ARHIVI XXI 1998 'arikí in razprave ] Republiški upravni organi 1963-19741 HRANE KOZINA Sprejetje zvezne in republiških ustav leta 1963 je pomenilo s m te/o teoretični n rešitev in doseženih praktičnih rezili tu lov v razvoju samoupravljanja otl leta iy5() dalje S tem ,c hiia od pravljcna dvolirnost mol dclavskm samouprav Miljam in družben ,n upnivi jan j Jm. Poseben pomen so v nslavi dobili statuti kot samoti prav ni akli dekivnili organ /aei S temi statuti so bili določeni notrai a organizacija delovno področje in odgovornost organov »prav lianja, položaj delo vrnil einit. delovna m druga razmerja, način poslovanja. Enako velja tudi za občinske statute. I'omeiiibnost ustave se kaže v tem, da je s tvojimi določil i omejeviiiilu vnovične izvelitve omogočila uresničevanje načela rotacije. V skupščine družbenopolitičnih skupnosti so liti uvedeni zbori deluvnih skupnosli Tako so republiško skupšemo sestavljali republiški zbor kot zbor delegatov občanov ter štirje zbnri de lovu fl skupnosti: gospodarski, prosvctnokul tum', soeialnozdrav.stvem in organizacijski zbor. Ustava je nedvoumno opredelila osrednji po loža j skupščin kot temelj 11,ii 1 ničnih insiilneij ter naj /i.sjin organov drm.benc in državne ureditve Vlogo .n položaj skupščine je nkrc-pil 1. liclcial jc 11,11 l.i l[C v;i iifc 11: k n IJ1. ki jc hil ulijavljeii v 11 u h I i k j 1 ij i Arhivi XX, št. 1-2. LjHiljanj 1U97, Mr I()i-I2(l l/lior mijpanic mirnejše litcialurc: EL. Kmilelj' Pnililenii iiiišc m il i:i I is I ¡Out- giiulilve I XI L 'uh- Ijniiii. IW5 l'JUS: O UiJunil/iO: Zgmliivin;i Sncijil i stične lede- lalivnc republike Jugusliivije. Ljuhljann. I DSU; C. liibisio, M. Rih;niL Kardeljev^ /uiniscl ilru/heiiDikiinnmskcgn in ilm/. Iicmipiilitične^a si.stuulji, l.juliljjn^ l'JK2. C. Ribičič: [ia/.vnj hkrjji^iisi^lcm:i v SFtU; Piiivna lakultcE:! v 1 .¡uliljaili. nnU-UNIVELliZUM, l.julijiimi, l'J7K: M. Kibaric. C Riliieie: Delegatski .skjpšCinski sistem, Liubljnna, IDK3: I. Krislan: Diuiliciiii lirulilev .SFRJ, Maiksi\tiči)a H^pim' Ljubljana. ID7n; Jci"(;;i V:nlu^ck SUiič; Zjčctki s:imnupiavljjnja v Siti-vc n i ji ID4D- ] '.>>3 Z; dnžba Ob/nrju Marihm. I9KV I) Petru-nnviC: l'aliiitke i pr;ivnc piilikc /a vrtnic privrenienc vlade DRI, Inuilnt ilrustvenili umika. licagrail. ID6-1- M. .Smilil, I. Ki i stil n. C. Ribičii: Lktavna pravo S PK J, t'ravna liikilleta, ■DUUnivcr/.um. Ljubljana ID7K: B. Pelianiivič: ktmija IDI S- ]'J7K. Nnlit, Uci^ruil. 1'JKO. M. Snuileil: l'iililiü-ni sivtcin Jugnslavijc. DZS. l.jubljjiu ID6.V M. inu-ilcrl: Zginli iv i na ljudske nbktsti. Ljubljana, 1 DSU, J. Šmi-ilnvnik Knnccpt-ija jupislnvanskc (ihti nt. Ljubljana, ID70-Dru/beni r.i/.voj Sli Klnvenijc I'J4"7-11)72. Z.:vini Sli Sl.ivcnijc /a plimi ran jc, Zavail SR Slnvenije /n statistiki). Ljubljana ID7-1 A. I - i t : l*iiitisliivj:r ju^n.sli > v:i iiskc;;;] lederaH/iua, lic-lavska enatiKisl. Ljubljana. nktnbcr lDNii; I) liNaml/ii: I lisliuija -S I i :i I i > Ii L- k l- Icilcralivnc republike Jugashvije. Glavni priiccM. Sknlska kuj ig;i, Zagieb I L>7K; Le k ^iki .n C;m-knrjtve /aln/bs. Ljubljana 1D7.1; linciklnpeilija .Sliivcnije, I- VIII D. Kozina: Republiški u|'nivni urbani 19)5-195.1: Arhiv i epu h! I .Slnvenije: Ljubljana iyW. tudi razveian sistem .skupščinskih Iclcs, kar je v veliki mer. pripomoglo, dp jC le-ta posti»! v večji meri samoiniciativno delovno lelo lud' pri pripravi predkigov in pobud. Okrepitev načela enol-nosti oblasli predstavlja neposrcdnej.