojne zadeve. Osebe, ki nišo v vojaški službi in ki jih bodo našli na bcinem polju, bomo smatrali za zloč'nce. Kazen za nje je kroglia. Ce bi nadli streli proti vojastvu. bo odgo** rno ćelo mesto. V slučaju katerekr de-monstrac'je bi morala naša art Tiia na obrežju Sana bombardira: mesto, pri čemer bi dobili samo ;ene in otroci dovo'jenje, da tekom ene ure zapuste mesto. Prebivalstvo se terej pozivlja. da stori vse, da zava-ruie mesto. Poćpisani so bili župan, duhovniki. rabi in veČ meščanov.
Dr«t oUđ pm< dijebdonl povelje N]. ekscelence vrhovnega | poveljnika izbranih 5 talov, ki so, kakor prtbivaJstvo. odgovorni oa-prara reskim vojajkin oblastim ta vsak sovražen nastop napram rm-skim voiakom in s katerimi bi ravnali po vojnem prav«, vsied tesar na] bo prebivalstvo voiaitvu prijazno in naj točno izvršuje odredbe mestnega poveljnika, sicer bi priU; krivci, ozi-roma tali pred vojno sodišče.
Tretti oklic pozivlja trgovce in privatne osebe, da morajo oddati orožje, patrone, predmete artilerij-ske opreme, monturc'vojaške čevije in dr„ za kar se obljubi ja odškodni-na in sicer za puško 3—6 rubljev, za eno patrono t kopejko, za artilerij-sko strelivo 1 rubel za pud, za voja-ško bluzo, hlače 1 rube!, za nlašč 2 rubla, za jermena za puško 50 kopejk, 7a tornister ali vrečo za kruh 1 rube! itd. Po preteku enega meseca se bodo vršile hišne preiskave. Ne-oddane predmete bodo potem konfiscirali in lastnika postavili pred vojno sodišče.
- •            •
Sodbe o splošaem  vojnem  položaja.
V *Timesu« označuje vojni poro-čevalec položaj na vzhodnjem boji-šču tako-le: Nemški sunek proti Varsavi ni resnični cilj nemskih ope-racij na tem bojišču, marveč Ie navi-dezen manever z namenom, da bi Rusi ne napadali več Krakova. Sedaj so ruske ohrambne Crte pmd VarŠa-vo ustavile nemško prodiranje na tem mestu. Morda bodo poskusili Nemci kak drug sunek proti Visli.
Pariški »Temps« piše: V Rusiji, kakor tuđi na Francoskem so prepričani, da zavezniki brez nove pomoći ne bodo opravili z NemČijo in Av-srro - Ogrsko. Važno je, da pridejo Japonci, kakor hitro mogoče v Ev-repo. Japcnslra se baie obotavlja, ker se bcm, da bi ?o v tem slučaja napadla Kitajska. Tuđi se mora držati Japon-ska pogodbe z Anglijo in intervrer!Ta-ti v slučaju, da bi se uprli Indijci. Ce pa bi poslala Japonska del svoje voj-sk?, bi bilo to za zaveznike tolike vrednosti, da bi smela zahtevati Japonska odskodnino.
Belgijski listi konstatirajo, da za zaveznike položaj ob Yseri in v Ar-gonih ni ugoden in da je v kratkem pričakovati silne nemske ofenzive na zahodu.
Londonski listi upalo seda] na preobrat položaja sele meseca aprila.
Kđo na] Izvojuje zmago?
Pred par dnevi so priobčil? listi ] poročilo o izreku franeoskepa £ene- | rala. češ odločitev voine bo padla na • vzbodu. Rusi morajo zbiti in poraziti | zaveznike. Danes pa citiraio berlinski listi neko poročilo iz Petrograda, ki pravi:  »Rusi poznaje dobro nalo-?o, katero ie prevzela njihova armada na Poljskem. Ta armada nima na-mena zmaerati ali  pa  umreti  temveč izdržati.    Fantasti, ne pa resni ruski krogi so govorili, o    zmagoslavnem pohodu na Berlin. Rusi pa vedo,    da mora roditi kri,   ki jo   prelivaio   na poljskih bojiščih drupre sadove. Naloga Rusov je držati   Nemce.    Zmaga, katero je treba izvojevati, pa bo izvojevana na franeoskih   in    flander-skih bojiščih.«
*
Ruska mirovna stranka in njeni na-sprotnikU
>NationaIzeitung* poroča iz Stockholrna po - Aftenbladetu^ iz baje podučenih   petrogradskih krogov.
da obstoja na Ruskem mirovna stranka, kateri pripadajo car, carica vdova, ugledna rodbina Tanijev in pred vsem Raspotin, ki Je že zopet nastopil. Veliki knez Nikolajevič pa je izjavil carju, ko ie ta govoril pri svojem zadniem obisku na fronti o miru: »Veličanstvo, potem se bom bojeval na svojo odgovornosti Veliki knez hRkolajevič viiva pri vojski veliko popularnost. Vendar bi ga bila pred par tedni skoraj zadela ponoči neka krogla iz zasede. Slonica nišo našli.
Novi varšavskl gubernator.
Iz Monako va poročajo: Novi gubernator v Varšavi, naslednik barona Korffa, Peter Vladimirovič Verevkin, gotovo ni biJ imenovan za varšavskega gubernatorja zaradi njegove izrazite prijaznosti napram Nemcem, marveč kot prijatelj rodbine Izvoljskii. Barona Verevkina po-znajo v Monakovu prav dobro. Vsako leto se je mudil kot gost v vili Izvoljskij v Rottachu ob Tegern-seeju. S soprogo Izvoijskega je bil pogosto v iMonakovu. kjer se ie ka-zal kot dobrega poznaValca in obču-dovalca umetnosti. Nemški umetni-ški kroRi so ga imeli prav radi in njegova sestra baronica Verevkinova, ki je sama slikarica, spada v mona-kovsko družbo ekspresijonistov.
Rencenkampf.
Iz Carigrada poročajo budimpeštanski listi: Nekateri avstro-ogr-ski listi so prinesli vest, da je imeno-val veliki knez NikolaieviČ generala Rennenkampfa za vrho\Tiega poveljnika ruske armade v Kavkaziji. Temu stoje nasproti izpovedi vjetih ruskih Častnikov, ki pripovedujejo, da je vrhovni poveljnik kavkaske armade general Voronzov,
Drasinja v Petrogradu.
Nemški listi prinasajo baje iz petrogradskega lista »Novoje Vremja« poročilo, da v Petrogradu draginja narašča. Cene za meso, moko, kruh, vžigalice i. dr. so visoko poskočile. Tako stane žemlja 6 ko-pejk (15 v), kruh je Doskočil za 10 kopejk (25 v) pri kilogramu, škat-Ijica vžigalic stane 3 kopejke (sko-rai 8 v). List pozivlja vlado, da naj cene uredi.
Ruski deficit.
Iz Stockholma poroča *N. Pester Journal« da ie izračunal nrofesor So-bclecz v eharkovskem listu »Jutro« primankliaj v ruskem proračunu na 4 milijarde,
MIR   NA   JUŽNEiM    BOJIŠCU.
Duna), 31. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 31. decembra opoldne:
Mir na južnem boilšču traja.
Vzhodno od Trebinja je prisilila naša artHerija po večurneni topov-?kem boju Crnogorce, da so se umaknHL
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fml.
• Dva avstriiska letalca nad Barom.
Rim, 1. januarja. Iz Cetinja poro-čaio: Dne 28. decembra sta priletela dva avstrijska aeroplana nad Bar ter vrgla več bomb. Crnogorci trdć, da bombe nišo napravile nikake škode.
V RusiH sa v skrbefe nuli SrbHe.
Sofija, 31. decembra. Petrograd-ska »Rječ^ razpravlja v vojaško strokovnjašem članku o položaju Srbije, članek hvali dosedanje srbske uspehe potem pa zaključuje: »Ti uspehi pa vendar nišo taki, da bi se Rusija lahko glede svoje balkanske zaveznice otresla vseh skrbi. Pričakovati Je nove avstrijske ofenzive, kateri se izerpana in utrujena srbska armada ne more uspesno postaviti v bran. Srbija potrebuje nujno zunanje pomoči. Toda kdo naj ji pomaga? Na Orško ali na Romunijo se ni za-našati, o Bolgariji ni govora. Rusija pa nima na razpolago armade, da bi odsla na oddaljeno južno bojišče. Na-vzlic temu mora Rusija vse storiti, da ojači svojo zaveznico ter jo resi preteče nevarnosti.
Novi ruski transporti za Srbijo.
Romunski listi peročajo skoraj vsak dan o novih ruskih transportih* ki dohajajo po Donavi v Srbijo. V zadnjem času se nahaja na ruskih ladjah tuđi precej vojaštva. Dne 30, ie vozilo mimo Galaca zopet 5 par-nikov s 30 šleperji. Na ladjah so se nahaiale ruske čete in municija.
Makedonci v srbski armadi.
Sofija, 1. lanuaria. (Kor. urad.) Proklamacija srbskega prestolona-slednika slavi patrijotizem Makedcn-cev v srbski armadi in obljublja za srbski del Makedonije ustavne naprave in svoboščine*
Sef srbskega generalnega štaba o naši armadL
Iz Ženeve poročajo: Listi priob-čujejo razgovor s šefom srbskega generalnega štaba vojvodom Putnikom, ki iziavlia: Avstrijska armada se bori z neverjetno pogumnostjo in vztrajnostjo. Vojv. Putnik priznava, da so nuspeh avstrijske ofenzive v znatni meri zakrivile težkoče terena ter pričakuje skorajšnjo obnovitev avstrijskega navala, proti kateremu pa da se hoče srbska armada braniti do zadnje kaplje krvi
NEMŠKI USPETI PRI BETHUNU, — ODBFTI FRANCOSKI NAPADI PRI   FLIREVJU   IN  SENNHEIMU.
Berolin, 1. januarja, (Kor. urad.) VVoIffov biro javlja: Velik! glavni stan. dne 1. ianuaria dopoldne.
Zapadno bojišče. Pri Nieuportu se ni prigodilo ničesar bistvenega. Opustili smo namen, da bi zopet za-vzeli pristavo SL Georges, ki Jo ie 5ovražna artiljerija popolnoma raz-strelila, in sicer vsled tamkai stojeće visoke vode.
Zapadno od Bethune južno od kanala smo Angležem iztrgall strel-ski jarek.
V Argonib napredujefo naši napadi. Zopet snio vjeli 400 mož ter vplenili 6 strojnih pušk, 4 metalce min, mnogo drugega orožja in municije.
Severnozapadno od St Mihiela pri La Lahymeixu se nahajajoče franeosko taborišče smo razstrelili v prah.
Napade ori Flirevju in zapadno od Sennheima, ki so se včeraj ponovili, smo vse odbili.
Vrhovno armadno vodstvo.
naprej, ustnice so brez krvi in pod očmi imajo crne kolobarje. Oni iz Bergama so prihiteli skupaj in jih gle-dajo z začudenjem in nemirom. Rde-či, izpiti obrazi stoje tem bledim nasproti; leni, od pregrešnosti medii pogledi se povešajo pred temi ostri-mi. plamtečimi očmi; sramotilni brezbožniki obstoje z odprtimi ustmi pred temi himnami. In vseh njihovih bičev se drži kri.
Ljudstvu je bilo vpričo teh ljudi čudovito pri srcu. Toda ne dolgo — in otresli so se tega vtiska. Nekateri so med križenosci spoznali na pol neumnega črevljarja iz Brescije in takoj je bila vsled njega zasmehova-na vsa druhal. Končno pa je bilo vendarle nekaj novega, neko razvedrilo v vsakdanjosti, in ker so šli tuj-ci proti stolni cerkvi, so sli vsi za njimi, kakor bi sledili kaki neumni tolpi ali ukročenemu medvedu.
Toda medtem, ko so šli in se penali, so bili vendar jezni, Čutili so se tako trezne vpričo svečanosti teh ljudi, in prav dobro so razumeli, da so prišli ti črevljarji in krojači Ic zato, da bi izDreobračalu molili in izgo-varjali besede, ki jih nišo hoteli sli-§ati. Tu sta bila dva suha, siva filozofa, ki sta napravila brezbožnost za sistem, ščuvala sta razgreto mnoiico tako prav iz hudobije svojega srca, in z vsakim korakom bliže cerkvi sta Wa tucii boli nevtrna,   grozeča. nji-
hovi jezni izbruhi vedno bolj divji in ni dosti manjka-o, in lotila bi se bila tuHh kroiačev. Kcmai sto kerakov od cerkve se naenkrat odpro vrata go-stilne, in ćela tropa pijancev pridrevi iz nje, drug na hrbtu drugega, in postavili so se pred procesijo in so jo srdili pojoč in tuleč s sramotilnimi in smešnimi kretnjami, izvzemši enega, ki se je prekobalil po cerkvenih stopnjicah, poraslih s tr^vo. Zaradi tega so se srrejali, in tako so prišli vsi zadovoljni v svetisče.
Ćudno je bilo, biti spet tukaj. ho-diti po velikem, hladnem prostoru, v tem zraku, ki je tako oštro dišal po starem voščenem dimu, — po teh starih, udrtih kamenitih ploečah, s temi na pol zbrisanimi ornamenti in čistimi napisi, s katerimi se je misel tolikrat utrujala. In ko se je v milem mraku pod obokanim stropom oko nekaj iz predrznosti, nekoliko pa ne-hote dalo zapeljati k miru, ali ie zri pogled na tiho raznolikost zapraše-nega zlata in zakajene barvc, ali se ie porazgubil v sencah oltarjevih ko-tov. tedaj je vstajalo neke vrste hre-penenje, ki se ni dalo zadušiti.
Med tem so pri glavnem oltarlu oni iz gostilne razgrajali, in neki veliki, močni mesar, mlad mož, je od-vzel bel predpasnik in si ga je zave-zal krog vratu, tako da je visel po hrbtu kakor plašč, in bral je z divjimi, neumnimi besedami, polnimi on«ia- •
ščanja in bogokletstva maso; in neki starejši. z debelim trebuhom. gibčen in lahkih nog, četudi je bil debel, z obrazom kakor oluščena buča, ta je bil cerkovnik in je odgovarjal na najnesramnejši način, je pokiekal. se pripogibal in obračal oltarju za-dnjo stran in je zvonil z zvončkom kakor norci s kraguljčki in se je prekobalil kadilnico v roki krog sebe; in drugi pijanci so ležali po stopnjicah kakor dolgi so bili in so tulili od smeha in golcali od pijanosti.
In vsa cerkev se je smejala in se norčevala iz tujcev, jim klicala, da naj dobro pazijo, Če bodo morda iz vsega tega razvideli, za kaj imajo tu v Bcrgamu boga.
Ni bilo sicer vse to Ie zaradi tega, da bi storili bogu kaj žalega, ko so vriskali pri tem početjiu temveč, veselili so se* ker je bilo vsako bogo-kletstvo v srcu teh svetnikov kakor pusica v srce*
Svetniki so stali sredi cerkve in so stokali v mukah, srca so jim žarela polna srda in mačevanja, in prosili so z očmi in rokatni boga. da naj se vendar maščuje za vsa zasmehova-nja, ki ga trpi tu v svoji lastni hišu saj bi radi vsled teh prošenj bili uni-čenu samo. da bi pokazat svojo moč; s slastjo se hočejo pustiti streti od njegove noge, da bi Ie hotel triurafi-riti, in bi v$a U brezbolna usta mo-
rala vpiti v grozi,   obupu in kesanju
—  že prepozno. In pričeli so mizere-re, ki je bil v vsakem   tonu   klic po onem žveplenem dežju, ki bi padal na Sodomo.   po oni moči,   ki to je imel Samson. ko je podrl stebre Filistrov. Prosili so s petjem in besedami, razgalili so rame in prosili z bici. Vrsta za vrsto je ležala, do pasu razgaljeni so vihteli žicaste   vrvi preko svojih krvavečih hrbtov. Divje in zoesnelo so udrihali, da se je držala kri bičev. Vsak udarec   je bila begu darovana žrtcv. Da bi se mogli vendar še dru-gače tolču da bi se tu pred njegovimi očmi mogli   raztrgati na koscei   To telo. ki so z njim grešili zoper njegove postave, naj bo kaznovano,   mučeno, aničeno, da lahko vidi, kako ga sovražijo, da lahko vidi. kako posta-nejo kakor psu da bi mu ugajali,   še manj kakor psi z njegovo voijo,kakor najnižji crvi, ki žro prah izpod njegovih podplatov! In udarec za udarcem
—  da so omahnile roke in jih je zvil krč v čudne vozle.   Vrsta   za vrstjo so ležali, blazno svetlikajočih se oči s slino krog ust, in kri jim je curljala po mesu navzdol.
In oni, ko so to videli, so naenkrat začutili utrip srca, so zapazili kako jim rdijo lica in jim postaja di-hanje vedno težje. Bilo je, kakor bi se nekaj mrzlega napelo pod kožo na glavi kolena so slabela. To jih je za-<telo; v niihovih možganih if bila pi-
čica blaznosti, ki ^ razumela to blaznost
Cutiti se sužnja vsemogočnega, trdega božanstva, samega sebe pah-niti pred njegove noge, biti njegova last, ne v tihi pobožnosti, ne v brez-delju tihe molitve, temveč besneče, v vrtoglavosti samozatajevanja, v krvi in rjovenju, pod vlažno lesketajor-čimi se bici — to so lahko razumeli, ćelo mesar je utihnil, in brezzoba filozofa sta povesila sive glave pred očmi, ki so gledale krog sebe.
In čisto tiho je postalo notri v cerkvi, samo tiho valovanje je šio preko gnječe.
Tu se dvigne eden izmed tujcev, mlad menitu in govoru Bil je bled kakor platno, crne oči so žarele kakor oglje, ki skoraj ugasne, in mrka, bo-lestno pretegnjena usta so bila kakor z nožem vrezana v les« in ne kakor gube v človeškem licu.
Iztegnil je tenke, bolehne roke v molitvi proti nebu, in rokavi crne kute so zdrsnili preko ^elih, suhih rok navzdol.
Potem je govoril.
Govoril je od pckla, od tega, da je neskončen, kakor so nebesa ne-skončna, o osamelem svetu muke, kl ga mora vsak obsojenec pretrpeti in ga napolniti s svojim vpitjem; žvep-lena morja so tara, njive škorpijonov, plameni, ki obdajo človeka, kakor fm obda plaSC, in mirnu trdi platneni, M
i^at^m.
se zasadijo vanj, kakor bodalo, ki se obrne v rani.
Cisto tiho je bilo, kotnaj da so dihali, so slušali njegove besede, za-kaj govoril je, kakor bi videl vse z lastnimi očmi, in izpraševali so se: ali ni to eden pogubljenih, ki Je poslan iz peklenskega zrela k nam, da priča pred nami?