še razmerje med skupščino in upravnimi organi. Le-ii so sicer samostojni, vendat so za svoje delo -jdgo vnrni skapščii in njen.m političnoizvrsilnim organom. Amandmaji k ustavi SFRJ v lein 196*7 in 1968 ter republiški v letu 1969 so npr, odpravili organizacijskopoliličn zbor, uvedena pa sta enotni zbdr dekivnih skupnosti kot oblika .'¡kup nega delovanja gospodarskega, prosvetnokultur-nega in scicialnozdravstvcncga zboru s posebni',., pristojnostmi ter zasedanje delegatov občin kot posvetovalno telo delegatov vseh slovenskih občin v republiški sktipsČin Amandni;: k ustavi iz leta 1971 so med dru Emi na novci določil! pristojnosti organov SR SUiveni c i /akonodajno pustejnost republike, spicmcnna sla se polo/aj, in vloga predsedstva skupščine in izvnnega sveta skupščine SRS. Namen amandmajev jc bil med drugim tudi v tem, "da zaguloviid potrebne pogoje za reševanje nakopičenih problemov družbenega in ckonorn skega razvoj;.". Ustava iz leta 1963 še nima določil o pred sedstvu skupščine SRS, uvedeno pa jc biki s pc sluvnikom sknpšcire že v lelu 19^3. Z amand maji so se njegove funkci c in pristojnosti do konca obravnavanega obd-bja kar nekajkrat spicminjalc V praksi se jc predsedstvo uveljavilo kol pomembno telo novezovanja in usklajevanja dela znotraj skupščine in med repub-iišl ,ri upravn m cirgai , kar jc hi Jo še posebno pomembna glede na težnjo po osamosvajanju izvršnega svcia v čim bolj samostcjcno središče pol ične moči. I/vrsni svet skupščine Sli Slovenije jc po tej nslavi stalni organ skupščine, ki mi ie poveriena pol i lične,'Z vršna funkt a v okviru pravic i dol ž misli republike. Zelo pomembne priucnosl i na poleg drugih tudi za republiške upravne organe, ki: nadzoruje njihdvci delo in jira daje splošne smerniec za üelo (podrobn jc v poglavju o organizaciji in dein Izvršnega sveta) Ustava iz leta 19(i3 je določala, da se ustanavljajo republiški sekrela nli in drugi upravni organi za upravljanje zadev državne uprave, medtem ko se sveti i zavodi nslanavljajo za opravljanje širokovnih, upravnih .n drugih zadev iz republiške pristojnosti (podrobneje v poglavju o republiški uprav.' SRS). Temeljne ovire za nadaljn razvoj samo- 8 t Janki in ra/pravc ARHIVI XXI 1998 upravljiria so sc najpolie kazale na področju ckonomskin odnosov, sa> so gospodarske organizacije tudi še ]y let po uvedbi samoti pravljenja razpolagale le s tretjino sredstev za razširjeno reprodukcijo. Vse bolj so bile od vi;* ne ud dc javnikov zunaj njih, kot so bile banke, uvozno-izvozna podjetja, javni in prikrili ■nvesticijski sklaci; družbenopolitičnih skupnosti, od cmUijske in devizne polivke in od cen, k ih je določala državna administraei a. Sredi .