Potem je dolgo pridigal o starem testamentu in o strogosti zapovedi; o tem, da se mora izpolniti vsak na-slovček v njem, in da bo odtehtan vsak prestopek, ki so ga napravili, z lotom in unco. »Toda Kristus je umri za naše grehe, pravite, mi nismo nič vec pod to zapovesdjo. Toda rečem \-arn, da ne bo pekel ogoljufan niti za enega izmed vas, in niti ena železna ost na peklenskem mučilnem kolesu ne bo šla mimo vašega mesa. Vi stavite na križ z Golgate svoje zaupa-n?e, pojdite, pcjdite! pojdite in oglej-te si ga! Vodil vas bom do njega. Kakor veste, je bilo na petek, ko so ga sunili iz hiš in mu položili najtežji konec križa na rame, ki ga Je nesel na neki nerodovitni, ilovnati grič zunaj mesta, in ćeli tropi so šli z njim in so prašili z nogami, da je kakor rdeč oblak plavalo nad vsem krajem. In strgali so mu obleko s telesa in ga razgalili, kakor razgalijo gospodje zakona hudodelca pred vsemi, tako da so vsi lahko vrdeli meso, ki Je bilo posvečeno mukam; in vrgli so ga i na križ in ga razpeli in so mu zabili žeiezne žeblje skozi iztegnjeno belo roko in en žebelj tuđi skozi prekriža- |
ne noge, s kiji so zabijali žeblje prav v njegovo glavo. In postavili so križ v luknjo v zemljo, toda stati ni hotelo trdno, in premikali so sara sem in tja in zabijali zagozde in hlode krog in krog, in oni, ki so to delali. so odvi-haii klobuke, da jim ni tekla kri iz njegovih rok naravnost v oči. In on je gledal vojake, ki so kockali za njegovo obleko, in na vso rjovečo dru-hal, za katero je trpel, da bo odreše-na; in v vsej druhali ni bilo niti enega usmlijenega očeša. In oni spodaj so ga gledali, kako je visel ves trpeč in omagan, gledali so desko nad njegovo glavo, kjer je bilo zapisano kralj Judov in zasmehovali so ga in mu klicali: >Ti, ki si podrl tempelj in ga sezidas spet v treh dneh, poma-gaj sam sebi; če si sin božji, stopi s križa.« In sin božji se je razsrdil in je videl, da nišo vredni njegove odre-šitve, vsa ta druhal ne, ki je polnila zemljo, in izdrl je noge iz žeblja in roke je raztegnil, da sta se konca križa upognila kakor v loku; in skoči I je s križa, potegnil obleko naše, da | so se zakotalile   kocke   po obronku
■  Colgate, in razsrdil se je v kraljevski ! jezi in je odšel v nebesa.   In križ je
■  ostal prazen, in veliko delo miru ni bilo dovršeno. Nobenega posredoval-
| ca ni med nami in bogom; noben Je-zus ni umri za nas na križu, noben Jezus ni umri za nas na križu, noben Jezus ni umri za nas na križu!« Utihnil je.
|         Pri zadnjih besedah se je sklonil ! nad   množico in Je bruhnil i us& ia
rokami svoj izrek preko njihovih glav, in stokanje se je razlilo po cerkvi, in v kotih so pričeli ihteti.
Tedaj se je prerinil mesar z dvi-gajočimi in grozečimi rokami, bled kakor mrlič. in je zavpil: »Menih, menih, ali ga hočeš pribiti na križ, hočeš!« — In za njim je hripavo si-kalo: »Da — da — križaj ga, križaj ga!« In iz vseh ust se je slišalo na-vzgor do stropa, roteče in zapovedu-joče: »Križaj, križaj ga!«
In jasno in razločno en sam tre-soči se glas: »Križaj ga!«
Toda menih je pogledal na zve-rižene obraze s temnimi odprtinami vpijočih ust, kjer so se bleščale vrste zob kakor zobje razkačenih zveri* in v trenutku ekstaze je povzdignil roke proti nebu in se Je zasmejal. Potem je stopi! dol, in njegovi ljudje so po-vzdignili bamlerje z žveplenim dež-Jem in prazne, crne krize, in so se gnetli proti izhodu, in spet so šli preko trga in čez vhod pod stolnom.
In oni iz Starega Bergama so ostrmeli in gledali, kako so Sli po hri-bu navzdoL Strma, od zida obdana pot, je bila meglena od solnčne luči, ki je zahajala zunaj na poljani, toda na okroglem mestnem obzidju so bile oštro zacrtane sence njihovih velikih križev, ki so se majali z ene strani na drugo.
Iz dalje se Je zaslišalo petje; ix crno zakajene pulčobe novega mesta se je zdaj pa zdaj rdeče zableščalo bamfero, in potem so izginifi v svttH
1. Stev.
»SLOVENSKI NAROD*, one 2. januarja I91&
tStran 3«
NEMCF   SO   ODBILI   VSE   FRAN-
COSKE   NAPADE   OB   ZAPADNI
FRONTI.
Berlin, 3£. decembra. (Kor. ur.) V/oiffov Tirad mvijja:
Veliki gladili stan, dns 3!. decembra:
Zapadno bojiš če: Ob ofcrežju je v sp ošnein vladal mir. So-vražnlk :'e na^erii svoj arriler!jslđ egeni na kopalk^e VVestende ter raz-mei! de! !3fš, ne ća bi povzr«>£i"i kake vojaške ^kode. V Alger - Auberge, k? smo ga ml rarstrelHi in Ježi *ugo-vzfcodno od Reimsa, je bila uničena ce?2 franeoska stotnija. Moćne iran* cosKe napade severno od taborišča pri Chaionsu, smo povsodi odbili. V zapadnem delu Argonov so pridobile naše čete znatno na t!eh. Pri tein so osvojile več, drag za drugim ležećJh isrkov ter vjele nad 250 Francozov. V okolici Fiirevia, severno od Toula, so se ponesrečlli ^aneoski napadala! poskusi. V gorenji Alzaciji, v okolici zapadno od Sfinnheima, so se vsi iraneoski napadi razbili ob našem ognju. Sistematično so razstreljevali v vaši Steinbach, ki smo jo mi za-sedll, hllo za nišo v prah. Naše izgube pa so male.
Vrhovno armadne vodstvo.
BOJI V BELGIJI IN NA FRANCO-SKEM.
Vojna poročila franeoskega ča-sopisja označii:ejo fronto Nemcev v Belgiji tako-le: Od morja med Lom-bartzvdom in Westendom gre fronta v loku pri St. Georgesu proti zahodu do Ramscapella, ki je v belgijskih rokah, nato gre ob glavnem rokavu Ysere do Dixmuidena, kjer je važni severcvzhodni del zaseden od Nemcev, dočim imajo Belgijci v rokah južnozahodni del. Od tod gre nemška fronta direktno proti jugu preko Merckema po popiavljenem ozemlju cio Bixchoota« ki ga imajo Nemci, od tod do Poelcapella, ki je tuđi v nem-ških rokah. Neraški strelski jarki se raztezajo nato do Pashendaela, kjer se drže Nemci :er se nato obrnejo v Ghenvelt, kjer stoje zavezniki. Konč-no se naslanja bojna crta na neki gczdni obronek ter gre do važne po-stejanke vzhodno od Holleheka, ki je v nemških rokah. Končno se razteza fronta do \Varnetana.
Uradno anglesko peročilo pravi, da je neki angleški zrakoplov dne 23. t. m. vrgel 12 bomb na neki nemški hangar v Bruslju ter razdejal neki nemški zrakoplov tipa »Parseval*. ^Dallv Mail« pa pravi, da bombe nišo napravile nobene škode.
Iz Pariza poročajo: Nemci na-ćaljujejo svoja utrjevalna dela ob belgijski obali severno od Ostenda. Vsi forti okrog Antverpna so zapet popravljeni. V Antverpnu in okolici je obranih 200.000 mož. Vse te okolnosti petrjujejo, da so napravili Nemci Antverpen za glavno oporišče svojih cperacij v Belgiji.
Pariški listi opisujelo tuđi, kaj so Nemci v zasedenih franeoskih krajih že vse storili ter poročajo, da so Nemci popolnoma popravili od Francozov razdejane železniške proge Charlevilie - Reims - Hirson - Mont-mtčy. Proge v Givet bo<io te dni popravljene. Mostovi Čez reko Maas pri Luinesu, Flizu, Mourionu in Dun-cheryju so zopet popravljeni, enako tuđi popolnoma zasuti tuneli pri Montmedvju in Mohonu.  Deloma je
delalo pri teh popravilih domače prc-bivalstvo. Več železnih rudnikov in premogokopov    je   tuđi že pričelo z
\ deli ter dobilo ćelo naročila za nem-
j ško vojsko.
Francozl v Vocezlh.
V Basel dospeli prebivalci raz-dejanih franeoskih krajev v Vogezih pripovedujejo, da jim je zaradi na-stanitve franeoskega vofaštva že zdavnaj pošlo živih S Franeoskega kljub opetovanim prošnjam nišo po-siaii nobenih živil. Vse, kar je še ostalo, so vzeli franeoski vojaki s se-bo] ter nišo za to niti plaćali, niti nišo < dali potrdil.
Prva   bitka   Garibaldincev   v   Ar-gonih.
Iz Milana poročajo: Italijanski prostovoljski polk pod poveljstvom Peppina Garibaldija je bil 26. decembra v Argonskem lesu v prvi bitki. KaKor poroča neki sobojevnik, je dospel ta polk, ki je štel 2500 mož, prvi božični dan po petdnevnem maršu v Florent. V nadaljnjem mar-šu je dospel polk v Argonski les in v štiriurnem nočnem pohodu skozi gazd je prišel polk do strelskega jarka. Prva stotnija. ki je imela zaseden prvi strelski jarek. samo 30 m odda-, Ijen od Nemcev, je dobila ob 8. zju-) traj od Peppina Garibaldija povelje, ; prodreti v naskoku s klici: »Naprej i za Italijo in Francijo!« Nemci pa so bili pripravljeni in so obsuli napa-dalce s točo krogel iz pušk in strojnih pušk. Med prvimi, ki so padli, se je naha;al Bruno Garibaldi. Ni-skok se ie nonesrečil in prestovoljci so se zbrali v svojem stretskem jarku, ki ga je b la med tem za^eciia dru^a sretnija. Drug silno moćan raskok ie dal Garibald'ncem \r roke će] nemškega strelskega farkn. Se-dem Garibaldineev je skočilo v :^i-'■ek, ta pa je 7lete! naerl:rat v zrak. Zopet so se morali Italijani umak-niti. Pustiti so morali nn bojisču tuđi truplo Brura GaribaMija. Garibal-dinci Dravijo. da so imeli 40 mrtvih in 150 ranjenih. Glnrom porocima »Corriera« so mogli spraviti truplo padlega OaribaMij samo tako, da so izkopali do njega jarek.
NEMŠK1     LETALCI    BOMBARDIRALI   DUNKEROUE.
London, 31. decembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« porrčajn iz Dimkerqua: Štiri nemeka !eta!a so metala včerai pol ure do?£o bo*rbe r.a mestra po-slopja ter pri tein usmrtila 15 oseb, 32 pa ranila. Če*a so sfra!ja!e na !e-tala, ki pa so ušla.
Lordon, 1. januar ja. (Kor. urad.) Podrobno porocilo »Dailv Maila* o napadu remških letal na Dunkeraue, pravi: Predvčeralinnni ?e metalo sedem letnl na mašto tombe. V vseh delih mesta je bi!o sHsati eksplozije. J Kamai je izginilo eno letalo, že je priplulo drigo. Povsod v mestti so pokale puške. Mnogo hiš je bilo po-škodovanih od bnmK ki so pri eksploziji razvijale crn dim. Prva bomba je padla na utrjene pozicije, dru.^a v blizini postaje, enako tretja. četrta v ulico Coumartin, peta v I- ihinjo vojaškega lazareta, šesta v blizini mestne hiše in zadnja v bltžir' arze-nala. Dve bombi sta padli v pred-mestje Rosendaal na neko tr arno. Tuđi okraja Ouedequeroue in \ eurne sta bila poškodevana. Mnogo oseb je
bilo težko ranjenik Trupla ubitih so strašno razmesarjena. Bombe so bile napolnjene s kroglami, ki so preluk-nale zidovje nekaterih hiš kakor rešeto. Neko nemško letalo je krožilo kot straža zunaj mesta in se ni ude-ležilo napada, marveč je bilo pripravljeno, eventualno zavrniti so-vražne letalec.
Zeppelin nad Naacy]era.
Iz Nancyja poročajo preko Turi-na, da je dospel Zeppelin, ki je v so-boto bombardira! mesto, v smeri iz Metza. Dvajset minut je ostal nad mestom ter vrgel vsega skupaj 14 bomb, od katerih je večina napravila silno škodo. Dve osebi sta bili usmr-čeni. Šest oseb je bilo težko ranjenih. Hiša generali De Lavilleona Je bila popolnoma demolirana. Odplul je Zeppelin v smeri na Luneville.
Resen angleški letalec.
Vmuiden, 1. januar ja. (Kor. ur.) Neki ribiški parnik je tu izkrcal an-gleškejja letalca f1awnetta, poveljni-ka angle^kega zračuega brodovja, ki fe nedavno tega naparllo Helgolaiid. Resili so ga v blizini tega otoka. Havrnett je ostal 7 dni na ladji, ker ga nišo mogli izkrcJti radi viharnega vremena.
POTOPLJENA ANGLEŠKA OKLOPNICA.
Bsrolln, 2. januar ja. (Kor. urad.) Iz Londona javljaio uradno:
AngMka okfopnica »Formtda-b!e« se je danes z ju traj v Kanalu potopite.
Neka mala križarka je resila 71 mož pesadke. Mogoče je. da so tad: druge l2die sprejele na krov prcžlve-C*e »i'ornarje. Angleški tiskovi?? wrad priponfnja, da še ni dognano, da-li ?e nerrečo povzročlla mlhs. ?il pa tor-fsedn? strel Kakesa podmorskega čolna.
>Form:c'ab!e<' ie starejša oklop-nica. zgrajena I. 1S98. Tmcla je de-nlacma 15.000 ton. Njena posadka ic štela 760 mcž.
Ponesrečeni parniki.
London, I. januarja. (Kor. urad.) Karitan holandskcg:a parnika »Leer-siiim-. ki je v Severnem morju zadel ob mino in se potopi!, poreča. da ie v soboto videl, da se je pred njegovo Iadjo notopil še neki drugi parnik.
London, 1. jamicrja. (Kor. urad.) P2rnik »Lcy-* iz Lnv.estofta je v Severnem morju zadel ob mino in se potopil z vso posadko.
Kanadski  tr*r5«:or(i?!  nanik  se potopil.
Tržaški »Piccolo« poroča iz New Yorka. da je dospelo tja iz Londona peročilo. da je na irski obali za-dcl neki veliki kanadski parn'k, ki je imel s seboj mnogo kanadskih čet, irinnicije in vojnega materijala, na miro in se potopil. Podrobnosti še ni.
Razpoleženie na Francos&em.
Gustave Herv6 priobčuje pod naslovom »Nevrastenika« uvodnik, ki odkrito kaže rotrto razpo!rženje na Frnncoskem. Članek se prične: Priznajmo, stvar traja dol.qro. zelo dolgo. Ali pa ste si morda mislili, da boste
i kakor bi trenil, obračunali z nemško I vojsko? Ali mislite, da je tako lahko mogoče, uničiti narod 70 milijonov, ki Je zvezan z narodi 50 miliionov, zla-sti če ima tako mogočno kovinsko industrijo (ne pozabite. da so moderne vojne de'oma materijalne vojne), Če je nadalje ta narod hraber, fanatizi-ran narodnega ponosa in če ima naj-boljše metodične pojme in najboijši organizatorični talent v Evropi? Ali niste zadovoljni z Rusi? In zakaj? Ali ste morda verjeli bnjki o ruskem parnem valjarju, ki priđe z vso hi-trostjo v Berolin in bajko o 12 mili-jonih, ki jih more Rusija postaviti na bojišče ?
»Hervć opisuje nato težkoče rus-kega prodiranja in pripomočke. ki jih je imela NemČija na razpolago za protiofenzivo, ter nadaljuje: Recimo ćelo, da zasedejo Nemci Varšavc; čim delj prodro proti vzhodu, tem večje prihajajo zanie težkoče. Ruska armada ni za ofenzivo, ona je defenzivna armada. — Hervć govori nadalje o Angležih, s katerimi je morda kdo nezadovoljen, ker prihajajo njihova ojačenja prepozno. Na to odgo-varja: Anglija nikakor ne more v 3 do 4 mesecih ustvariti milijonskih vojsk; čakati je treba do februaria in j marca. Tuđi nezadovnljnost z angle-škim brodoviem ni upravičena. An-gleško brodovje vrsi velikansko delo s tem, da blokira Nemčijo. Nadalje pravi: Tuđi očeta Joffreia vojna v strelskih jarkih nima sreče, da bi vam ugajala! Vi pravite, da bo trajala vojna leta, ee se bodo Nemci umikali samo meter za metrom?
i*
SESTANEK ZAVEZMŠKIH VOJSKOVOĐI.
\z Hamburga poročajo, da se bodo tekom teli dni sestali v Calaisu vrhovni poveijniki Kitchener, Joffre, French in kralj Albert, da se razgovore o sedanjem vojnem položaju in o nadaljnlem vojnem nacrtu.
General Paj potuje na Rusko.
»Natlonalzeiiung« poroča iz Ko-danja: General Pau je odpotova! iz Marseiiia v Rusiio. Spotoma se bo bale ustavil v Bakaresti. Namen nje-govesfa potovanja je, dogovoriti se zaradi skupnih operacij.
TURSKA VOJNA.
Naprodek tarške armade v Kavkazu. Carigrad, 31. decembra. (Kor. u.) Ola-.Tii stan razglaša: V Kavkazu naša glavna armada uspešno napreduje.
*            •
Manifestacije v Carigradu.
Povodom 6661etnice neodvisno-sti turske države so se vršile v Carigradu velike manifestacije. Med pa-trijotičnimi govorniki se je oglasil tuđi predsednik zbornice Kulji, ki je iz-javil: ^Neodvisnost Turcije je bila dosedaj Ie nominelna. Se Ie odkar smo odpravili kapitulacije je tuđi de-janska. Tako bo tuđi ostalo, ker se je Turčija zvezala z dvema mogoč-nima državama.
Druži pomagajo Turkom.
Carigrad, 1. januarja. (Kor. ur.) Brzojavka iz Damaska poroča. da je tjakaj prispel glavar plemena Dru-zov, Emir Said, na Čelu 300 kenjeni-kov in naznanil. da je 20.000 prosto-voljcev njego\'ega plemena pripravljenih, da odidejo na bojišče.
Iz Egipta.
London, 1. januarja. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Kaire: Začetek zasedanja egiptskega parlamenta se je odgodil do 15. februarja.
London, 1. januarja. (Kor. urad.) »Times« javljajo iz Kaire, da je v Aleksandrijo prispelo 1500 beguncev iz Sirije.
SulUo Huseta Kemal na smrt obsoien.
»Pcster Lloyd« javlja iz Carigrada: Sultan je obsodil novega egipčanskega sultana Husejna Ke-mala radi izdajstva na smrt Izvrši-tev obsodbe prepušča sultan turski armadi, ki operira proti Egiptu. •     •     •
Sveta đeida na] postane samostoina držara.
2enera, 1. januarja. Pariški »Temps« Javlja iz Kahire: Arabski, od Angležev inspirirani listi poudar-jajo, da smatra Anglija za nujno potrebno, Palestino okupirati, ali pa napraviti iz nje nevtralno državo. Z ocironi na občutljivost sirskega pre-btvalstva, se bo najbrž izvršila druga eventualnost
ifeva acaMfea pjanjanjai na poin ▼
Is Cntltiana javllajo: b Nedie b ni Kectrtt to te  đviiHila  nera
I arabska plemena, da napadejo   An* I gleže v Mezopotamiji.
* ITALIJA ZASEDE TLDI DRAČ?
Rim, 1. januarja. Olicijozni »Gi-ornale d' Itaifa« piše: Zgodi se lahko, da bo morala vzeti Italija tuđi mesto Drač, ki je od vstašev ogroženo, pod svojo zaščito.
Milan, 1. januarja. »Corriere del-Ia sera« poroča, da želijo vodilni kro-gi v Draču, naj bi italijansko voja-štvo mesto zasedlo. Italijanska vlada pa je za enkrat trdno odločena, da ne izvrši v Albaniji nobene druge vojaške operacije. Sicer pa se je položaj Esadpaše izboljsal, tako da Srbi-ii najbrž ne bo treba zasesti del al-banskega ozemlja. Vsai zdi se, da za prihodnje dni še ni pričakovati podobne akcije srbske armade. Razna vstaška plemena so izjavila, da se Esadpaši podvrželo pod pokojem, da razglasi »sveto vojno« proti Srbiji. V Rimu pa so prepričani, da se Esad-pača tej zahtevi ne bo uklonil.
»Sera« zepet javlja, da so vstali Esadpašo že porazili in da steje po boju pri Silaku pred samim Dračem, Zato bo Iialiia prisiljena, da Drač za-sede.
Homatije v Albeoljf.
Iz Rima se poroča: Vstaši so od-š'i iz Tirane, ker so zvedeli. da se bliža Esadpaša na čelu 3000 mož broječe armade. Vstaši se nahajajo sedaj v močno utrjenih pozicijah za Tirano.
Itali>ani v Albaniji,
Iz Rima se poroča:
Eden bersalierski bataljon ie za-sedel Janino. drugi Arto. V Valoni vlada mir. Policijsko službo opravljalo italijanski karabinijeri.
Rekonstrukcija itaHjanskega kabineta?
»Leipziger Neueste Nachrich-ten« poročajo: V italijanskih političnih krogih se govori, da priđe sko-raj do rekonstrukcije italijanskega ministrstva. Dosedanji zunanji mini-ster Sonnino prevzame baje finančni portfelj, zunanji resort pa preide v roke bivšega zunanjega ministra in sedanjega veleposlanika v Parizu Tittonija.
Nemiri v TripoIItanliL
Iz Rima poročajo: Italijanske čete ?o v ponovnih bojin porazile vstaška arabska plemena. Začetkom januarja pričnejo v Tripolitaniji ob-sežnejše operacije italijanskih čet, ki naj kolonijo zopet pacificiralo.
Vojaški ukrepi v Rojnuniji.
»Tagespost« poroča:
V Bukarešti se vzdržuje vest, da namerava vojna uprava v najbližjem času poklicati pod orožje letnike 1909—1915 onih, ki dosedaj še nišo služili v armadi, ki pa so bili pri nedavno se vršečih naknadnih naborih spoznani za sposobne.
Iz Sofije se poroča. da gradi Rcm munija ob bolgarski meji dan in noč. močne utrdbe.
m                        m
m
Ali poseže Perzija v vojno?
Na to vprašanje odgovarja Seih ul Reis, ugledni član perzijske vladarske hiše, ki se mudi sedaj v Carigradu, v razgovoru s koresponden-tom »N. Fr. Presse« takole: Zdi se mi brezpogojno potrebno, da poseže Perzija v svetovno vojno. Potrebni predpogoji pa se morajo res še ustvariti. Ne verjamem, da bi se-danji kabinet spremenii svoje (nevtralno) stališče. treba je torej, da priđe novo ministrstvo na krmilo. Šah je premlad in nima nikakega vpliva. Predvsem bi bilo treba pridobiti duhovščino, katera obvladuje javno mnenje. Turska in nemška vlada bi ji morale dati primerne na-svete. Perzija ima dovolj sredstev, da se udeleži vojne. Ako špekulirate Anglija in Rusija na dosedanja na-sprotstva med šiiti in suniti, se motke. Treba se je zavedati, da bo resila islam Ie složnost. •            *•
Položaj v Perziji.
Poročila iz Teherana pravijo, da je položaj v Perziji jako žaiostcn. Ubruhnila je financijalna in gospodarska kriza, zunanja trgovina je po* polnoma prenehala. V ćeli državi vlada veliko pomanjkanje živil, de-narja ni. Rusi in Angleži ponujajo svojo pomoč, toda avstrijski in nem- * ški poslanik sta si s svojo prijaznost-Jo pridobila splpšne simpatije vlade in prebivalstva, ki je Rusom in An-srležem sovražno. 2al, da temu so-vraštvu ne more datL izraza, ker pri-manjkuje topov, mmik$fe*dhi de« narja,                         -    !---t v.ISS^.-.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-   dne 2. Januarja  m5
I. Stev.
Zedinjeoe države ta Angte&ka.
Kakor smo že na kratko poroča-U je poslala ameriška vlada AngliK protestno noto radi ngorosnega po-stopanja angleških voinih ladij proti ameriški pomorski trgovini. — Nota zahteva skorajšnjo iz» boljšanie ravnan ja z amerilkim trgovstvom s strani angleskega brodovja ter svari ćeš* da vlada v Ameriki velika ob&itljlvost vsled ne* upravičenega poseganja v legitimno ameriško trgovino. Vlada protestira proti zadržavanju ladij nevtralnih dr-žav na sami sura, prlpoznava pa pravico do preiskavanja s strani boju« Jočib se držav; dokazat) pa }e med preiskavanjem. da je tovor namen]en sovražnlkom. Zlastj dolži nota AnglU jo, da postopa s skandinavskim! ba. krenimi tovori dru gaće, kakor z ame-riškimi. Nota pravi, da so živila le pogojna konterbanda. ker so oame-njena za civilno preblvalstvo in za armade, ter izreka upanie, da bo An-glija uvldela, kako resen pomen Ima neprestano vmešavanje v nevtralno piovbo,
London, 31. decembra. (Kor. ur.) »Dailv News« z dne 30. decembra poročajo iz New Vorka: Dejstvo, da znaša promet Zedinjenih držav na ži-vilih, oblačilih In opremah v Evropi skoraj 15 milijonov funtov šterlingov na teden, ]e 2adosten dokaz za interes, ki ga imajo ameriški eksporterji napram angleški konterbandrti po i-tiki. Več velikih eksporterjev je izjavilo napram poročevalcu »Daily Newsa«, da se more eksport podvojiti, če bi bila Anglija nekoliko manj krivična. Nikakor ne dvomijo o pravici Anglije preiskati ladje, misliti pa je, da bi se moralo to zgoditi z obzirom na pravice    nevtralne trgovine.
Ameriška nota o nevtraln! trgovini.
London, 1. januarja. (Kor. urad.) Zunanii urad je obelodanil besedilo ameriške note o nevtralni trgovini. Ameriški veleposlanik dr. Page na-glaša o dopisu, ki je priložen neti. da je opozoriio prijateljske narave. Od-kritosrčnost bo bolj služila dobri stvari, kakor pa molk. Angleško vlado je treba opozoriti na to, da je položaj ameriiške trgovine z nevtralnim državami tak. da lahko vzbudi silno nevoljo ameriškega prebivalstva, ako se pravočasno vse ne ukrene. da se odstranilo vzroki te nezadovolji-vostL
•      .      •
Amerika  in  Japonska.
Pariški »N. Y. Herald« poroča, đa je bil senatu predložen nov zakonski predlog, ki zahteva protiukre-pe Zedinjenih držav proti temu. da bi se Japonci vgnezdili v Južnem morju.
•      •     •
Ustavopravno gibanje v Kanadfii
Kakor porečajo iz Novega Ycr-ka se je pojavilo v Karidiji živahno ustavopravno gibanje. Vršijo se zbo-rovanja, na katerih poudarjajo go-vorniki, da si mora Kanadija izvoje-vati večje pravice pri vladanju an-gleškega imperija. Kanadska armada brani sedaj skupno z angieško ne toliko svoje, kakor ozem'ie in interese angleške kraljevine. Stekla je s temi svojimi čini pravico, da v bodoče soodločuje o vojni in miru. Dosedanje kolonijalno razmerje je nevzdržljivo. treba je iskati ćru?e ustavopravne forme in reorganizirati angleški imperij morda v smislu sistema zveza-nih držav.
Izmišljotine.
Berolln, 31. decembra. (Kor. nr.) »Norddeutsche AHgemeine Zeitung« piše pod naslovom »Izmišljotine«: »Journal de Oenćve«- trdi na podlagi posebnih informacij iz Pariza, da je bila pogodba z dne 4. septembra 1914 med državami trojnega sporazuma. da bodo samo skupno sklepale mir. odgovor na napor NemČije, da bi sklenila separaten mir. Pariški infor-mator lista »Journal de Genćve« misli, da ima Nemcija morda namen, vrniti Alzacijo - Lotaringijo Franciji, pridržati pa Belgijo. MogoČe je tuđi, da bi v tem slučaju odstopila Franciji valonski del Belgije. Te pariške vesti so nov zgled za to, kaj si upajo franeoski politiki natveziti nevtralne-mu časopisju. Odkar je Francija za angleške in ruske interese pričela vojno z Nemčijo, nismo mi nikdar mislili na to, da bi dovolili franeoske-mu nasprotniku separatni mir. kamoli, da bi to misel o separatnem miru izprožila Nemčiia. Vse te vesti so izmišljotine. AIzaško - lotarinško vpra-šanje ne eksistira za Nemčijo. O bo-fiočnosti Belgije že sedaj odločevati, to prepuščamo politikom in strategom.
Franeoski listi o Mađžarih.
Pariški >Ternps« in drugi listi | pripovedujejo. da se nahaja na potu j v London posebna deputacija člaaov i
ogrsk. parlamenta, ki se hoće poga-Jati s tripleentento o mirovnih pogo-jih s posebnim ozirom na madžarske interese* KorespondenČni urad pridodaje tej vesti dementi oficijoznega »Pester Lloyda«, ki izjavlja, da Je to poročilo nesramna laž.
Dmefnišha razstava v lukopičevem paviljonu.
Zdaj vlada Mars, njegovo žezlo je meč, oklep je železen in čelada je bron. Njegova Ijubezen je vojska, krvava in ognjena, in tihih, poniznih in lep;h muz umetnosti ne ljubi in ne spostuje. S srcem je v divjem vojnem metežu in ne pezna go-stoljubta za mirne modrice. Kljub temu so prišle k nam v vas na sveti BožiČ in ro-iskale so si m^ega zavetja v beli hi-šici pod golimi kostanji.
Kako je tam pri naših prijatelji-cah? V veži stražijo Marsovi peda-niki in naš spemin je na vojski, ko vstopimo v srednjo dvorano. LeD in harmoničen je prvi vtis, ki ga c^obi cko na okusnem aranžmaju in ubra-nosti slik in njihove razpcredbe. Del je sicer manj kakor smo jih bili va-jeni druga leta, a so za to izbrancja in se mudi oko na niih z \ ečjim užitkom in mu ni treba *eie iskati, kam bi obrnilo svoja pozornost. Morda ima naivečjo privlačno silo do £le-dalca Vavpotičeva velika slika »Regulacija LjuMjanicer. ki jo je raz-stavilo mesto. Čegar last je. Slika predstavlja Ljuttjaničino strugo med Železirm in Fra^čiškanskrn rm-st^m za časa regularnih del v letos-njih roletnih mesecih. To Vavpotiče-vo delo sicer ni umotvor fcrez pri-mere, a vpliva z rrmogovrstnostjo tega. kar nudi. s svoto tehniVo. dobro perspektivo, svet'obo. z žarn'mi refleksi na obrežnih palacah in bližnji Frančiskanski cerkvi skoraj fa-scinirtroče na obi^kovaica. Cez sto let ali kaj bo ta slika zanimiv urret-niški dokument za razvoj ljubljan-skega rresta.
Na le\i strar.i vrsi Tratniko-va risba »Delo na poiiu«, ki po originalnost! svoje izvedbe, *jmetni«ki individualnosti in svoji travki zasluži tuđi posebno pozemost- Risana je zelo dobro in nedv^omno je umetnna znatne cene. ii ker je tuđi večje dimenzije, zato bo težje nasla privat-ne^a kupca. O^ozar^m na^e javne zbirke na to sliko, mHim pri tem zlasti na meftni umetniški komife, da si jo ogleda in če le mo-rno. nabavi za svojo galerijo, ki Še nima Tratni-kovega imena.
Z največ sliknmi je ta^npan tia tei ra^stavi M. Jama. ki se v^e od-likulejo po svoji naravnosti, u^-etni-ski preprostosti in ubranosti. Gicdal-cu «^e ne vsiliuje'o niti z iskanirr motivi, n:ti s kričečimi barvami, te iveč delu'ejo edino s svnjo tiho d <ret-nostjo, ki je odraz prave ume*^iške du^e. Onrzarjam zlasti na n;^ove »Marije na Bregu^, motive iz \ tm-sa in furnsteina. na njegovo krajino »Pomiad se biiža^. »Iz loga« in ćru%e. Iz vseh ve:e nepokvarjeni dih rtsn^črosti in Maćnegn realizma.
In Jak opi č je tuđi tukaj. ž 1, da samo s tremi deli. V levi stranski «obi <^e mudi njegova »Sneča dekii-ca^, ki s pestrostjo in bleščobo svo-i:h boj vleče vse pojede na svo'o lepnto. ST:ka je kct mavrica po svoji harmoniji in bo zato mrgoče na?la zaljubfienesra kunca. Njegovi dve sl;-ki: >Zim^ff imata zj motiv Križan-^ko cerVev v ra7fičn:b dnevnih dn-doboh in svetljavah, ki bi tuđi ne kazili ne salnna in ne galerije.
Fran KlemenčiČ ima Stiri slike, med niimi dve dobri -srlavci?. Opaža se na vseh spretnost umetni-kovega čopiča, in njegov talent, ki pa mu manjka vere vaše in samo-snoznania. Vcč ambicije in umetni-?keea botenja bi mu koristio, in imeli bi v njem vrlega portretista.
M. O a s p a r i se v svoiih štirih slikah odlikuje — kot navadno — po Ijubki idiliki svojih motivov in kmečki poeziji. Zato ima mnogo pri-stašev, kljub temu, da se rad ponavlja.
Da ne pozabim S t r n e n a, ki je to pot prinesel dva jako lepa motiva, in iz Trogira, ki sta polna živih barv, ki pa si ne nasprotuiajo s svo» jim južnim tonom. Kolikor se spominjani, se je napotil Strren prvič na to polje in Je s srečno roko oživil nal Jug. Večta je tuđi njegova slika »Pri toaleti«, ki je narejena v bnjnem koloritu. Da se vrnem k Vavpotičn, ki trna poleg »LjubHanične regulacije« razstavljeno Se »Piransko Inko« io »Piraoako cerkev«. Prva te potoa
gorkega južnega solnea in ubranih tonov, druga pa neke mistike, sicer nekoliko vsiltive, ker Je cerkev pre-več ošabna in bahavo prenapolnje-na. Z radostjo pa prizna Vavpotiču vsak posetnik iznenadijiv   napredek.
Franke le Ijubeznjiv naš kra-finar in portretist, ki ljubi brezhibno risbo in določne konture na svojih umotvoreih. Opczarjam zlasti na njegovo »Ljubljano« iz 1877. leta in *Po dežju«, ki Je nastala še leto prej. Obe sta zanimivi priči umetnikovega de-lovanja,
Z m i t e k in 5 a n t e 1 i sta rudi prispevala z nekaterimi prav uspeli-mi proizvodi. 2mitek ima dvanajst stvari, ki so v svojem žanru dobre in lepo ilustrirajo njegov razvoj.
M a g o 1 i č a. st. in ml., sta za-stopana z raznimi lepimi motivi iz ljubljanske okolice.
S tem bi bili s slikami pri kraju, kipi pa so to not izostali, ako ne ome-niri Roprehtovrga les^nega »Or-kovnika^, ki je edini prisel nov na to rarstavo. Steficev marmor je nam-reč že 5tnrejšega datuma, ki je pa prav ličen. Istotako Z?jčeve vaze in druga ilovica. Tuđi tu se opaža živo-tvorna moč in pridnost,
Va^:m na5e mecene k umetni-kom v vas, da bo vsem »Veselo novo leto«!
t—k.
Dnevne vesti.
—  Srebrno svetinjo je dobil eno-letni prosovoljec medicinec gfr. Al-bert T r t n i k. Odlikoval se ie v b tki dne 8. septembra s svojo    prendnr-nostio in neprestano    skrbjo za ranjene.    Samostojno je napravi!    po-možno postajo ter vrši! nadčloveško pri preskrhi ranjenih.
—  V Przem-siu je umri in bil pokopan dne 28. novembra, ljubljanski praktični  zdravnik  dr.   Avgust   Levi č n i k, sedaj  nadzravdnik  pri  do-mačem 27. dornobranskem pešpolku. Tako je porcčal neki računski čast-nik svoii, v Ljubljani živeči n:ateri. V dopisu, odposlanem pc aeroplanu dne 1-1. decembra in prejetem 30. decembra 1914, ni navedeno, je - li dr. Le-vičnik umri vsled rane, dobliene    na bojnem  polju,  ali  vsled  kake  epide-mične  bolezni.    Naj    bo    slovanska zemlja l^hka simpatičnemu možu!
—  Na severaem bojišču je padel
junaške srrrti korporas gospod A!oi-zij M r h a r , sin posestnika Andreja Mrbarja iz StanežiČ pri St. Vidu nad Liubljano. B;l je naprećne^a mišljenja, ter vsikdar in v vsakem slučai'J nevstrašno in z ponosom zastopal napredno misel v St. Vidu. Bil je odbornik kmečke gospodarske zadruge v St, Vidu. Član 2'rovnikovega zbc-ra itd. 2a!ujoči rodbini naše iskreno sožalje1
—  Pokopan v Przemys!u. V Pr-zemye!u   so   dne   26.  novembra   pokopali voiaka   97. pehotnega   pclka Antona  B e n i g a r j a.  Doma  je bil iz ilirsko - bistričkega okraia.
—  R?.n*en je bil kakor razvidi-mo iz  seznama  izgub št. 87, stotrrk Kare! B i z j a k bos. - b *r eg. nolka št. 1. V seznamu iz^ub št S8 st.n no-vedna kot ranjena Dobida Adsl-bert.   podpo^Vovnik    domobranske^a polki 36 in Smola    Karei,   kadet-aspirant v rezervi, p. p. št. 80, 9. m. k ;  mrtev je E 1 s n e r Aibert. kadet v res., p. p. št. 7, 13. stot.    Padel je dne 21. decembra 1Q14.
—  V bcifti ob Karnatfh Je bil ranjen črnovojnik Fran Stavi, zava-rovalni potnik.    Leži v bol.iišnici v Budimpešti.
—  Pogreša    ?e    Franc   Kozina, korporal 27. domobranskejra pešpol-ka. 1. stotnija, vojna pošta št. 48. Od-šel je s prvim mar^batalionom na se-verno bojišče. Zadnj:Wrat ie pisal do-mov 20. avgusta 1914. Kdor njegovib tovarišev ka} o PTem ve,   je   rapro-šer, da naj speroči na naslov: Fanika Kozina, 'vrdka -Sarc^. LjuMja^a.
—  Kdor ka! ve o Tvanu F1 o r-lančiću, vojaku 7. pehotn^ga pol-ka, 12. stotnije. naj to sporoči Tere-ziji Florjančič v Korftnici št. 21, pošta Orahovo na Gori?kem.
— V Rvbimku ob Vofioji se nahaja v rtiskem vjetništvu rezervni po-ročnik pri 4 bosansko - bercegov-skem polku dr. Janko K o t n i k, doma v Dobrijah pri Tohtem vrhu na Koroškem. V bitki pri Lublinu je bil ranten v koleno, nakar so ga Rusi v}c!i. Scdai je že toliko okrevaU da bodi ob palici.
—  V ruskem rfeMlitr«. Tajnik »Posojilnice«      na    Vrbniku   Viktor Pcrnć,   I«   pisal   iz ruskega   vjet-niStva.