šestdesetih let sc je začela pomembna akcija na lem področiu, trije pomembni politični dogodki so bil neposredna idejnopolnična pr. prava ta korenite spremembe v družbenoekonomskih odnosih. Na h navedem Kronološko peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije (aprila 1964), resolucija zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema (maja 1964) ter osmi kongres ZKJ (decembra 1964). Temu je sledila gospodarska reforma juliji 19^5. Namen te reforme je bil med drugim tuai doseči omejitev adm. listrativncga vmešavanja državnih organov v gospodarstvo. Do omenjene reforme jC država malodane za vse vrste blaga do'oeala njihove eene. Obseg invcslit.j je venomer presegal gos podarske možnosti, ker so proces razširjene rc produkcije upjvtiali orgar.i drnžbcnopolilr.nil" skupnosti, nc pa gospodarstvo. KI ib "teore ličnim željam" pa omcnicna reforma n zajela bistvenih delov sistema: še naprej je veljal star sistem načrtovanja, sistem razširjene reprodiiK cije, devizni režim in režim znnanje trgovine. eprav jc bilo uresničevanje gospodarske reforme najpomembnejša naloga tedanje družbe ir so delovni kolektivi začeli iskati ter izkoriščali vse svoje notranje rezerve, ni 1 ilo mogoče pre prečiti stagnacije oziroma odpuščanja delavcev, industrijska proizvodnja pa jc začela stagnii iti. Z brionskim plcnumom leta 1966 so bili ncko'iko strti glavni etaisličnobirokralski odpori v samem državnem in partijskem vrhu, prišlo jc do kadrovske reorgani zacije ZKJ o aroma ZKS. Prevladalo je mnenje, da podedovane oblike delovanja in organ zacij-i partiiske organ, zacijc zavirajo demokratičen in samoupravni razvoj Leti 1966 in 1967 sta minili v politični kampanji proti birokratsko dogmatskim silam, opredelitvam in tendencam, kar sc kaže tudi v tem, da je bilo v letu 1968 na partijskih kongresih 90 odstotkov delegatov izvoljenih prvič. Zelo moean udarec venkodržavnemu eentra-U/.mu v Jugoslaviji pa jc zadal sklep brionskega plenuma s kaler.m j'1, bila z oblast odstranjena vodilna skupina službe državne varnosti. Nevarno so se okrepile tako imenovane ich-nokraiske težnje v delovnih organizacijah ter nairazličneiših nedržavnih obl1 :ah ustvarjanja monopolov in odtujevanja sredstev. Vse do gospodarske reforme so bili vzvodi upravljanja družbenega življenja v rokah partijsko-državnin struktur, konce 60-ih let pa sc jc položaj spre- menil, družbeni proces je na oblast vse boljin bolj spravljal managerje o i roma lehnokraiijo. Praviccl ki so jih prej imele polričnc strukture, naj bi sc prenesle na delovne kolektive, vendar jc proces priT'cdcI do tega, da jc ta politična birokracija prestopila v tehnokracijo. Politika je sicer navidezno izgubljala neposredno moč, krepila pa seje ekipa tehnokratov, natančneje krog ljudi iz gospodarstva, bank, zavarovalnic. listava je predvidevala v primerjavi z ustavnim zakonom iz. leta 1953 nekoliko širše pristojnosti republik nerešeno pa je ostalo nacionalno vprašanje Pojavljale so sc leoruc o izko riščanju posameznih repnb' k in njihovi dom nevni ogroženosti (eestna afera v Sloven nacionalistična giba:.|a o zapostavljanj Hrvatov in hrvaškega jezika, teza o ogroženosti srbskega naroda, problem Kosova...). Prav nerešena nacionalna vprašanja so hila v tem ohdohju eden poglavitnih problemov tako jugoslovanske kot tudi širše javnosti. Vzroki zato so bili v glavnem v zgodovinskem razvoju posameznih narodov in narodnosti ter s tem pogo jenim gospodarskim razvojem. Pojavi sc t.i. pro blem "razvi 'i" oziroma 'bogatih" v odnosu do "nerazvitih" oziroma "revnih". Tedanja politika sc jc torej srečevala s problemi, ki so v prvem povojnem obdob-u ostal1 v primežu problemov, k, jih jc reševala mlada država, v prvem obdohju vezana na sovjetski sistem, pozneje na podlagi eksperimentov tako vzhodnega kot zahodnega bloka. Svoj prispevek k teme je princ:;lo tndi gibanje "neuvrščenosti", v.se skupaj pa jc pokazalo nezrelost tedanjega sistema pri reševanju obstoječih problemov. Obdobje v letih od 1963 do 1974 je čas, ko so centralizem počasi začeli zamenjevati elementi plurali' ma. S tem so nastali novi problemi, k. so z. njim povezani (nerešeno nacionalno vprašanje, težnje posameznih republik po večji ekonomski samostojnosti, dcccnlral zaeija...). IZVRŠNI SVET IN REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI V LI TIM 1963-1974 ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V LETU 1963 Z Uredbama z dne 10. 1. sta bili določeni or-ganizacijsk. strukU ri Upravne službe za varnost plovbe na morin v LRS? in Radio-televizijc3 kot samostojnega zavoda na območju Slovenije za izvajanje rad ske in televizijske službe Zavod LRS zii produktivnost del«4 jc bil dne 17. 1 preoblikovan v znanstveni zavod. Dne 14. 2. je bil ustanovljen Zavod Eli Sin Ur.l. LKS. 1/1/6) Ur.i. lu.s, \nm. Ur l. LliS. 2/H/ffl ARHIVI XXI 1998 Unik, in ra/.pravc 9 veni je za eenc ^ kot samostojni republiški nprav-n: organ. Sonstanovitrljstvo Institutu zu turbinske strojef* se je preneslo tudi ti J podjetje Titovi za-vndi - Litostroj v Ljubljani. /uvod za dru/ucno samoupravljanje se [c pridružil k Institutu zu filozofijo in soeil lomijo.7 Inštitiil je prcv/.cl tirii premoženje ter pravice in obveznosti /uvoda zu družbeno su moiipruvljanje. Dne 9. 4. je iMla sprejela Ustava SRS.K V VI in VI]. poglavju ^ opredelila tudi naloge, organizaciji irj pristojnosti Izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Odlok o razglasitvi Zakona o izvedbi nstuve Socialistične republike Slovcnijey pa je določal da se obstoječi državni sekrctariali, .sekrctariali Izvršnemu svetu in sekretariati repuh-liškili .svetov preoblikujejo v repuhl ;ke sekretariate. Republiški sveti so bili odpravljeni, njihove ttpravne naloge so prevzeli nstrc/.ni republiški sekretariati. Delo so nadaljevali lile samostojni republiški ttpravn organi: -Republiški sekretariat za luianee; -Republiški s™krjtiiriiit zu industrijo v njegovem sestavu so bi.:: Republiški elektroenergetski inšpektorat, Republiški inšpektorat purnib kotlov. Republiški rudarski