—  Hrabrost slovenskffa ro^akov.
porCa: Ka-
ico nrabro se bore naši vrli kranjski lovci, kaže sledeča dogodba: Za Časa ruskega nmHc^^fa so ^asedle ruske radnje čete drVro zar'einne Jtirke spred-^J z Rr«timi mr^^ami in drugi-mi oviratni. Sedmi lovski bataPon je dobi! povelje, te, kakor krte *krite Rase prepoditi k teh postoiank.   V
noči od 12. na 13. decembra Je na-padlo 61 mož pod vodstvom že s srebrno hrabrostno svetinjo odlikovane-ga enoletnika, četovodje Mačka, omenj. postojanke. Ker s telečnjaki ni bilo mogoče priti naprej, so vrgli lovci tornistre stran in se splazili s puškami oboroženi skozi žične mreže. Ko so prišli na drugo stran, so napadli, dasi so Rusi grozno streljali, vrli slovenski vojaki z glasnimi »Hura! in 2ivio!« - klici rusko postojan-ko. Rusi, misleČ, da jib je napadla bogve kaka množica, so se vdali. — Ruski poveijnik se je jekal, ko mu ie neki lovec odpasal sabljo, in rekel, da se sramuje, da je tako malo Av-strijcev vjelo toliko Rusov, zakaj prej cmenjenih 61 mož ie vjelo cei ruski bataljon, 276 mož z erim p^d polkovnikcm, enim majorjem, 4 dru-gimi častniki in z dvema strojnima puškama. Naslednji dan si je general ogledal zavzeto postojanko in je rekel: »To je neverjetno, kaj takega narede samo avstrijski lovci.^ Ceto-vodja Maček ie bil predlagan za zlato, več drugih za srebrno hrabrestro kolajno. Po izpovedbah vračajočih se ranjencev in bolnih vlada med vrlimi kranjskimi lovci v vsakem oziru naj-boljše razpoloženje in pri vsaki bitki mci\?jo častniki braniti vojakom, ker vsi hočejo v^edno z bajonetom na-skakovati. Kaki vojaki da so naši lovci kaže ime. ki so si #a prd^bili, Ime-nujeio se skupno z lovci 20. bataljo-na in s pešpoikom št 47. leklena hrbten'ca železnepra kora (das stah-lerne Riickgrat des eisernen Kcrps).
—    Zglaševanje pri c. in kr. šta-ciTskem povePništvu. Iznova se spo-minja, da se merajo vsi g. častniki, praporsčaki,  častniški  aspiranti,  kadeti    in    kadetni    aspiranti (vojaški uradniki in uradniški aspiranti) vseh stanovskih skupin, ki dospo sem    k dališemu bivanju, zglasni tekom    48 ur pri tukajšnjem c. in kr. stacijskem poveljrištvu ter predložiti svoje dokumente.
—  Za ranience v novi domobranski vofašaici sta na^r3li    gospodični Filza    p!.    L u k a n č e v a    in    Vida M a 11 y | e v a 106 K.    Darovali so: Robert Kolim^nn 20 K, Oton Seydel 10 K, Lenasi & Oerkman 10 K. 1. Le-nasi r. K. KTmr! 10 K. Avstrijski kreditni zavod  10 K. Krofta   10 K. Pe-čanka 10 K. dr. Cerne 10 K, Hrast 6 kron, Fretn?r 5 K.
—  Na šentlakobski soli v Ljubljani so bili na Silvestrov večer po-go^čeni vsi ranjenci    in    strežniki s šunko, kruhom,    pecivom, z vinom, jabo»ki, s Čajem in obdarovani s ciga-retami in z razsflednicami. Za to po-gostitev so    prisnevale v prvi vrsti učerke Sentiakobske Sole, dalje uči-telistvo te sole. dežclni odbor kranjski, tvrdke: Cerer, Deržaj. JerančiČ, Mencineer. jMihelič. Nemetz,   Nova-kovič. Praznik. Zala^nik in nekatere nrivatne osebe.    kakor    sra. Baver, Boltar, Jerman, Jerše, Mrant.    Bodi izrečena vsem darovalkam in daro-valcem tem potom iskrena  zahvala. — Učenke Šent?akobske šc)e so tuđi neumorne v  tem,  da pletejo  že  od meseca septembra  za naše    vojake. Izdelale so že nad rOO kosov. Mladim našim delavkam srčna nvala!
—  Nove odredbe. ^\Viener Zt?.« priobeuje cesarsko naredbo z dne 29. decembra    1914.    glede   nadaljnjegra pobiranja davkov in davščin ter glede izdatkev za    državno   gospodarstvo za čas od 1. januarja do 30. ju-nija 1915. —   K naredbi z    dne    26. oktobra 1914 g'ede izvršilne pcmoči med cislitvanskrmi in translitvanski-mi deželami razslaša justično   mini-strstvo. da je ra\Tiati na  podlagi § 84. zakona z dne 27. maja 1806.
—  Zahvala, Uprava voja^ke bolnice v Leonišču je p-ejela za priredi-tev Božićnice tnkajšnjim   ranjencem na^lednja   darila in s^cer so darov?H denarne    pn>pevke sledeči gospodje in gospe:    Major Ferdinand Socher 50 K, štetnik pl. Pavich 50 K. g. major Jakob   Markovič,  nadporočnik   profesor Baebler, asist. zdravn:k dr. Anton Jamar, poročnik Josip Kahlhofer, noročnik dr. Robert Kastreutz,    poročnik sodnik dr. Ivan Likar, poroč-nik in?enir Josin Močnik. skupni \c<0 kron. Dalje so darovali; *?. dr. Vinko Oresrorič 50 K, g. Henrik Kenda 25 K, g. Olga Rudesch 24 K, po 20 K    so darovale:  %<1Č. Kadivčeva. g.  Franc Kollmann. g. A^elina Kosler, tvrdka Maire-Sutt^er. Po 10 K so darovali: gg. Josip  Krisper, Josip  Maček.    L Ogorevec, A. Persche, dr. A. Praun-seis, Oto  Seydl, Feliks  Urbane    in dvorni svetnik ćr. Župane.     Po 5 K so    darovali    gg.:    O.    Bernatovič. Hlavka, pl. Laschan, inž. Viktor Zu-panc in dr. 2irovnik. Poleg navedenih so darovali   le   nekateri manjše zne«ke.   —   V blagu so darovale tvrdke: Benedikt volneno blago, Bo-nmč izdflke iz paplrja.   Buzzolini pj-Skote, Cuden eno nro, Dolenc sla§Ci-ce,   Eger   naramnice   in   negavice, Dobrič razglednice in lišp za božično drevo, Frisch 50 denarnic iz usnja in cevke za cigarete, Gotz! perilo, Qion-tini razglednice, Katoliška bukvama papir* Kette nogavice*   Ant Krisper
36 žepnih nožev. Maire-Suttner 12 ur z verižicami in svinčniki. Šaša in Til-ka Majdič 2000 cigaret, Meinl čajno pecivo, Mencinger lišp za božično drevesce in Čajno pecivo, Nemec volneno blago in družabne igre, Narodna knjigama papir in svinčnike* Perles svece, Schmitt lišp za božično drevesce, knjižice za beležke, pipe, toaletno milo, krtačice za zobe, Sta-cul fige in piškote, Scbwentner raz-trlednice, pisemski papir in svinčni-ke, Šare robee in nogavice, Šinkovec robee in 1 volneno jepico, Schumi slaščice, Stor copate, Vcltman sla-ščice, Vesel rebee, kavarnarieva so-proga Tonejc je darovala vino, mm in 1100 cigaret, mesarice na trgu so darovale klobase in prekajeno meso* prodaialci sadja na trgu pa orehe, pomaranče, fige, jabolka in limone. Gospa Vera dr. Slajrnerjeva je darovala 100 steklenic piva, ga. Pep:ca Romoldova v Mokronogu je nabrala 10 kokoši in 2800 cigaret, g. dr. Gre-gorič, zdravnik v II. Bistrici, Je posle! 1 sod vina. — Vodstvo Leonišča si šteje v svojo dolžnost, izrekati v imenu tukajšnjih ranjencev vsem da-rovalcem za njih patrijotično požrt-vovalnost svojo najtopiejšo zahvalo.
—  Brezplačno prevažanje za vo-iake na bo«nem polju namenjenih da-ril, katera zbira in razdeljuje c. i. kr. vojno   ministrstvo.   urad   za   vojne oskrbe na Dunaju in vojno   oskrbo-valni urad ministrstva    kralj, ogrske deželne brambe. S takojšnjo veljav-nostjo do preklica, najkasneje pa do 1. februaria 1915 se dovoli na vseh v obratu    c. kr. avstr. drž. železnic stojećih normalno in ozkotirnih pro-gah za naslednje navedeno blago, ki se odda kot brzovozno blago,   brezplačno prevažanje pod sledečimi po-goji:    1. Olajšava se razteza: a) na spodnjo in vrhno obleko vsake vrste, b) tobak vsake vrste, vino, Čokolado in kandite (sladkorčke), c) vse blago, ki je namenjeno za osebno uporabo vojakov na bojnem polju.      Blago, ki očividno ni sposobno za osebno vpo-rabo vojakov na bojnem polju, je iz-ključeno od brezplačnega    prevaža-nja. 2. Označbi vsebine v voznih D-stih mora biti že pri oddaji blaga pripisan pristavek: »Darila za vojake v vojski«. 3. Predujmi in prevzetja po dohodu  so pri  posluževanju te olaj-šave izključena. Kot sredna nabiral-nica veliajo c. L kr. vojno    ministr-stvo, vojnooskrbovalni urad na Dunaju. nadalje ministrstvo    kralj. cgr. deželne    brambe.    vojnooskrbovalni urad v Budanešti, slednji le za pod točko a) in b) imenovane predmete. Pošiljanje naturalnih daril je urejeno kakor sledi:      1. Darila za vojake v vojski naj pošljejo darovalci najbližji podružnični nabiralnici, da jih naprej posije. 2. Kot podražnične nabiralni-ce   pridejo v poštev:    ^Nabiralnica naturalnih daril vojnooskrbovalnega urada« za slovensko okrožje v Gorici, -»Nabiralnica naturalnih daril vo|-nooskrbovalnega urada v Celovcu«. »Nahiralnica naturalnih  daril  vojno-oskrbovalnega urada    v    Ljubljani«, »Nabiralnica naturalnih  daril vojno-oskrbovalnega urada za Trst :n Istro v  Trstu«,    »Nabiralnica    naturalnih daril volnooskrbovalnega    urada    v Beljaku«. 3. Večje pošiljatve naj na-znanijo darovalci, predno jih odpoš-ljejo, c. L kr. vojnemu    ministrstvu, vo;nooskrbova!nemu    uradu na Dunaju. Na podlaci teh prijav dobijo da-rovalci od  vojnooskrbovalnega urada    v    svrho    direktne odpošiljatve uradno izgotovljene vozne    liste,    v katerih mora biti napisano c kr. vojno    ministrstvo,      vojnooskrbovalni urad na Dunaju kot odpošiljatelj    in eno c. i. kr. etapno   poveljstvo   kot prejemnik.
—  Javna  knjižnica   »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okra|«    je izposodila v zadnjem četrtletju. meseca oktobra 1889, novembra   2450   in   decembra 2957 knjig. Tekom celega preteklega leta je izposcdila skupaj 30.307 knjig in dosegla tako rekord med slovenski-mi knjižnicami.
—   2reban]e ljubljanskih    srečk. Danes dopoldne se je vršilo v prosto-rih mestne blagajne 50. žrebanje Ijub-Ijanskega loterijskega posojila.    Načelnik   žrebalne   komisije ie bil kot županov namestnik magistratni ravnatelj dr. Zarnik; občinski svet je bil zastopan po občinskih svetnikih: Smoletu in Zupančiču; zapis-nikar je bil c kr. notar   P1 a n t a n. Izžrebalo se je 800 številk, katere je dvigal deček - sirota Milan P a v i -č i ć iz Marijanišča. Glavni dobitek v znesku 50.000 kron Je zadela srečka št. 30.611. Nadalje so zadele srečke št. 828 3000 kron, št. 25 632 2000 K, št 39.442, 38 624,   34.735,   50.474 in 49.812 po 1000 K: št 70 307, 27.553t 74.752 in 48.834   po   600 kron.   Na ostalih 788 izžrebanib srečk so od-padli dobitki po 60 K. Vsi dobitki so izplačljivi dne 2. julija 1915.
—  Iz Hudskošoiske službe. C. kr
deželni šolski svet za Kranjsko Je vzel v vednost, da se je izprašanr učiteljica Ana Kotnikova kot brezpiaćna preizkusna   kanđidattada
!. štev.
.SLOVENSKI NAROD" dne 2. januarja l!*i5.
Stran 5.
sprejela na dvorazrednico na Brdu; izprašana učiteljica Katarina M e -g 1 i č e v a pa kot brezplačna poiz-kusna kandidatima na trorazrednico v Kornendi; nadalje, da sta učiteljici s. Kerubina R i h a r in s. Pija G a -r a n t i n i izstopili, absolvirani učiteljski kandidatinji s. Gracijana Kor-š i č in s. Imalda K o n c i 1 j a pa vstopili na uršulinski osemrazrednici v Mekinjah.
—  Neresaične govorice.     Vesti, kakor   da bi pivovarna »Union« na-meravala ustaviti svoj   obrat,   nišo resnične, nasprotno je res, da bo pivovarna poslovala i v bodoče kakor doslej.
—  Pošiljatve   knjig   v   Bosno. Vsled odloka c. kr. trgovirskega mi-nistrstva z dne   24. decembra,   štev. 46.025/P, so v prometu z Bosno-Her-cegovino odslej dopuščeni tuđi zavit-ki s knjigami in drugimi tiskovinami. Vsebina takih zavitkov se v Bosni-Hercegovini preišče. Ce je proti vse-bini kak prigovor,    se    zavitek    in spremnica vrneta predajnemu pošt-nemu uradu s pripombo »Vsebina zabranjena, nedostavljeno.*
—  Objava.   Vsied odloka c. kr. trgovinskega ministrstva št.50.727/P ex 1914 z dne 29. decembra 1914. je začasno ustavljen promet s postnimi zavitki za vojne   vjernike v azijski Rusiji.
Iz Smartna pri Litiji nam pišejo: 29. decembra se je raznesla tužna vest, da Je umri gospod Ignacij Zore — mož kremenjak, kristalni značaj, ki ni poznal nobene zahrbtnosti in laži. Kaj smo izgubili z Načetom, ve-mo vsi; najboljsega prijatelja in sve-tovalca. Kdorkoli je njega poznal in želei kak dober svet zatekel se je k njemu prepričan, da dobi premi-šljen in pameten odgovor. Nikdar in nihče ni videl Načeta razburjenega. Ako smo bili drugi razburjeni. na-smehnil se }e — nekaj časa pomol-čai, potem pa povedal svoje mnenje, kateremu smo se uklonili vsi. Kaj je bil svojim sosedom. da. ćeli dolini — to vedo sosedje. Vsakemu je rad po-magal, kdorkoli ga je rabil; za to ga je vse spoštovalo in ljubilo. Imenovala ga je ceia dolina »Krznarjev ata~. Kot vzoren kmetovalec. je bil ustanovnik kmetijske podružnice in bil pred 2 leti obhajal 251etnico kot predsednik iste. Mnoga leta je bil tuđi župan in svetovalec občine Šmart-no. Bil je predsednik in ustanovnik kmecke hranilnice in posojilnice, kakor tuđi podpredsednik in odbornik yseh narodnih naprednih društev v Šmarmem. Pa kaj bi našteval še na-daljnih njegovih vrlin — čemu? Po-kazal je to njegov veličasten pogreb. Bodi Ti prijatelj zemljica lah-ka! Spomin Tvoj živi nam naprej v blagi gospe soprogi, ki naj bode prepričana, da, kolikor prijateljev je ime rajni Nače, toliko jih ima tuđi ona.
Naknadni čmovojniški nabori na fitajerskem se vršijo: 20. januarja v Celju za črnovojnike iz Celja ter iz ekrainih glavarstev Celje in Brezice; 21. januaria v Celju za črnovojnike iz okrainih glavarstev Konjice, Liutomer, Ptuj (tuđi mesto) in Slo-venji Gradec; 21. januarja v Mariboru za mesto iMaribor ter mariborsko in rad^onsko okrajno glavarstvo. Pričetek naborov v Celju vsakokrat ob 8. uri zjutraj v domobranski vo-i3šnici, v /Mariboru ob pol 9. uri v i Hambrinushalle« na Schillerjevi cesti.
Zahvala. V imenu vseh podčast--kov 4./V. marsbataljona c. in kr. pešpolka št. 87.. kakor tuđi v svojem imenu se zahvaljujem vsem radodar-rim Zalčanom, ki so obdarili moštvo kompanije in mu s tem priredili krasio božićnico pred odhodum na bojice. Zahvala gre nadalje Gotoveljča-nem, ki so po g. T. Ooršetu poslali r?zna darila. Pri zbiranju daril se je posebno trudil občinski tainik v Žai-u g. Mikuš, ki zasluži posebno po--valo. — Zalec, 28. decembra 1914. virel Omerzu, rač. podčastnik.
Pegasti legar se je pojavil, ka-ftor poročajo graški listi, na Štajer-skem. Kako se je ta opasna nalezlji-va bolezen razširila, še ni ponolno-na dognano. V enem slučaju je dokazano, da je rabil bolnik od nekega vjetega ruskega vojaka nakupljene stvari. Edini raznasalec in razširjalec regastega legarja je mrčes, zlasti pa co nevarne uši. Prebivalstvo naj dobro pazi na pojave te bolezni: par-dnevni glavobol, bolečme v udih, splošna medlost, mrzlica. vročica, trerji ali peti dan male, kakor leca velike rdečkaste pege po telesu, zla-cti na prsih, rokah, nogah. Iskati je rakoj zdravniske pomoči. — Iz Ei-senerza poročajo, da je tam zbolela včeraj ena oseba na pegastera legar-ju, ena pa na crnih kozah.
b Ptaia. Umri )e ttikaj Franc Ceh, gostilničar in veleposestaik. Za-pustil je vdovo in hčerko, udovlieno Gregorič.
Iz Geiia. Naučni minister je po-delil celjskemu okrajnemu šclskcmu nadzorniku Jožefu Supaneku za njegovo zaslužno delovanje v šolstvu naslov ravnatelja.
Drobne novice % Štajerskega. Kletarski tečaj se vrši na de-želni sadjarski soli v Mariboru od 18. do 23. Januarja. Pogoji za obisk so običajni Javiti se je treba ravnateljstvu. — Iz Ljutomera. V ruskem vjetnaštvu se nahajajo trije bratje Babič s Krapja. Služili so vsi trije pri 87. pešpolku. — I z P t u j a. Na vur-berškem gradu stanuje okrog 250 beguncev iz Galicije, večinoma Po-Ijakov in nekaj Rusinov. — I z B r e-ž i c. Na Bizeljskem je špil kočar Iv. Veršec na diišek liter vina. Na to se je zgrudil in je umri.
Od Malenedetje pri Uutomeru. V ruskem vjetništvu se nahaja eko-nem Lovrenc Sptndler. načei.iik r.u-kajšnje podružnice štajerske krr^t'j-ske družbe. Kot desetnik S/. pešpol-ka se je boril proti Rusom.
Uprava hrvatskega gleelališča v Zagrebu. Ker je bil dosedanj inten-J?.nt hrvatskega gledališča Vladimir pl. Trešcec imenovan za ve!Uec:a župana v Belovaru, je hrvatska vlada poverila unravo gledal;$wi v Zagrebu ra\-natelju opere Srečku A 1 -b i n i i u in ravnatelju drame Josipu Bachu.
Izgubljene stvari v času od 2& do 31. decembra, prijavljene na polici jskem ravnateljstvu: crna denar-nica z 9 K. bankovec za 20 K, bel dolgodlakasr pes z znamko št. 753, zlat prstan z brilantom, crna denar-nica z 20 K, crna denarnica s 7 K, srebrna ura z verižico. bankovec za 10 K. zlata verižna zariestnica z obe-skem deteljree, crna denarnica z 20 kronami, 5 bankovcev po 20 K (100 kron), denarnica s 27 K, denarnica z 10 K, Iovski pes z ovratnikom in znamko št. 711. — Naidene stvari v času od 25. do 3t. decembra 1914, ki se dobe pri polici jskem ravnateljstvu: Crna denarnica z 11 K, crna denarnica z 9 K 22 v in crna denarnica s 30 K ter 64 K brez denamice.