inšpek 1 onil n Republiški gradbeni inšpektor»]; -Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo; v njegovem sestavu sla bila: Republiški kmetijski inšpektorat in Republiški veterinarski inšpektorat; -Republiški sekretariat /a trgovino; v njegovem sestavu je bil1. Republiški Iržni in-spcKtorut; -Republiški sekretariat f.a promet; -Republiški .sekretariul z,u delo; v njegovem sestavu jc bil: Republiški inšpektorut dela; -Republiški sekretariat zu urbanizem, .stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve; v nje 'ovem sestavu je bil: Republiški iirbani-stiini inšpektorut; -Republiški sekretariat za šolstvo; -Republiški sekreturiat za kulturo in prosveto; -Republiški sekretariat zu raziskovalilo delo in visoko šolstvo; -Republiški sekretariat za zdravstvo; -Republiški .sekretariat zu socialno vur.stvo; -Republiški sekretariat zu notrar e zadeve; -Republiški .sekretariat za pravosodno upravo; 5 Ur.t. LliS .1 m/M. " Ur.l. LH.S. 4!2WM. 7 Ur.l. LH.S, MS/M. x Ur.t. s k.s. roftjo/ra lJ Ur.t. Sli.S, IfJlf. -Republiški sekretariat za narodno oUram- bo; -Republiški sekretariat za proračun in občo npruvo; -Republiški sekretariat za splošne gospo darske zadeve; -Republiški sekretariat za zakonodajo in organizacijo; -Republiški sekretariat zu inrormac e; -Zavod SR Slovenije za gospodarsko planiranje, -Zavod SR Slovenije za statistiko; -Zavod SR Slovenije zu mednarodno tehnično sodelovanje', -Komisija SR Slovenije zu verska vpra ŠMuja; -Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, ta je bil pod nadzorstvom Republiškega .ickrelariala za proračun m obeo upravo; -Zavod SR Slovenije zu cene, ta jc bil pod nadzorstvom Republiškega sekretariata za splošne gospodarske zadeve; -Cieouelskti uprava SR Slovenije, delovali) ju pod nadzorstvom Republiškega sektclan ita za finance; -Državni arhiv SR Slctvenije, deloval je pod nadzorstvom Republiškega sekretariata za kul turo in prosveto. Usta nt) vije» ie bil Republiški sekretariat za turizem - opravljal c upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju turizma. V .sestavu Republiškega sekretariata za promet je bil ustanovljen Republiški inšpektorat za promet. Sai.-tarui inšpektorat I,RS jc prešel v sestav Rcp:!hi;Skcga sekretariata 'za zdravstvo kol Republiški sanitarni inšpektorat. Zakon o organizaci i in delu Izvršnega sveta kupščine Socialistično republike Slo ve ni je10 z dne 10. 4. jc določal, da Izvršni svet sestavljajo predsednik, c» ali več podpred sednikov r najmanj sedem članov, ki j .h izvoii Riptthli.sk zbor Skupščine SRS izmed članov skupščine, Izvrsn svet z odlokom ustanovi oziroma odpravi odbore in določi njihovo delovno področje. Strokovno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega sveta sc je opravljalo v Sekielai alu Izvršnega sveta. Za opravljanje zadev v zvez s kadrovski/"1' vprašanji iz pristojnosti Izvršnega sveta jc v sekrelarii.lu delovala Uprava za kadrovska vprašanja. Strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednika in določene druge Člane Izvršnega sveta so opravljali kabineti. Urad za zunanje zadeve, Urad za narodnosti in Urad za prošnje in pritožbe so delovali kol samostojni uradi Izvršnega sveta. 