Kavama »Central«. Začetek dn-našnjemu koncertu, ob pol 7. uri; jutri v nedelio ob 4. uri popoldne.
Skoči rnožek se zove nainovej-sa fn najbolj vesela dmžahna i2n za otrcke in odrasle. Dobi se za 2 K pri znani tvrdki M. Swoboda, Duraj IIT.'2. rtiessgasse 13.
Književnost.
— ,,Liubliarski   Zvcn"   —   35. fetnik.  Z novim letom nastopi wLjub-Ijanski   Zvon*   svoj   35.   letnik.   V fej častni dobi svojega obstoja si je naša revija pri bori I a v slovenski  književnosti  odlično mesto.   Naši naiboljši pri-povedniki  in   pesniki  so  bili   njegovi sotrudniki; poljudni znanstveni članki raznih strok so pripravljali pot resnemu znanstvu; nepristransko je poročal naš mesečnik   o   vseh   važnejsih   domaćih književnih novosti in oziral se je tuđi na  znamenite   poiave   drugih sic  -tev, predvsem slovanskih. Temu pro^rimu ostane Zvon zvest tuđi vbodoče. I   ina-šal bo vse leto Kos tanjevčevo p vest „Na solnčnih tleh*,   ki  nam  slik    narodno   probujo   Trsta   izza   leta   1870. Po   veličastnem   vipavskem   tate   i   se preseli trgovski pomoćnik Mirko Pođ-I Dntk,   glavni   junak   povesti,   v  Trst. Njegovi doživljaji v bisi   bogatega 1a-škega trgovca,  narodno življenje trža-v<\h Slovencev in njih  končna zmaga tvorijo bogato vsebino povesti.  Izmed poljudno znanstvenih Člankov je treba opozoriti na studije ravna elja L. Pin -tarja o naših   krainih imenih,   ki so si pridobile  UDravičeno  priznanje po-klicanih strokovnjakov.   Brez običajne jezikoslovne    suhopamosti    razpravlja pisatelj temeljna vprašanja tvorbi kraj-nih imen in zavrača   krive nauke raznih     diletantov    na    tem    polju.    — Svoje sodelovanje pri novem    letniku so   prijavili    Fran    Albrecht,   Ivan Aibreht, Anton Debeljak, Felici-jan, Ant. Ga spari, Janko Glaser, dr.Joža Glonar, Fl. Golar, dr. Fr. Ilešič,  Marija   Kmetova,  Vladimir K n a f i i č,   Fran   K o b a 11   dr.   Pavel Kozina, VilkoMazi, IvoPeruzzi, Mtlan  Pugelj,  dr. Gv. Sajovic, J. Wester,   dr.   Vinko   Župan,   Oton Župančič, itd. — Obračarno se do vseh prijateljev slovenske knjige s prošnjo,  da pristopijo kot naročniki prve naše revije in ji s tem omogodjo ob-stanek.  Naj  med  grmenjem topov ne umolkne  glas Muz,  ampak naj tolaži in blaži   naša trpeča srca!   NaroČnina ostane   9 K 20 celoletna,   za   pol   in Četrt leta sorazmerno.
Uredništvo  in upravniitvo »Ljub-Ijanskega Zvona*,
MZMfMDL
Angle^ki voinl vjetnik obso?en v Nenrčiil na smrt. VVolffov urad po-roča: Angleški vojni vjetnik, spre-vodnik cestne železnice \Villiam-Lonsdale, ki ga je dne 2. decembra sodiŠče inspekcijske iniobilne garde obsodilo zaradi dejanskega napada na predstojnika v službi pred zbra-nim moštvom in na bojišču na deset let ječe, ie bil včeraj vsled pritožbe sodnika od višjega rojnega sodisca gardnega zbora obsojen na ^mrt. — Predsednik razprave, tajni višji svet-nik vojnega sodišča dr. Boder, je pri-pcmnil v motivaciji razsodbe: četudi je več momentov za manj težek slučaj, vendar je upoštevati, da se je oinoženec zelo težko pregresil proti disciplini. Nadalje je treba uvaževati, da se kažejo angleški vojni vjetniki spiosno proti predstojnikom uporne. Nadalje je še priromniti, da so an-gleški vojni vjetniki, tuđi obtoženec, v specijalnem slučaju, povelja pred-stonikov, umakniti se, na zasmehliiv način posnemaii. Nadalje je treba uvaževati, da je obtoženec čmcvoj-nika Rumpa, ki je bil kot stražnik n^es-av predstojnik, dvakrat suni! s pestio, enkrat v prsi. drugič v brado, Predsednik razprave ie končno spo-roči! obtožencu, da ima pravico proti razsodbi zahtevati revizijo. Zagro-vorrr'k, jr.stični svetnik ćr Barnau. je sporeći, da si obtozenec pridrži izjavo, ali bo vložil revizijo.
iPZQfav!io porosHa.
NOVOLETNI GOVOR GROFA TISZE,
Važne politične Izjave o^rskega ml-niftrskega predse^nika.
Budimpešta, 1. januaria, (Kor. urad.) Kakor običajno je sprejel tuđi letos na novega leta dan ministrski pred ednik grof Tisza Člane vladne stranKe. ki so mu izrekli svoie Castit-ke. Na nagovor strankinega oredsed-nika grofa Khuena Hedervarvja je odgovor i! grof fisza v daljšem ve!e-poliričnem govoru, katerega glavne misli so naslednje:
Proti monarhiji naperj:.ne aspiracije južnega soseda in agresivnost ruske politike so zakrivile sedarjo vojna Nas zadene morda ta edina krivda, da smo bili preveč potrpež-Ijivi in da smo pripust!!, da so nam nevarne aspiracije vedno boij naraščale. Ni res, da smo povzroči-li vojno za to. da se nam ne bi bilo treba čez par let vojevati pod ne-ugodnejšimi okolnostmi. To vojno nam je marveč vsilil sarajevski atentat
Vojna je izbruhniia. Presenetili smo sovražnike s svojim mogočnim nastopom in dokazali toliko življen-ske eneržije. da se je čudil ćeli svet. Seveda tuđi mi smo doživeli nresr-nečenja: sovražnik ie takoj od začetka postavil v boj močnejše sile, kakor smo pri ča kova li. Poleg si]aj-nih zmag se je večkrat tuđi pojavila vojna situacija, ki nam je preprečila sadove naših zmagovitih uspehov. Napredovali smo, pa morali smo se tuđi umikati. Boj na sevemem boji-ščn Se vedno ni prineslel ol!oč;tvc, akoravno smo si priborili šanse, ki nas navdajajo z upanjem v končni uspeh. Bolestna pretenečenja tndi na Južnem bojišču nišo izostala- Naie čete so se morale iz Srbile umakniti.
Dragi prijatelji, ne boli me toliko strategična neugodnost položaja — saj bodemo ta nedostatek skoraj zopet popravili — temveč boli me predvsem to, da je morala naša sijaj-na, z lovorjem zmage ovenčana ar-mada, ki se je tako usptšno borila z odličnim, nadmoćnim sovražnikom, ki je premagovala vse težkoče z bajno požrtvovalnostjo, izgubiti v očeh sveta svojo slavo, ker se je od nje zahtevalo naravnost nadčloveske čine. Moje srce krvavi pri spominu na to krivico, Če pomislim, da je uso-da orepala našo armado na tako ne-pravičen način zasluženih sadov.
Toda mi nimamo nikakega povoda biti malodušni. Naši vojaki vršijo svojo dolžnost. Če bodemo vsi svoje dolžnosti tako izvrševali, kakor armada, potem se monarhiji ne mqre ničesar zlega zgoditi.
Min. predsednik poudarja na to popolno solidarnost Nemčije in Av-strije v vseh vojaških in političnih vprašanjih. »Pred nekaj tedni sem se o tem osebno prepričah Potoval sem v nemški glavni stan na inicijativo zunanjega ministra, ne zato, da bi odpravil bogvć kakšne težkoče in neso^lasja, ali razrešil koriKretna vprašanja, temveč, da se porazgo-vorim pri neprisiljenih sestankih o vseh važnih vprašanjih, ki se tič^jo vojne in dobe po vojni. Spoznal sem. da smo složni v vsem.
Zaupanje v lastno moč in ^anra-nje v zaveznika nab navdaja z naj-večjimi nadami za bodočnost in ras utrjuje v veri, da bodemo ^c letes mogli zasigurati narodu vse blag^e poštenega m'ru in dr. tuđi ta, da se bo nahajal v bodoče madžarski narod v močnejši, silnejši, lepši m boljši si-tuvaciji.
Na zunaf želimo ustvariti trajni mir, neodvisnost velikih in mali-i dr-žav. Pa tuđi na znotrai nam bodo doza reli lepi sadovi.Madžar>Ki narod *e prebil izkušnjo s iriumfom ter doka-zal, da ima madžarska narodna država privlačno silo, ki združuje tndi vse ostale narode v državi. Vojna bo napravila madžarski narod vecii in močnejši.
Dokazala je tuđi moč dualizma. Zgodovina je že definitivno od!očila vprašanje o strukturi monarhije. Njena sodba je pravomoćna. Oni. ki bi se še sedaj vrnil k raznim centrali-stičnim stremljenjem, bi bil občene-varen blaznež. Državnopravni boji nimajo v monarhiji nobene^a prostora več.
Moji dragi, boj še ni konean. — Morda rjas caka še mnogo bridkosti, mnogo izkušenj. Toda navdaja me prepričanje. da usoda ne bo zapustila naroda, ki sebe samega ne zapušča, V tem velikeir. boju m^džarskega nareda se zanaš?mo na božio Domoč. Prcsimo r3oga. da podeli našemu narodu še mnogo srečnejših novih let, kaker so bila dosedanja.
Novi bosanski derelni šef.
Sarpfevo, 1. januarja. (Kor. urad.) Tekom včera'šnjega donoldneva so se novemu bosanskemu deželnemu Šefu fml. pl. Sarkotiću predstavili častniki z £:eneraliteto na čelu. Nato so se predstavili pri deželni vladi uradniki ped vodstvom namestnika deželnega šefa dr. Mandića, ki je v svojem nagovoru nag'lašal čut dolžnosti, ki navdaja s podvojeno silo vse uradnistvo obenem z željo, da bi zasvetila po tej strašni svetovni vojni habsburška krona v novem siiaju in da bi narodi obeh delov monarhije z Bosno in Hercegovino skoraj že uživali kot zedinjena narodna sila sadove zmagovitega miru. — Govornik ie končal z željo za blagoslov cesariu in armadi in s klicom slava deželnemu šefu. — V svojem odgovou se je deželni Šef zahvalii za bes^de ter nagrlašal, da ni tu'ec v tej deželi. Najlepša mladostna leta je prebil v Hercegovini, pozna narod, ki mu je soroden in ga ljubi.
Prosi za podporo uradništva in na^laša, da ne bo nikdar vprasal nobenega uradnika za njegovo na-rodn st ali vero, marvTč Ie, alt je zvesto udan služabnik našega cesarja. Kdor je to, je moj mož. Ob Novem letu v zgodovinskih dogodk'h, naj pripomore vsak, da po najboljši moči odeovarja intenci'am našega prevzvi-šenega vladarja. Novo leto naj prinose vladarju vse polno veselja, enako njegovim narodom, do katerih se stavijo sedaj največie zabteve. Leto 1915 naj okinča habsburško hišo z nailepšim vencem. Končno je naglašal deželni šef, đi je bil opetovano tako srečen, da ga je cesar sprejel in da je mogrel občudovati njegovo telesno svežost in moč. Koncil je s trikratnim  »Živio*
na cesarja.
Deželni Sef je nato sprejel knezo-škofi dr. Stadlerja ter deželno-aborsko predsedstvo in ob-činski svet
Bosanski deželni šef imenovao za generala InfanteHJe.
Duna], 1. januar ja. Cesar Ie Ime-noval novega bosanskega deželnega šefa pl. S a r k o t i ć a za generala m-fanterije. Kot generalštabni načelnik mu je prideljen podpolkovnik Oskar Min n ic h.
O srbski in turski armadl.
Atenski list »Škrip« poroča:
Po zanesljivih vesteh iz NiSa, šteje sedaj srbska armada samo 120 tisoč mož. Pri tej maloštevilnDSti srbska armada ne more misliti na to, da bi pričela z ofenzivo proti Avstro-Ogr?ki. Radi tega se vrše pogajanja med Rusijo in Romunijo, da bi Ie - ta dovolila prevoz ruske armade, ki bi obsegala 2 diviziji, to je 40.000 mož, čez romunsko ozemlje. Kakšen uspeh so imela ta pogajanja, še ni znano.
Po informacijah iz diplomatske-ga vira, šteje turska armada 15 korov. Od teh korov jih je Turčija poslala 7 v Kavkazijo proti Rusom, ki imajo  tamkaj zbranih  10 zborov, 6 armadnih zborov je ostalo v Trakiji, 2 kora pa sta določena za Egipt. Novo leto v nernškerrj glavnem stanu.
Berolin, 1. januarja. (Kor. urad.) V zvezi z novoletno službo božjo v glavnem stanu, je cesar sprejel gra-tulacije. Nato si je dal predstaviti novoimenovane poročnike. Cesar se je mudil pri vseh v velikem glavnem stanu zastopanih vojaških in uradnf-ških Štabih ter je odlikoval s posebno prijaznostjo zastopnike Mvezni-ške avstro - ogrske vojske. V velikem glavnem stanu navzoče vojne poročevalce je cesar pozdravil s temi - Ie prisrčnimi besedami: Gospod-ie moji! Upam, da boste imeli v novem letu poročati prav mnogo do-brega. Ne bemo prej mirovali, pred-no ne borno izvojevali končne zmage. Vest o turškem uspeha.
Carigrad, 1. januarja. (Kor. ur.> Govori se. da je turska armada vko-rakala v Ardagan, mesto, ki leži 80 kilometrov oddaljeno od meje v Kav-kaziji. List .-Terdžumani i flakkikat^ zatrinje v svoji večerni izdaji, da je dobil to vest iz avtentičnega vira. Okupacija se je baje izvršila včeraj. Doslej ni došlo o tem poročilo glav-neg stana.
O potopljeni angleški oklopnicl
Berolin, 1. januarja. (Kor. urad.) O potopljeni angleški oklopnici »For-midable . piše >Lokalanzeiget>: Dali je bil vzrok mina ali podmorski čoln. tega ne borno preiskovali. Veselimo se tega novega uspeha našega voinecra brodovja, Ki ie Anglijo oronal dragocenega dela njenega ladievja.
Gospođarstud
— BUanctranje za tekoce poslovno leto. Kor. urad poroča: Glede vprašanja, ali zahtevajo težkoče na gospodarskem polju posebnih pred-pisov o sestavljanju bilanc ze tekoce poslovno leto, je objavljena v zadnjem zakoniku in v »Wiener Zei-tung<- nsredba skupnega ministrstva. Ta se omejuje na to. da določa izjem-na določila za podjetja, ki imajo svoj sedež v ozemlju, na katerem se neposredno odigravajo vojni dogodki. Nadalje izklj'učujejo mimogrede določila pravil. ki silijo družbe, da sesta-vriio svoj računski zaključek v kraj-šem roku. kakor ga pa določa trgovinski zakonik. Med drugim je ome-niti določbo. da za ozemlja. ki so neposredno prizadeta od vojne, do 30. junija 1915 ne velja doba za sestav-Ijanje računskih sklepov za tekoce leto. Za podjetja, ki imajo drugje svoj sedež in ki imajo v omenjenem ozemlju Ie glavno obratovališče, velja dolžnost sestavljanja računskih sklepov. Ugodilo se je želji, da je za sklicanje občinskih zborov, ki se skli-cujejo v svrho sklepanja o bilanci, cdprtih šest mesecev po sklepu poslovnega leta tuđi sedaj, če predpisu-je statut, da se mora občni zbor prej sklicati. Glede dolžnosti, sesta-viti bilanco po stanju koncem poslovnega leta, se seveda niČ ne izpreme-m\ če se ebeni zbor prestavi. Obvezni predpisi se nišo izdali.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslale:
za .Rdeči križ* učiteljice dekliške
sole v Hrastniku mesto cvetk na krsto
gospe Umbergerjeve v Ljubljani. 10 K
Iskrena hvala!
Uitnfcn nrednKtviL
G. E P. v Grabču, p. Gor'e na Gorenjskem. — Pismo smo prejeli, a ne moremo priobčiti, ker bi bili **-plenjeni.
Nevedaost
}e izvor mnogemu trpljenju.      Dan-danes oa ko je povsod dosti   £aso-
pisov, je časopisje idealno sredstvo za razširjenje izobrazbe in znanja. S tem časopisi svoje braJcc obvaruje-jo mnogih neprilik in tndi mi stremimo veđno, da pcmlažimo svotioi bnd-
cem s pojasnilom in dobrim svetom. Danes opozaiiamo bralce na to, da pri sedaj pogosto se pripetivšem pre-hlajenjm revmaticnih bolečimlu bo-tfflrii ▼ ptefitli* ItaooM ▼ mttL kral*
ki sapi, hropečemu dihanju itd. dobro služi Felleriev blagodiSeči rastlinski eseočni fluid z znamko »Elsafluid«, ker blaži bertego^ poi^rfle M ras-
p& odporna. 12 steklenic za 6 kron franko bi moral vsak naših bralcev naročiti od lekamarja C V. Feller, Stnbio, Clsatrg it 2» (HrvH^oX
Stran 6.
»SLOVENSKI MASCO«, dne 2. janitarja 1915.
I. šiev.
V. zaznamek,
božičnih darU,   ki so došla c. kr. <fe-
želnemu   predsedstvu   za   vojak* ▼
vojni.
Darovali so: Mranilnica in poso-jilnica v Semiču 50 K, zbirka občine Cirknrca 252 K 36 \\ zbirka občinc Rovte 74 K 30 v, zbirka občine Šent Vid 30 K 20 v. zbirka občine 2ire (2. zbirka) 74 K 20 v\ zbirka občinc Planina 2$ K, zbirka občinskega urada Planina 40 K, Slovensko izobra-ževalno društvo v Cirknici 54 kron 01 v, Ivan Kromar. župnik v Starem trgu, 10 K. Fran Habe, posestnik y Gočah 10 K, Josip Biščak v Šent Mi-helu 100 K, zbirka občinskega urada Gornje Vreme 37 K 14 v, zbirka okr. jrlavarstva Radovljica i. s.: župni u rad Ovšiše 9 K 2S v. Akcijska družba Bela pec 500 K, Pomožni odbor za vojake v vojski na Koroški Beli 100 K, Brata Cvenkelj, Ljubno, 30 K, občinski urad Gorje 20 K, Jakob Jan, Gorje, 5 K, Ana Pretnar, Predtrg, 10 K. občina Kropa 10 K, občinski urad Koroška Bela 10 K. iz nabiralne pusice župne cerkve v Beli peči 9 K, manjši zneski 133 K 80 v. S. Župan, župnik na Jezici, 20 K. zbirka okraj-nega glavarstva v Novem mestu i. s.: župni urad Soteska 46 K 80 v, TI. /birka graščine Pagance 9 K, zbirka šupriega urada Untervvarmberg 37 K TO v. zbirka žunnega urada iMirna peč 47 K 30 v, zbirka poštnega urada ?:agradac 15 K. zbirka župnega urada Val ta V£S ,34 K, finančre straže kontrolno okrajno vodstvo Novo me-rr»esto 2 K, urndniki okrožrtega sodi-£ca Novo mesto 69 K 20 v. Fran iMo-rina. Novo me^to, 10 K, Hl. red sv. Franči*ka 40 K, poštni urad Mirna peč 4 K, kraj:: Selo in Orklievo po kaplaru Pavlieu 13 K, župni urad Brusnice 7 K 60 v, Ivan Rakoše, Straža, 10 K. zbirka občinskega urada Gorenie Polie 30 K 70 v, občinski r.dhor Bela cerkev 53 K 44 v, občina Seio pri Schonber^u 70 K, zbirka župneea urađa Poljane 50 K, dvorni svetnik Gvidon Schneditz. Ljubljana. 20 K. občinski urad Čmuče 30 K, unravn'stvo v.$!oven<=kega Varcda« 10 K. občirs^i uv3.đ Mošnje 10 K. občinski urad Št. Petar pri Postojni 50 kron (zbirka). Slovensko katoličko i^obraževalno društvo v Senožecah 30 K, skupaj 2317 K 43 v. prištevši svoto IV. zaz^amkn ?o.Q32 K 79 \in., tore? skupaj 23.250 K 22 v.
Izdajate!? In odgovorni urednik:
Valentin Kopkar. Lastnina in tisk »Narodne  tiskarne«.
Vabilo na naroebo.
Slamo p. n. občinstvo vi jadno vabimo na r*>T0 nsroćbo, sisre p. n. naroćnilie na, ^ateriTn je potekla koncem rr.eseca tiaroćnha, prosimo, da jQ o pravem času ponove, đa posiljaoje ne prc-B*ja in ća. dobe vse številke.
JitlllLillž MM
Te!ja v Ljct:j£.ni ri dom dostavljen:
Vse leto . . . K 7A-— I tetrt leta. . . U 6-— Fo* leta - . ■ n  12'— | Lu mesec . . .  „ 2.—
-   V t|3:avni<tv-j prejcn:an sa ircsiC K X*30.
Spošiljanjeii oo pošti v Avstriji velja: Xz2 kto . . . žk 25-—  I Ćetrt leta   . . K 6-50 fol ieia . . . „ IZ*— [ In raesec   . . „ 2*30 Za iScmčijO vse leto 30 E. Za Arceriko in dre^e
dežeis vse leto -15 S.
f&g&~ Naroča se lahko z vsa'-iT! dne?om. a hrata se mora poslati tndi  na.ročnica,  dm^ače  se  ne
cziramo na dotično naročilo. Pri rekiairacijah  na i  se navede vedno dan zadnjega piaćila naročnine.
tJŠ*T l'r-t se   i--stavlja 10.   dan po citefc!:   r.aro
cnžai brez oziri vžg.kemc, kdor  je  ne vpošlje o
pravem čas«.
DpravBStva JnaslEsa Ifercia'.
smo pogosto od nenadne premembe vremena, ki nam donese nepričako-vane bolečine v prsih. bodenje, kratko sapo, influenco itd. Zato k potrebno, da imamo vedno pri hiši Fellerjev slez razkrajajoći, kašelj bla-žeči, pomirlujoči rastlinski fluid z zn. »Elsafluid«. Priporočamo 12 stekle-nic za 6 K franko od lekarnarja E. V. Feller. Stubica, Elsatrg 5t. 238 (Hrvatsko). Tuđi Fellerjeve želodec krepeče odvajalne »Elsa kroglice«. 6 škatlic franko za 4 krone 40 v bi morali naročiti obenem.
I   Usta« v#da^^#^^lj ik^^^^^^^^Zohmm krmna > j
Skvaiim |e !•!•«#• Eftterl *šprU Eter p«
▼iiva,
Zaaj ne mar« wmttl
Varajte se         <O^ ponaredb!     £gMJM£
Pristai .FlORIAN* se dobi eđiao ođ »ast-KBSke destilidje  ^FLORIAN" v Linblia«?.
Neteorolosićno noročllo.
Viiiaa nad morjem 3M*j              Srednji mn; tlak 716 ■»
ć« sta!l|e ć« i        f
=    ooazo-   *^£     |;     Vetiovi       Nebo ~     vlii*    v mm    i 5
31.  2. pop. 737 8 |      01    si. svzh.   del. msno „    9. zv.   736*6    —2 5   sr. szah.   megleno
1.    7. zj.'733 9   —C-7   si. sv^h.    oblačno
„  J2.pop. 730 6        11   sl. jvzh.        dež „    9. zv.   727 8        0 7   brezvetr.         w
2.    7. zj.    726 5        0 9         .               „
Srednja temperatura četrtka —1 6\ norm —2 6, petka   0 4\  norm.   --270.     Padavma v 21 urah    0*0 mm  m   lt*8   mm.
Ha^elstvo knsećke hrtnllsic^ in posc timco ▼ Šaiarta«ai nazna-nja tužno vest, da je njen ustanovnik in prezasiužr.t predsednik, gospod
Ignacij Zore
posestn. in gost liičir r čmeta poUko
dne 29. decembra 1914 izdihnil svojo blago dušo.                                     20
Crni potok, 30. decembra 1914.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest,  dl je naš iskreno ljubljeni sin, soprog in oče, gospod
Fra n c Prezelj
posestnik in trgoveo
danes zjutraj ob 7. uri, previđen s svetotajstvi, v starosti 54 let, po dolgi bolezni, mirno in vdano preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v soboto, dne 2. januarji 1915 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Mihaela v MengSu.
Posmrtne maše se bodo brale v fami cerkvi v Mengšu.
Počivaj v miml Mcngcš, 3i. decembra 1914.                                         21
Rodbine Prezelj, Skok ii Sire
Kdor bočc ateto nililii te 1       ____pišetokoj.         '
PreUlc
Pti^iiMl pr#kHI—i  ftmlflv«
•••••Si B^S   ••■  ••pV9MlW|#S9
ls«9Mrtl pri tapaastv« ▼ ¥•«-
••k iMMff imu Spsm v P#w^Im«
Gospodična
ki je naredila trg. tečaj, želi Vfttopitf kot praktikaDtinja vkakršnokoli pisarno.
PoDudbe pod „Fraktfkaatiafa"
na upravn. »Slov. Naroda«.               23
Pristen dober
brinjevec
se dobi  pri                    8
L SEBEH1KU » Spcit. SBM.
licem za tako'ša JI nas to?
i dobre žaoarjs
k    polnim     jarmom     (Vollgatter)     in
\n\mm konaca
za parni koteL                                        4
Ponudbe pod „Parna iaga/4"
na uprarništvo »Slov. Naro :a«
m
!         4    i"
sprefme   Dolniška   pivovarom   v
LaŠkCIB.  Prednost imajo strokcvĐ;aki.
Pro§ Me   takoi   na   Jote    SlRert-
■Ika,   ravnatolja   Posojilnice   ¥ Celju.                                           7
Ulio!
j umetniške/. j
I                       iD                       I
I pokrajinske a
I        se    dobe vedno        I I         v veliki izbiri v        I
Jroi kojipi" I
I prciemova ulica 7. I
■•- ^Idrlja -m
drogerija in ^toTitano/aktnra
Ljabljanat Selenburgova ul. 5
prlp«roča veliko zalog«           !
desifrfekcijskih    preparatov    kakor:
LjsoJ, Ljsoform,  Kreo!int   Forratlin,
ForoMlmove pastilje, kirboiova kis-
liaat karbolovo apr.o.
Pmttmhtiimm sa p©stroibo kolnikov   in   ranjencev,
•bvts   Ib |«auwtofla  Naga, '     konjaka, rama ia čaja. ftnf*WL    fitthiifi.     perothi.
(titmilij!
^^fl^      vsch vrst za urade, VBBrL^^^    društva, trgovce itd.
L ^^H 1 ^Htoo Čcnie,
^^^            ^^m     gfrtver li izdelovateij
^^■^^^       kavčakOTih   ŠUmpiHj
LJaMJaaa, g«lMtar§ova allca L
Ceniki franko.                   Ceniki franko.
Maje •!*•!*•
dežnike
in solnčnike
domaćega   izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčoikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — PreSeraova ulica 4.
Popravila inpreoblcke | ::  toCoo in ceno.  ::
k
Popravila in preobleke ::  točno in ceno.  ::
Pekarija.
sBaščičarna
in kavarna
Jak. ZalazHik
Stari trg štev. 21.
Filialec
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
Hajusefi eskepii vir
v o I ne
za pletenje
tteh kakotosti za izJelotanjc životnih pasov, nogavic, sad-nih kapic, rokitic, zimskih zapesik in nakoleiikov (Ico-lenogrejcev).
TONIJA6ER
LJUBLJANA
Židovska  ulica 5. f
modni otelile
: za gospode :
LjBbljaaa,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke in uradni^ke i uniforme:
po m«ri
v na)kraj$eni čas«.
Pozor kupci!    4316
No proda) UH A
utiftna na tUod iestefo kron.
Kje, pove upravn. *Slov. Naroda«, kateri ima veselje do trgovine S£Sr®iat6
ZDRAVKO KBAJZfC, Kranf,
trgovina delikateš, Speccrijein čež. pridelkov. Prednost imajo oni,   kateri  so obisko-vali meŠčansko Solo.           6
Vojaščiae prost
i       •   * **               jJ f
ali    ZdSeboik,   kateri    se   razume    v
knjigovodstvu, se Sprejme. Prednost imajo oni, kateri so zmežni sodnih pošlo v.                                                4306
Ponudbe    na    unravn^štvo   »Slov. Naroda«   pod:   „SllljigOVOdia 4306".
UradiliAka   rodbina    v   mestu   na
Dolenjskem i5Č6 urno, zanesijivo in v vseh   gospodinjskih   delih   izvežbano
i# I li aV 111 il | M%
Plača po  dogovoru.  Nastop   čimpreje.
Ponudbe   na   upravn.   »S!ov    Naroda« do 11. t m. pod  „slazili nj a/
4311",                                         4311
Ueoa sittika
dobro   izvežbane^a   samostojnega   de-
tajlista,   obeh   deželnih   jezikov   zmož-
nega, ali                   4305
sprejme tvrđba
Oton  Honian v RadovljfcL
G. Flux
mm- Oosposka ulica 4, «
I nadstropje, Jero.             12
Oradno dovoljena, ie 20 let obsto-Ječa oalstarejša Ijablianska
jinMia sfaoovani io složeli
v   udobnost   cenj.    obCinstva   zopet   v
sredi&ču  mesta. a     Frlporoć« la namesCa le bolfso     n
Mu \Mw A vrsta
kakor
privatno trgovsko in gostilnisko oioba
Ixbira razllćnih tlnžeb, slasti za žensko
Vastaa in kolikor motao hitra pos1r«iba
magotovllena.
Pn VBinjih rpraštn jih se prosi za odgovor znarnkt.
M. ROSNER & Gd.
^ v Ljubljani ^
ucležgonjarna   5ed a   in teuorna HKeriev
priporoča
v  svoji   lastni žganjarni kuhane  izdefke i. s.:
slivovko
brinjeveo hmševec tropinovec
pristnost zajamčen«.
Vermut-vino
aajboljSa  kakotosti.
Ugcina mm!                -----
1             Vmord aa raspalago.
1. fter._________________________________________________        .SLOVENSKI NAROP'. <*- i j—acj«   I»I6._______________________________________            strjm ?
Veuesliiofiii!
SS ptMTSO   v   Ljubljani obatoječe iz
već sob in pritiklio r prometnem, toda mimcm defa mesta se lito sa #il|ie đObO let Sa ma| 1919« Stanovanje nai se nahaja v parter)u, 10 ima Iroli-kor mogoče prost dohod iz ulice. E^o-tuelne potrebne predelave bi se izvrSHe po dogovoru.   Ponudbe   nai  se naslov?
na upr. »Slo*. Nar« pod „plsarsS*4.
19
Srećke
izredne           ^10
c. kr. državne loterije
■a  vojoooskrbovalr* mum*
21.148 dobltkov glavni   dobitak
200.000  kron
razpošilja pOŠtsine prosto ^roti vpo-šJjatvi    zneska    4    BTOae    Za    srećko
Albin Ffirstl
Dunaj    l-f    Bellaria    4«
IF* Zrebanje že 23. januarja 1915.
„HUMHNie"
voja&ki čevljl
usnjate In ovijalne gamaše , čevlji z velblodjo dlako
neuMitfa oprema za & vojakom odhajajočc.
Ljub jara, Franca Jožefa cesta štev. 1.
Vizitnice in kuverte s firmo
=====    priporoča    =====
::      „Narodna tiskarna".      ::
C. kr. gvstri'ske   $£? državne železntee.
VOZNI RED
**■           =^       Izvteček z veljaVnostjo od 1. septembra 1914«        ■ ■      .     ■     ■
Z velfavnostjo ođ 1. septembra 1914  Hcdo vozili 4o prekllea  ▼ ok-rau
tukai^nega  ravnateljstva   s  odai   navedeni  vlaki  po od   1.  maa   1914  veljavnem poletnem  voznem   redu.   Teh   vTakov   se tahko   roslurujejo   tsi   civilni potniki
brci pri »Une ga legitimiranja.
Civilni potniki. ki se pel'e'o   ▼ Pnlf,  raorafo imeti  legitimacija od c i. kr. povelistva  vojne  'nke  ▼ Pnl u.
0ĐBOD   iz L!nb!i?ne  glavni   kolodvor,
samo ose bal vlak i : 6*OO zjutraj v Kran; (Tr2;č),  Jesemce, v
Trc-2. 8*05 dopoidne   v    Grosuolie     KoCevje),
Trebr e (S\ Jin2)_,   Novo mesto, fStraža-
Tnr;tce>. B'jbn arci.
11*30 dopoidne v Kran*, Jesenice. Trbiž. 12-52   popoldne   v   Grosupije,    Trebnle,
\  v-»   m-5tn   i^traža-Toplice).   Bubnjarci 6-3£ »večer v Kran', Tr2iC. Jesenice, Ce-
v ec čez Sa'cbur? na Čuna; 6«2S ivtier v GrosusHe (Kočcvje), Treb-
He. No\o mes'o, Bubniarci. PBTHOD  ▼ L'nb^ano   glavni kolodvor, csrbni vlnkl:
7-35 dopoidne z Jesenic,Klanja fTržiča%  l 3*56 dopoidne   iz   Novela rresta,   Treb* n :jra   S*    Jiža), GrosupI a *Xo=e\iaV
11-16 dopoidne iz TrbiŽa, Jesenfc, Kranja 2*35 popoldne    iz    Bubrrarcev,   Novela — e*-*? (S"*aie-Topltc>, Trebnjega, GrosupI ja 8-22 ponoel   iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja,
9-J3 ponoći i2 Novega mesta, Stra?c-To-lici, Trebnjega (St. Janža), Grosuplia, (Kočevja).
Kamniika 2eleznioa.
ODHOD s drtavaegmko*od«ora v Baauiik s me^anloi! v.akl
I  7a40 dopoidne   n ob 7<J£ zveČer.
PRIHOD i« Eamnlka v L'nbl'aao ob 6*42 zjutraf <n ob 2-41 popoldne.
C.kr. driavno-železnlsko ravnateljstvo v Trstu.
Kolovi ci! /. lan. 1 za f ft ceneja   i
Kanio muf ali kolje preje K 5*—t sedaj K 3*50;                 b    ■
brabant ali muflon mnf ali kolje preie K 12.—, sedaj R 8*40,            H
najmoderne se garniture (muf in kolje) iz najboljše ko-            H
žuhovine, po znatno znižanih cenah.                                    H
Elegantna sealskin jopica preje K 150*—, sedaj K 105*—;            H
ele^anten sealskin plasč oreje K 300—, sedaj K 220*—;            ■
karakil paleto prej K 200«    , sedaj K 140*—;                           ■
pravi perzijski paleto preie K 1000*—, seda? K 700-—.            ■
Sa gospode:   M kado z najboljso kožuhovino   (divja mačka            H
ali sealskin prefe K 100-—, seda} K 70-—;                               ■
mfkado z dobro kožuhovino prej K 40- -, sedaj K 28*—;            H
kožuh (Stadtpelz) prej K 160—, sedaj K 112—.                      ■
£tig~ Vsa droga konfekcija za dame ia gospode radi Inventure po okazijskih cenab. "VI     ^S
ljubljansko (prej angkško) skhiisce oblck  I
0. gematovič, Ijubljana, Jfiestni trg 5-6.  I
Strojnik
ki je vexč vseh popravil pri motorjih na sur vo olje in se razume nekol'lco tuđi pri dinamo strojih Uakor tuđi Hektr napeijarah, •• tako| Spr«|ai«.
Naslov   pove   upr- v   »Slov.   Naroda« 4198
Oflda se mesnica v nim
in sicer                    3722
s 15. decembrom t. 1.
VpraŠanja naj se poštljajo oa uorav. »Slov.   Naroda«   nod   „mesnica   3722*.
tfei/đUa/
Nejbolje ia zet*
LMKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
delnikov in solnčnikov.
Popravila se i2vr5uiejo točno in solidno
11*50              Velika zaloga.          15*50
najfinejših, trpežnih   in   nogi   najbolj   priležnih
čevljev
za dame, gospode in otnoke.
Viktorija Sterniša
v      3nrJiJ!cv trg 3.
Jj    Gg    učiteljem,   učiteljicam   in drž    ura on'kom  15%  popusta.
Zagni polno jarmenik fu strofi za obdelovanje lesa
|  ▼s«h vret  zlasti   nstentn1
brzođehii farmeoik, janneniki
I   cepilnfkl. (samice), benečao-
;  .'.   .*.   ski ianncnik    .*.   .-.
enolistni  in d\*olistni.
Vs' strofi za rafza-f,
kolmrle, strugar) e, »o-đarf«, ♦•««rle ltd. itd.
Val stroll za izđe!oTaa?e pohištva
iz  vpo^njenega lesa.
Strofi sa Ivolienjft lesa. Strofi xa lamao Tolno.
TURBINE
ia vae vodne raunere
z največje irrabljivostjo.
Precizijski regnlatorji.
------Patent prijavljen, ^—
MOĐSBIIS      320
TBANSMISUE.
Frai i*ani kompL tvor*
niskih oprav za vso
::  lesno lađastrlfo,  ::
NajfinejSe reference mnogo-vTstnih obratov tu in v ino-remstvn   Sedaj se izdeluje | žnrbiaska   naprava sa | l   I. kranjsko elektr. cen-k fralo  ž turbini po 1600 ^---- konjskih slL ----
Tvornica stro'ev 6. TUNNIES9 Ljubljana P.
Narodna tiskarna
. zzzz    v Ljubljani,    izzz ■
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
Telefon št. 85.
Telefon št. 85.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani!
■i    PelnUka Bl»irnic» «,000.000 *£•*.   u                2SK              Stl*itjil*j• VH    llHOJi    fttOVa   2«                                   IU««nml tmmM  »>W|h I.OOD.OOO fcr»«.  I
Posiovalnioa I. c. kr. avstnjske državne razredne loterije.                                 I
Podružnice v Splietu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici In Celju.           I
I Sprefema vloge nm knjižice fai «a tokatt rmbmm, kl wšam I podvržene moratorilnter pk «kr#st «4 iatvlaf« paMsflk, I Vloge proti đvoie—cal •<pew<l ■• •>■ ■■lajili pa IV
41  O \2 |0
Bap«> ni prtdafa areftka, iianrta m vreaaoatee s      papiri« va«ii vrat pa tfmvaaai kana.      s
Stran 8                _________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 2, januarja 1915.____________                                                                                  ,   §fev
STOCK "
mm
IOI1AL
parne destiUril«
EAMIS a STOCK
Barkovlje
▼ ura dno ilomb'n-nth steklenicah.
Dobivaše povsoi'
na\llm\e kakovosti po 5, 7, 9 ia 12 kron — vse vrste lasne pod-lege in mrežice — barva za laso Ia krsđo -,NerSl" pa 2 in 4 X — toaletne jioirefeščine -- lasulje, brade is druge potrebščine za ■maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priaorcča
Štetfan Sirmoli
bri'vec in iasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(voral Mestnega ia Star aga trga).
r   PoEtrciba točna *n vestoa.   ::
^ptejetna zavaravanja človcikega Uvijen f a po najrazfeovtstnt jifti IrmbMb** cijah  pod  Uko  ufodnla*   pofojl, *» aebeaa druga savafevaMca.
Zlasti je ogedne iavM«Mii mi doživetjt in amrt i MaftftJftCami ■* 11                     vpUaii.
MSlvAVIJA^              I
|.% -  .-.    **•!•■»«•   iifirataU.   banki   v   Pragl.    ...   .   ...
19mm*vwi Ha* ■ M,?** »!• !• — !■»■■■■■•  «aT*miBi i« kapitali!« ■ lttft§S.9M*t9 IN fetikttti trap vzajenuui marmlsica ute taait i mskad slofusko-aarodno upravo.
I           ———.__      Vm   MlMoiia    ««|M       _^___------
[■r toenii gtumt i ijtfjaj »Ks^Kr tamu Hiti itn. 12. -m»
^——_-_—--------------------
Zavaruje poslopja in premičnins proti
I polarnim škodam po najnižjin cenah.
Škode cenjuje   takoj in najkulantneje.
Uživa  oajboljši sloves, koder posluje.
Pozor!   Sprejema   tuđi  zavarovanja
I proti vlomski tatvini   pod zelo  ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte1
B. GOTZL
I       LJUBLJANA,   A&e^tni   trg    IO
krasne novost! zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov domaćega Izdelka B^*    po izredno niskih cenah.    ~WBL
Brei konkurence !              Solidna postreiba !              Najnižje cene !
Zaloga pohištva in tapetmšk;ega blaga. Jtfizarstvo.
Povolna soalna oorava: 2 postelji* 2 omari, 2 noćni omanci in t umivalmk 5 marm. ološčo  in   ogledalom
J% 350'—.
Jamči  se   ja   solidno   delo. Cene fonkurenčne.
Zahtevajte na/novejsi katalog, fateri obsega nad 300 modernih stik*        soo
J. Pogačm^  JLjubljana,  J^an/e Jererife cesta št t3—18.
začetnik, vešč siovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, stenografiie in strojepisja, želi nastopiti kako mesto proti skromnemu pločilu event. za samo hrano in stanovanje. Naslov pove upravništvo »Slovenskecra Naroda«.                                                4263
Teodor lorn
(poprel Henrik Sorn)
FOftrlvalec streh ia litesar, W$& ■Irelcv^ov, ter WMz vodovodom
Ljubljana, Poljaosha cesta li. i.
Pnporoča se  si. občinstvu  za izvrše-^anje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim,  francoskim   in tuzemskim Skriljem z
asbesf-cemratĐim žkriliera (Eternif) patent !faf sdiek
z izbočno in ploščnato  oreko,  lesno-cementno in stresno oceko.
Vsa stavbinska in  galanterijska  kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
IBn ti kikiBjska sprava. Putekijeca pasoda.
Poprave   točno in ceno.
Proračuni brezplačno in post. prosto.
__________;
|jaXOCiniOZ6Xi         lcf*a dmiabsa Ig.al
Za odrasle in  za otroke  je na*a nova,  posebno vesela družabna igra "fl(|r  „SkoćisnotekP,  ~%M   ki se je lahko  udeležuje poljubno stev lo seb, najlerse   fn   najzanimivejše  razvedrilo.    Pa tuđi  za drcfc&tvm,  klnbe, ladice, gostilne Hd.v  ter za ▼»ako   rođb ■©   posebno veselo in razve-drUno   Jako fino izvršeno kompletno z navodilom samo 3 S.             4183
Po povzetju pošilja razpečevalnica novosti:                                 |
TIM. Sloboda.  Dnmf, III. 31- Hle*«0»«. 13-23*    ;
Prosim, cglejte si predležeče oblke nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevija ne sme biti poljubna, "emveč obliki noge ponolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako ofcTikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in t* cosebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuScn. vcščaka. 61           Pcskusite pri
FVan   Q7^t^inprifi   specialistn   za    ortopeđična    in    anatoraična riail   OLaUlllfZl\U  ObOVaIa,   Ljubljana,   Šelenburgova ulica št. 4.
I   dražba za življensko in rcntno zavarovanjc na Snnajn
I   §anli zstep n i firadce. fommu ft. 18. in slani zasfev u I      tmto LmhU bfnf^.i in Fran Imm v Lletiliaiil Tsvztmaj!
1    :    vseh vrst iivlienska lo rcntna zvaroTasfa.    i
fl| 5vetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo-   | jcv že po kratkem obstanku  nciznodbitne in nepropadne z avto-maiičmm podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tuđi
vojni riziko in invaliinostno sozavarovanje,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja rremije tuđi še garantira za ves čas trajanja zavaro-vanja prejemanje retrte v visrkosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januar ja 1. 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno
tidaležbo doblčlca
ld se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo
nenbvezr.o :- hrez*"T3Čno generalni   iattop   v Graiou t*r
dlavna zastopstva w   Ljubljani, Leopold   GrAnfeldl   In
.        Fi*an   Aumann, v   Ćelavcu   in   *! ari boru   ter  vsl   >•-
k                         spodje   insnektorji   In agenti«
H                  Staoje zavarovanj Konec 1913 ćez 6% milijooov kroa                  i
■                    Akti?   ....   Koaec 1913 čez 200 miliioiov krot                    I
x                    Izplaćif    .   .   .   Konce 1913 Iti 400 milijonov kron                    1
:     Csebes fei imalo zveze v br.!?4ih krog!tat w ^mW\m cU prevzemo oafto zastopstr«.
j Varstveno    orožje   za   dom
:: puško za na lo; :
pr\'e \Tste  kakovosti polecj  dru^h  predrnetov ; za   lov   kunite   ugodno   samo   pri   staroznani
; trornici orožia AUT. ANTONI75GH |
[ v Bcrftvljali, ii. 34,  Soroi'-o-   Cenovnik I                zastonj in poštnine prosto.         3867
CvetliEnf uli«
Viktor Bajt
Selokrmva iL i znies gliisi poste.
Sopki,   venci   s trakovi   in  napisi   se
izdelujeio po ■■fnlfttlli cenafc.  Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhin vencev.
Priporota se z odličnim spoštovaniem Viktor Eajt
Našlo? za brzojavi: Vlkter Bajt, cfetliCni salon, Ljnbljana.
POZOR1
POZOR!
Ivan Bizovičar
ametnl In trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priperoča slavnemu občinstvu svoje bogato oprerrljeno vrtnarstvo, ka kor tuđi okusno ::      izdelane   vence,   Šopke in trakove.      ::
i
i    Dalje ima na razpolago
i    ::   za izposoievanje   ::
1 ob mrt^aSkih ođrlh drevesne cvellice, fcafcor   tuđi    nafli-
I   nelfte dekoraelfske
icvetlice sa dvorane •:    ia balkone,     s
Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelen i adi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se i zvršujejo :: tečno in solidno. :: Brzoiavke: I. Bixorićar, i:  vrtnar. Ljubljana.   ::
zastonj KoiGsarji! ^^   i
morete shraniti sve]a kolosa za časa zime pri meni ▼       II
primerno temperiranlb prostoHh, kfer se Vam ohrani]o       4
ista nepokvarfena. Na tel|o se Vam kolosa pregledalo        I
in urede po  leii&čih, oziroma popolnoma prenove po       M
primerno nafniilih cenah pri domaći tvrdki                 ^
ft. GOREG,, I
specijalna  trgovina s kolesi  in  deli,    |
LJUBLJANA,    ,    §
Marije  Terezije  cesta 14   i
(Novi svet, nasproti Kolrzeja).                  a
Stanje denarnih viog na knj. in tek. račun 31.dcc. 1913:
::       K 236,633.922"—.        u

Stanje den. vlog  na hraa.  knjižice   31. okt. 1914:    ]
:s          K 82,017.997-- .         ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Csci.ala na Buaji. — Ust»o«!jcu MM. - 21 JokAk.    W tati htfl. Peh KA (I li MmM bJHiH").                     bMSki kapH>l >« "«'»-' 65,000.000 kru.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzcminjc šmmmnđk vlOf na hranilne knjižice brez rentneea davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodaja nje Vf itfBSflliilll ^splrfer strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.                                                                                                                         15
Najkutantnejše i2vrševanje tiorialb aaraćil na vseh tuzemskih in uioiieinskih mestih. — izpla^evanje ku-ponov tn izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaianie deviz, valut in tujib novcev. — Najemodaja varnih predaiov satnoshrambe (safes) za oenjevamo shran^\inje vrjdnostnih papirjev, l'stin, dragotin itd pod lastm zakrpom straake. — 0pravilidC9C.kr.rair. loteriie Rrezplačna revizija izžre-bamh vrednostnili papirjev. — Promesr za vsa 5reb.inja. IzpUćila ia nakanila v Amorlko Ia Is Amorikau
Ustmena in pismena pojasnila In natteti • w—k m hmmimm str^i«   ■>■<■!■ ftHi *mmBmkm*imh vMkter hrmm^mbmm.           wm-Wn*\m*h*i Promtsa buka LjnMiana. - Ttleloa *mw. 41
1. itev.
.SLOVENSKI NAROO*, *a» i. jaauarja 1915.
Stran 9.
Taktika v moderni bitki.
Vprašanje taktike t j. nastopanje armad v bojih in bitkah je oj nekdaj sporno. Nazori so kolisali med obe-ma ekstremnima metodama: linearno in kolonsko. Prva metoda je ved-la k podaljšanju front, druga do glo-boke bojne crte. Staro linearno formacijo je z uspehom uporabljal švedski kralj Gustav Adolf. Vcndar se ta metoda ni mogla obdržati. ko je spo-polnjeno orožje odkrilo njene hibe in slabine. Pri tej metodi so nastopali vojaki v gosto sklenjenih vrstah in brez kritja. Gibanje take tronte pa je bilo mogoce le na ravnem in sovraž-nik je imel za svoje orožje izborne cilje. Hibe linearne taktiku je sku.^al odpraviti Friderik \ eilki na. ta način, da je ojačil svoja knia z močnimi če-tami pehoie in Jravaierije. Glavno vlogo v teh bitkah je igrala seveda infanterija, ki je morali: poraziti so-vražnika v frontalnem napadu.
Francoska revolucija je reformirala tuđi vojno taktiko. Francoski vojak revolučne dobe je bil malo discipliniran in se ni dal uporabiti v te-žavnem linearnem nastopu. Vzdržati disciplino z zgoščenjem vrst in zvi-šati učinek strelbe z izrabljanjem naravnega kritja v terenu — to je bila temeljna ideja poznejše Napoleo-nove taktike mehaničnega napada, Namen te taktike je b:! izsiliti odloči-tev s pritiskom mase. Kot primer te taktike se običajno navaja francoski naval v bitki pri Bclle-Allianee, ako-ravno se baš takrat ni posreći!. Na-poleonova metoda je nnvzlic temu dolgo slovela kot najizbornejša. 5e le boji v drugi polovici XIX. stoletja so dokazali, da je nevzdržljiva. Lvelja-vila se je večja učinkovitost zboljsa-nega orožia. Baš naša armada je mora'a 1. 1S66. spoznati, da nr.ic;O5:tejse kolone ne vzdrzijo v ognju brzo-strelnih pušk. Kolonsko metedo pa so navzlic vsem izktišnjam se 1. 1570. ponovno porabljali Prusi in Francozi. Po strašnih izgubah napada v kolo-nah, ki ga Je izvršila pruska garda 18. avgusta na vaši St. Privat so se Prusi kolonski metodi definitivno odrekli.
Popolni preobrat v dosedanji vojni taktiki pa je povzročilo moderno crožje. Mannliherce in mauserce, možnarji. havbice in brzostrelni topovi, šrapneli in granate so razbili stare bojne formacije ter izsilili raz-prte rojne crte, naučili vojskovodje izrablfati teren v naravnih ir. umetno prireienih kritjih.
Moderna taktika je igrala prvič večjo viogo v burski vojni. Priprosti Buri so kot prvi spoznali pcmen in defenzivno silo dobro zavarovane bojne crte. Pravo učilisče modernih taktikov pa je postala rusko-japon-ska vojna. Tu se je pokazala učinkovitost stre'skih jarkov, ter se pojavila nam danes tako znana tenćenca raztezanja. ozir. podaljšania bojne fronta in odlečilni pomen obkclicrna. Od rusko-japonske vojne sem je ak-ceptirala vojna taktika nauk. da je mogoče sovražnika odločilno poraziti le na ta način, da se ga na enem ali drugem krilu objame. Frontalni napad pa je stopil ponolnoma v ozad-
ie. Moderna taktika ie torej nekak kompromis med staro linearno metodo in metodo boja v kolonah.
Spoznalo se je, da prosta crta brez moćnih rezerv ne zadostuje. da pa so na cirujri strani globoke kolone na boiišču škodljive in nevarne. Zmcđernizirana infanterijska taktika se opira na dva principa: na Čim največH učinek orožia in na napadal-no si'o mase. Zato se nahaja kot prva crta bojne fronte roina linija, zakopana v dobro zavarovane jarke; za njo pa se r->hajaio v dobro kritih po-ložajih moćne rezerve, ki jo zalasrajo z vedrio nov:mi svežiml četami in z vsem potrebnim materijalom. Povelj-stvo mora ored vsem skrbeti. da doseže in obrani prva crta čim največjo ofenzivno in defenzivno intenzivnost. V tem položaju je torej usneh, ozir. neuspeh vsakega napada že skoraj le vprašanje živcev: ohrani li napa-ćajoči do konca svojo energijo ali ne. Kakor hitro se pehota pri napadih ustavi, predno doseže naznačeni ji cilj. je že poražena. Zato je vsak napad v moderni vojni zelo riskanten in zahteva hekatombe žrtev. V odločil-n*h trenutkih pa velja seveda načelo, da se ni ozirati na izgube in nema-Jokrat se glasi povelje: Za vsako ce-no! Ako se nanad navzlic temu po-nc^reči. se seveda pridružilo materi-ia'nim izgubam tuđi moraHčne posle-dice, ki igraio svojo posebno, veliko vlogo.
Severnoamer. imperializem.
tKonec.)
Nikaragva. Od leta 1840, ko so se začeli pogajati za zgradbo prekopa, je bila ta država v vedni nevar-oosti, ker je Združene države neko-
liko skrbek), da bi ji ne nastala kon-kurenca s tem, da bi se prekop fgra-dil na drugem kraju. Sklenili so vsled tega podobno pogodbo kakor s Kolumbijo, ki jo je še le 1. 1902 odločil kongres za Panamo z ozirom na Anglijo, ki ima do L 1927 piovno pogodbo na reki Inay, ki je del pre-koju. Predsednik general Santos Le-layu pa pri tem ni hotel priznati protektorata Združenih držav ter je de-loval na to, da se združijo srednje aincriške republike. V Washmgtonu so bili zaradi tega sicer zelo presenećeni, toda zooet je pravočasno prišlo do revolucije. Združene države so pcdpirale protirevolucijo, ki je zma-gala. In od tega časa imajo glavno besedo v Nikaragvi.
Kuba. Predsednik severoameri-ški Jeikrson je že 1. 1823. rekel, da »neodvisnost tega otoka smatrajo vsi narodi, razven Spanccv, za isto, ko bi bila naša last.* V petdesetih le-tih minolega stoletja so Združene države z vsemi močmi na to ceiale, da bi kar najbolj podpirale dolgoletno revolucijsko stremljenje. Španski so sicer za otoK ponuiali mnogo zlata, toda v Madridu so to ponudbo za-vračali. Dvakrat je Spanska prema-k'ala revolucijo. Tretja revo'ucija na Kubi 1. 1S95 pa je dala dovolj povoda, da so izsilili od oslabljene ?pan-ske »svobodo>c otoka. Združene države so tedaj tuđi proti ostali Evropi zmagale z Monroeovim principom: > Ameriko Amerikancem!^ In tako so se pod vlado kapitala Združenih držav gospodarske razmere otoka sicer izboHsale. toda Kubanci so postali s ttm pravzaprav podaniki Združenih držav.
Končno Mehika. Leta 1877. je j postal Porfirius Diaz ustavni pred- j sednik meliikanski. Prej je bil upor- ! Lik, pezneje pa je v Ne\v York po- i beglega predseJnika Lerdvja pri Tuxrepu prernagal. Bil je za predsed-nika večkrat izvo!jen samo zaradi tegz. ker je z vso močjo deloval na to. da bi koliker mo^oče lepo shajal s soseclnimi Zedinienim1' državami, četudi je poslanik Združenih držav čestokrat nepreveč mirno, marveč hrupno naglašal v vladnih dveranah Chapuheneca, da je cn ^najboljsi branitelj Mehike^.Tako se je zgodilo, da so imela ameriška r-odjetja prednost pred interesi Mehike. Da ^zajamči-jo« delo pri panamskem prekopu sta L !°07. najprvo dve eskadri Združenih držav zasedJi Magdalenski zaliv in sicer samo za tri leta. Diaz je skuša! te severoameriške nacrte prekri-žati s podržavljenjem glavnih rnehi-kanskih železnic od morja. V to svr-ho je tuđi izzval na severnih mejah spor in ni dal miru, predno ni razso-dirče razsodilo v prospeh Mehike. Pozneie ie bilo sedem pros mehikan-skih železnic iz Tehuantepeca velika konkurenca panamskemu prekopu. Zato se ie ameriški predsednik Taft najprvo za truste po^ajal z Diazein, toda rezuitat ni bil nikdar objavljen. Zanimivo pa je, da je kmalu na te na severu Meh'ke nastala revolucija, ki so je seveda na ražen način podpirali iz Združenih držav. Ti komiteii so imeli svoje sedeže v Teksasu in dru-jrfh mestih i'užnih držav severnoame-riških. Vtirtotapljenje or žia iz teh pokrajin Mehika ni prenreCTa, ravno-tć?ko tuđi ne mobilizacije >.oon rnož na meiah, ker so Združ-ie države proti temu poslale svoje rodovje v mehikansko vodovje ter s- zajrrozi'e, da bodo posredovale. 5tri Diaz ni bil pripravljen in ir morr. odstoriti. Njegov naslednik Madero ni bil najbrže sposohen za vlado, vsled če^ar so zahteve Združenih držav od dne do dne večie. Bila ie javna tiinott. da so prišle z Made^ovo vedno^tio akcije železnic s Tehuanteneca in koncesije petroleiskegn ozemlja v se-vernonmrriskc roke. Prnh' vstaji generala Revo so podnirale Združene države svojega varovanca Madera. Ko pa ie ta pozneie prevaral nade Združenih držav, ie priHo k novi re-voluciii.   In iz te ie prišel   kot pred-
sedftik Hucrta, ki se pa ni kara! pre-veiikega prijatelja Združenih držav. Severna Amerika ga ni hotela zaradi tega priznati, ker je izvedela da se dogo var ja tuđi i Japonsko. Od tega časa smatrajo Združene države njegovo izvolitev za protizakonito ter naziva vsled tega upornike v Mehiki, ki jih podpira z denarjem, »ustavno stranko«. Huerta odhaja — in kar je dancs v Mehiki, se ne more nikakor nazivati trdna vlada. Men<la je vse le vprašanje časa, kdaj zadene ćelo Mehiko usoda Teksasa.
In tako moremo zdai popolnoma dobro razumevati ameriške glasove, naj Amerika ustvari močnejšo obrambo, to je naj se močnejše oboroži.
Amerika Amerikancem — čita se pravzaprav pravilno: Amerika Združenim državam severnoameriškim, ki se tem potom pripravljajo na odloču-joči boj z evropsko konkurenco na eni strani, z japonsko na drugi.
Nobena evropska dfžava ne more smatrati Severoameriških združe- i nih držav za trajnega zaveznika. Bodo rootfoče n^kaj ča«a podpirale one-ga, ki je flahejši — proti močnej.še-mu, samo da hi oslabile Cvropo sploš-no ter se s tem približale čimbolj svojemu cilju.
/jedinstven jjf&HI   najbolj'e \
Ji  u svojoj   ;£,'jMKnoAVNANfliste.jp* AfI?AKVC^'Oj  'ČŽ^3&A^   POROOiČJiol
lill.3Hk JI j 1* j 3 * ■! i I Franc Furlan *
*                   Dasieđnifc fastliinpte »dne                   i
* kl'ačavnlčarstvo \ i zaio^a šteđilnikov *
f                  se nahafas              10 *
i ^inl/rozev Irg stev. 9. i;
Proti            9
Izborno ćelu\e dobro inaaa         ■
antisentična
Melusine ustna in zobna voda
kl atrrtl dlesno tn ođstranlufe
ne^riietno saoo iz ost.             ■
De/eina le'rarna Milana f.ensteka
v Mn^Hfiii!   !?e«''eTa  cesta iter. f        i
nole«7 Pranc JofeToveea jiib?!einefa mf»?tu V te'  icVarni   doh'vaf^   rdrav;b  tndi  član boInKUb Milili i'nf.f ?T^2i'*ce. c.kr.trtbiične tova^nf   in  o\-r. ^f»1. Ma»a?i»c v ifnMfani
OTclr«;*ne-^i«tna in robna votfa.
Stinia,   Hrv.i«Vf>     22.    fcbrnarja    19O
Prosim vinj^nn.  no*!nte m<  zone^ !       'ri   c*cH**nicf»   V'?^e    'zhornn   detuiočc        i
quff se«t!čne f^almsiB«-astne sob«« vode. katera ^e nenrfUn^ljivo sredstvo
! rnorr rohnhol. utria dlesno in od-\ravA? rfnriTftno «;sno \r ust Za nhran^cr'r zob ;n osvežerve u^t jo born
!      vsakomor  kar n?'ho!ic rvriporočaL
Spo^tovamem ,          Mato Kat.rinnvic. kr   po?te meštar
rHniil ■UĆI InKaiili
•tara no^avtea ae caao FOdpleta4ajo I
Fraac Km ^z.
Specialna raehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice,  posebne obleke zoper trganje, pletilni   materijal za
Istroje  itd.   na  drobno  in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejSa prilika za dober ^aslužck, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kor atolam brez agentov,  so cono veliko  nlžje.
ilovi vojni spomlnski tenovi
s koledapjem
^j-^ tndl po pošti zastonj.
Naročite   ga   takoj,   ali    se osebno oglasite!
I***    ČUDBN feA^ri^      v Ljubljani
aJUBife S                 nasproU
af-^hL^L   Fpaililškanske cerkve.
„t)ebre blego je 5«me Ijuoli!"
6. F. Jurasek
vglaševalec   glasovirjev in   trgovec   glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnita ^IasovirTev, pianin, hannonrjev ter vsega giasbene^a orođ-a, najboljših stnin wWe:chold" in dm?ih ter vseh ootrebšćin ?lasbH. — Jamčim pismeno 10 let ia orođai-m o» neDretiraaih cenab. — Specialni zavod za o?!aše?an;e ter popravila glasovirje? in vseb. glasbil, V^lašu'em »Glasbenf Matici«, »Mladikic in drugim i                              slovenskim zavodom.
Vsak instrument ▼ moji zalog! je strokovnlasko preiskan.   a
Najcenejsa posojevalnica.
Proti
nalezenju
se moramo «edai rarovati tem bol j, ker sedai nalezljive bolezni na pr, Škrla-tinka, ospice, koze, kolera, t fus oastopajo z zvišano močjo, zato
rabite                    4179
poTScd, kjcr se pojavijo take bolezni, desicfekcijsko sredstvo, ki ga morajo irreti  yr\  rsaki biši. NaprTljabljenej^e razkužilo sedanjosti  je nesporno
ti «e bri-z tenja. nestrupen in ceno dobi v vsalci leUamt in drogeriji po SO v Uč'nek Lysc>fcrma ie točen in zanesljic, zatorej ga zdravniki priporočajo za raz-kužrvanie rri bolniški postelji, za izmivaaje ran, oteklin, za antiseptične obveze iD za irigacijo.
Lysoformovo milo
jp vrljno toaletno milo. ki ob?ega l°-'o Ly=cforma in učinkuje antiseptično ia se labko rabi za naibolj občutljivo kožo Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato tanaprej to izvrstno milo, samo navidež drago, v rabi pa jako •arčno,  krr in^o  Hol^o traia.
Eo«ad stane 1 Irrono.
Lysoform s poprovo meto
je moćno antisrptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter ajobe beli in konzervira Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nabodu ga po zdrav^ iki  odredbi   lahko rabite  za grffan;e   Nekai   kapliic  zadostuje na kozarca
vede. Originalna ateklonlca stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo  knjigo   z  "»slovom   »Zdravie   in  desiniekcija«   poŠlje   na žoljo. gratis tn franko kemik  HUBMANN. Dunaj   XX., Petraschgasse 4.
38f>9                   Her%aliny|ev podfosforokisli
apneaa žtali sifon
tt 45 let zđravniško preirkaSeo in priporočan prsni simp. Raz-kraja slez, blaži kašelj, pospešufe tek. Povzdicuje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, r^sebno pri slabotnih otrocih. - Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 b već za zavoj.
aromatiška esenca
Že 47 let avedeio i« vri« preizksšeto. bolećive toltžeče ii niske krepeče sredstr« za Ttfrgieaje. La|Ša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Tuđi kot poživ-1 j a j o č e   in j a Č e č c   sredstvo   ob   hudih na pori h   izborno
preizkuSeno.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Na Hl »• inar#ini taraia#. rnnisvl lilkifiN i vtUkm Blato teUfai^
!£Z'^IVS^: Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
Rtzpošiljanje po pošti vsak dam               im DmuiJ« VII 1f KaisM^trassti 73—7».
■                                               Zaloge pri gg. lekm^rjih v LJwM|«Mal lm Mahali immmMm.         ———^————
arfnn|^^^viBwn|
Pre4 fmrHbuti te srari.
Strm 10.__________               '_______________                          ,        .8LOVEN1KI MAUOD', *** I. |—mifr ltiS.______________________________________                            1. stev.
FotograHčna povećanja
$e  dobavlf&jo po vsaki t poslani aiikt   brejiubno po  niikih ceaah,   poćrnši im i
S K. CrnoTDik Mstoot. Najvišj* zahvalna pisma in priznanja.         4366
SEGALL & Comp, zavod za povećanje, TRST.
IC kn priv. tovarna za cement I
I          Trfcoveljsk* prtmogoliopfio đrmifce v Trfctvlfah          I
■   priporoča stoj priznano izvrsten Portland-eftnient v   vedno euakomernt,  v«e od   I
■   «v?tr??s!:pfB  4rvMfi   inženinev  u\  irhitektov   dolocene  pređphe ^fede tlakovne ia  ■
■   f odoruc trdote tfaltč MUKrfl|«f**i dobroti kakor tuđi tvoje priznano izvrstnu jpn«,   I
I                    Priporočila in ispričavala               aoiu I
■   raznih    nrade?    in   na: si ovi te | ši h    tvrdk     so     qi  razpolajjo.   I
I      Centralni arad: Dnnaj, 1., Maxinulianstrasse 9.     I
-,                                                                                                                     i
Po Ntjf Isjcm  pooblasčcaja Njeg. ^ ces. in   kralj. Apost. Veličanstva.
Izradna                                 42O3
{. lf. urIaVT13 iOtOriji za vtjMMii« mm.
Ta  denarna  loieH|a  ina 21.14« đefeitko* v jpto-*©ai denarf« t skepaem siiaskc 625.339 kron,
Obvnt dobitak znmša    2tJ0i00Q    !f l*0fl,
Zrcbanje bo jarno na Dunaju dne 2S. januari* 1915. Srećka stane 4 krone.
Srerke s« ddfehrajo jirv  adtfdka  ja   *«]»r«&si£i»  iot»rii* n«  Dva&jv, HU Vor-
đere 7olIoM';,stra*s» f, pe :«t$rt;afc, tovlUu*, pri tfavćalh. »•sttifc. %i*7*tav«tli
in iel€£xsi£^&   uradik, pri   n»«i«latc^i   Ud.   Ifralsl   aačrU xa   i&upee   sre£k
ztstoKf. — Srećke •• ?»£<l a;* ;-**£?*Ut p?*?!*.
(M c. kr. generaine^a r^vnatc'jstva dri. loierij  (odcielck i\ dobrodrbe laterije).
Brez konkurence!
F, L. Pcpoer čevlji
1     *                                 f
aaiiMlj pr.iJitii. HM in oajboljše k?.;;:?^^.    Naprodaj    szmo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
.              Pre^criiova uaca ^t. 5.
ŠL       Cv.'fserski  č«v!ji   za  turiste,  bijijenični A    ^cvlji za  otrese ia Lawj!-teflnis-čevijl-
%.      K 1250—1650.
Uf SI iiil |jyiilji i H j* J« iiSil{i9j
Ljubfjana, Kongresni trg st. 12.     232
za sf*&i£3 m }^4Ma9   sobe, salona  in ^ačposka ži^saat! itiodraei, oirosJri vozički lid.
Hals^lfiiiof^B biafjo.
'   K*|ali?e canc.

Ustano^li«9A 1317.
zelo solidne tvrcike
Hl. ICrisfofič^Bučar
LJubiJani^i   Stari   trg   šteur. 9. — Lastna   hi&a.
!l£<£37aiic       mr    KOSTUMi    -«■       Najnovciia
:§S %    * ^ ^ w iftlne     domaće cble&o Jj  ^B H B    H
ritroške oilice is obleke h miadeftkG.
HigieaičRO  gerilo  ia   drage  potrebiiine   za  BOTaraJenikt.
im" Posiija na izbiro tuđi na deželo. *9i
A. KUaST
ZMtvsk« vliea i«««. 4.
Velika zaloga obnval
infcifct \m W9tmm aa U^«r».
Vukršu uričila m izfrštiejt ttćit ii p« ■iiki ccai. Vie *«rc st *ferft«j«jej« '■
zaz>a*«;ej«. — Pri zetasjih wrtčflrt mij se feUgdfftli vz»i*ce M&Saii.        40
ijHfii mm mriiik N nifliiifii otroških vozičkov
žiaie.
M. FakM;
parno barvarstvo
ter kemiČRO čišćenje in snaženje oblek.
Aps*^tura sukna.
Poljaci im ■ iiii iliri !t. i
Sprejemaitšče Se!«iSiir|iva uiicz št. 3.
Postrt?ba toči»t. Solidnj cenc.
1. Mi
Ljubljana,
3xberu a   zaleg*
i namirnihinna-i       stropnih
isvetiijk
r sajaovgjše vrste
pa alzlKlk  ceank.
72     hoćete imeli?
mtirno Ff%j« #3j» ir lektme mi ?'• tfni or!u. Vsik etrrlt nfivi r Tihk'r^ tn r«hir i>lj? it: ktterffi je ropeinon^j »dstrmjen zoperni diOi li i vonj, 1 stekle- ci K T8'\
Z*p»z> kaiel|, sssMa«-nost  i»   $r«lil«j*M$a
je v tem ciin /a otroks n*jt>oiib.c prf-i^kusen in mnufoMrafisko priporočcu trj%\*%* i«k. — 1 stfklcnic« 1 kreno.
/aLoga ?sch tu- is iao?eirskih sprcialilct   trr    prei?Lu5cnih    do-
mačih zdraril. Izborna  toaletna sredstva „Ate11«
Klin mi! fiBijift $itiM
\ OMafala *• t*m s^ravUa za Mama vaak kalalikili Mafafa.
|   Itzp«*iljJ te 2hrtt m 4m u »te strast.
|   '        PhapfH. Hag.
Vhin PriM}hi
E leharna pri zlatnu orio
i fcfaMfua, toltiff Irf M. S.
'                                                                                  -         ------------—■
a Imn ionu In. Mi ii liittt 5
BRATA
trknlitarja. lakirana Jfifha'
Prodajalnicas
Miklošičeva   ulica  št. 6. •aspreti hotela mU«I«h(<.
EBERL
io polta plestarja:.
41
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.               :
_______^
Hi
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporeča svojo bogato zalogo
Sifii ioji
za rcđbiao in obrt.
firezp ačnl korzi zs
mm t w,
PisaSni stroji »»ADLER", Plctilni strojt
vseh   vetikostf.
ri          |        i       aa                   a   a     j   ii         a
prfporočR slec!e£e knjige:
£ w ^    ¥T *51"«aTt"n i   Pcman. Ruski spi- ! +•%&.''*    S^dtl C^Umđ« 5as Lev grof Tol-
stc:.   C?na   broS.   6 K 40 vin., vez. S K 40 vin.. 5 poSto 3rt v več.
Beli Wfsatena. g!„s=-Lr.(!^
h oš. 1  K t>0- v,   v?,'-   2 K 60  v, s po§to 20 vin. vfč
B'fcli    Tflieil   Povesti. Spisa! E. Gang
vfz. 3 Kt s ro5to 20 v:n. več
Dam    Umv   Roman iz Kristusovih časov. Đon   Ziar. Spisal    L.   V/aIl«ce.   Cent vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Bfafset let fozneje. Nv,dRa!ee
Tren nr.uSketirief.) Cena bro*. 6 K, vez. 1 K. 5 po5to 20 v veC.
Scsji Jiidit. JKr 2%"5E Grof Mostt" Ćhristo. ^ai
A. Duma^.   Cer. a   broS.   S K. vez.   12 K s po§to J0 v več.
Hlša  JfarJje F«močnice.
Spisa!   Ivan   Canksr.   Cen«   bro?.   2   K, vez. 5 K 50 vi^., ? pašto 20 v vei.
Hlapec Jemej in njegava
M^t«%vvi^4i    Scisa! Ivan Cankar. Cent pravih«« broš   1 K 40 v.vcz. 2 K,
^ pe>5ti 2" v vfč
Kako pišefo ženske.F;"
sr^ai   M.  Prevoat.   ^ena   4   K, s poSto
20 Vin. več.
Knjig« za Ubkomiselne
Iln«li    Spisa! Iv«r. Cankar Cena bro§. ljUlU. 2 K TO vin., vez. 3 K 50 vin. s roš^o 2') v vei.
Hali  liiiHi^  SP'M'  Milan  Pu«eli-
K311   i]UU]C. cena   broš.  3  K, vez.
4   K, s paJto 20 v več.
H«|J    RorvjfiTi. Ruski scii^al Msk<im Gorki. IUVli. Cen* broS. 4   K, vez. 5 K, s poito 20 vin. \eč.
M&29DSrCl. broš. 2 K 30 v, vez. 3 K
50 v:n, s pošto 20 v več.
W«Č4    već    Spi5t1 A. Novačan.  Cena JlftSdl    Tllb. bro$. 3 K, vez.  4 K 50 v,
5  p.32*-> 20 v več.
Uffio    Spisa!   Ivan   Cankar.   Cena   broS. 3iUA* 2  Kf   vez.   5 K   50  vin,   s   posto
20 vin. več.
Al%    vfk-it«    Spisal    iv*n    Cankar.    Cena UD    Z9ll. 3 K. s pojto 20 v več.
niitTAit   Vliriet Anfleški spisa! Char-
UllVri     1W1SI. les    Dickens.   Cena
broS. 5 K, vez. 6 K 20 v, s poSto 30 v ve*.
Pol litra Tipaica. ;•,:; <■„,
bro§. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v,  s pošto
20 v več.
Pftlnm    ^fodoviniki   roman iz nem^ko-* VlUHIi franeoske vajne. Spisa! E. Zola
Crna broš. 5 K 6« v,  vez.   % K 80 vin.,
s poSto 30 vin več.
Poolioni in razžaljeni,
Reman. Ruski spisRl F. M. Dostojevski.
Cen« broS. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto
20 v ve*.
DA|mm*   Zeodoviaski   ror*an   H.   Sienkie-miOp. w.cza. Ceu broš. 6 K 40 v, vei.
I K 40 v, i paSto 20 v več.
PoTeaft dr. I?. Tavčarja.
Pet knjig. Geni brol. 13 K 50 vi«., vtz, 16 K 60 vin., i pf>ito 30 v več.
Poljtidna pravna knjižnica:
!. zveztk:  Zakeii  o   dovoljevanj!!   potl  za silo
K _-40* • II. in III. Evezek: Pred piši o železniških in rnd-
Biških knjigah K —S0 IV. in V.   z^ezek:    Pristojbinske   oiajšate   ob
ktBTcrziji t knjižnih terjatev K —30. V!. —X. zvezek: Preopsi   o razredbi  in   uredbi
ter   • cfefki zealjiič X. 1'—. Xf. in X!!. zvezek: Prerftisi zoper okraro pofj-
šeiie zi  Fnnjska.   K^rtiko,  Goriško,  Istro,
Trst \% Jtajersk« K —.80. XIII. in  XIV. zveaek: FreipisT o notarskih pri-
st«jii*tk  ii   zaf«?*daiih   H#tarskih   ssisih
K -.80.
XV.  Kverek: Žtfaistrom  in-očena  opravila so-diič    K — 40
XVI.  zvezek: Pr1s!«jbise c zapnštinah K —-80.
Prošeniov albnrn^ KcAcSS
2 K 40 v, s po?t© 2 k 6G vin.
Onfl    W3i!5c9 ^fo^viMkJ  roman   H SluU    JeUla \ Sienkiewicza.Cena vez 5 K 3D vi«., s p«§to 30 v več.
Rodbina Folaneških. zvft
reman H. Sienkiewic^a. Cent bro?. 10 K, ver. 13 K, s po»to 20 v več.
Slike in revolucije,^;
M. ArcibaSev. Cena bro*. 1  K60 v, vez.
2  K 50 v. s pcSto 20 v več.
Slcrsrsko gleđstliš5e. sspai
A. Trstenjak. Cena 2K,s poSto 20 v več.
Socifaliaem. ?^^"™V^! Trije nnlkettr)!. SKSTsSLi
A. Dumas. Cejia broš. 5 K, vez. 6 K 80 y, s poSto 29 v več.
ITrirkvin <ra    Povest iz 18. stoletia. Spisal UUOTlbtL i. p. Tomič. Cena 1 K 60 v. s po?to 20 v več,
TT5«* aaa   Spisal Ivan Cankar. Cena broš. V IH j Cie. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s poSto 20 vin. več.
VnTia    ifl    nifin   Spisallvan Cankar. VOlja   111   lUOU. Cena broš. 2 K, vez.
3  K, s pošta 20 v več.
7«    Vvivant    Spisal Iv. Cankar. Cena ti A   KL 16 Vlii. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s po*to 20 v več.
79nh1fiiha    Povest   Hrvatski spisal F. ^aOllljUUd. Becić. Cena broš. lKSOv, vez. 2 K 60 v, s pošto TO v več.
Zbirka citatov in aforiz-
iMiivf Uredil SlavkoKlepec. Cena brol. HO V 2 k 50 v, vez. S K 36 v, s pošto 20 v več.
Z ognjem in mečem.zš-
roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v, s posto 30 v v?c.
Zbrani spisi Janka Kers-
ni Vri Pet Knjis. Cena broš. 25 K, U11l4L  vez. S0 K, s posto 20 v več.
Zbrani spisi Fraaa Lev-
cHiri Pet knjigf. Cer.a bro*. 21 K, OUIla. vcr. 27 K,   s pošto 20 v več.
Zgodbe iz doline šsntflor-
l«noVa Spisal Ivan Cankar. Cena laUO&U. broš. 2 K, vez. 3 K, s poSto *50 y vsC.
Zločin in kazen. Sss»>^E
Dostojevskt. Ctna broš. 10 K 50 v, vez.
13 K, s pošto 20 v več.
Narodna knjigama  ima v salogi tuđi vse druge slovenska knjigo ter poilje na zahtevo najnovejfii
a^psasoBssggBBSs   oonlk oolo aalogo-                       -