1(1 Ur.l. SRS, I [."JVM. II) lurik in ni/.prave ARHIV] XXI 1998 Strokovij jvcfib nog^ sveta -za utorčim "n Kcroialr» zadev" zadanem- npto G?; ■atf-jo ■ za-aodcap ■ za stati i!'" -za fcvstv« m rbitv ¡a hictcrocli Tdogp 'zvržni svet socialistične republike slovenije Pradsednik PodpredFsdnik Sekretar XBCR - za sfJo ^ "vrtr ar ska ^ cKd*Eri lan -.1 netrarjo pciiiru - 73 [J .v* loiir" ir; nercel - aspto*"3 vprfiar. . . cdnootramt K3MISUE Jdnnar^vr-73 por-JaSta - te -J k šjp Z3mq'r" vpraferv - a presne L: fr^rbt ^■jtelAR^ETA VETA ScfcrcterUIS ipra ■ ¿3 V: t t:\ry.: i^rairja f-ctM Smratoji uradi jad - _ norijo z3d£Mj ■radzanratnai u"d n ptfne ir prlažbe KatincL. trirKTErjr 73 ssmoGtf > cpra..jOT)c ddo&nh (i rtct* republiški u KRAVNI ORGANI repijbl.iski sekretariati zalnarre J Geocfctd-a Lpra-a inducira iekccntr^ctlfl .¿pestra »ylia pannkkv .. t. "K f,i .¡rjtKri- ¿peHcrd 73 hndtj^o in ^iiijiJvo I vcfcnnar^i r^ektrd 2a*gcwro 1 tiri in^d-trii zaLrizon za promet za premet zaddo irt^d-trd za ddo za utonzern, EtrorfTj^o gradnjo in krm/dnesihe "I ™ i j bori: i* i 'pcMcrJ -aSdi* zaprasuii -tiArr Oiagn artr^SRE z mtnour^o za netrarp* sdese jai/no praifObr^TKtvo ^jRS jTvno lastno SRS -icpLfcliSka kanRf] za izvraj' nje ¡mlinov o dettvr fjstega ddicc a nspodarskh trffrrac' r zavoda> ¿a vod i in komisije sanfcm in^Etoit i i 23 rerafrtJ ctrartn \ ¿miisrs za gcEpodnrso piarirarjs. ^cdSRSzast»^" -iicd SRb n mcfrrratv: kfaočrfl sodtfofne KcmajaERI za vfn&>>. J zaprtrai- ndtf ifrao ] hk. Lrnctecpitžfi ZiMjJ 5RS za ^pt-^no gocpafcr ' >n gradbenih zemljišč Izvršnega svetu." Servis za prevozne storitve Mžavnl organov in zavodov v Ljubljani12 se jc preimenoval v: Avtoservis državih organov n zavodov v Ljiihljani (iivtoservis). Ker jc |lu odpravljena Zbornica LRS za kmetijstvo in gozdarstvo11 m ni več poslovala kol sekcija Gospodarske zborriec SRS, jc hi Jo 30. 5. upravljanje sklada SRS za pospeševanje kmetijstva poverjeno posebnemu upravnemu odboru, ki gaje imenoval Izvršni svet. Dne 20. 6 so bili določeni organi,.a< ja, prišlo/ osti ¡n delo Republiškega sekretariati! /¡i turizem.14 Pri Rcnhliškein sekretariatu jc deloval Strokovni svet za turizem. Svet za tu-izem, ki je bil ustanovljen (Ur.l. LRS 13/77/(>0"i je bil odpravljen. Vsa sredstva jc prevzel Republiški sekretariat za turizem. Z Odlokom pa ie bila ustanovljena Komisij« Izvršnega sveta za pripravo gradiva za uskladitev republiških predpisov z ustavo 15 S Sklepom"" jc bila dne iS. 7 ustanovljena Komisija zn pripravo in izdelavo predlogov za uskladitev obstoječih republiških zakonov in drn^ i republiških predpisov z novo »stavo SR Slovenije. Poslovnik o delu Izvršnega svetu Skupščine republike Slovenije17 jc določal, da Izvršni svet kot poiitieno-izvršilni organ Skupščine SRS opravlja z. ustavo in -zakonom določene zadeve iz svoje pristojnosti. Sicer pa je Ic-la imel le naslednje slalne odbore. - odhor za splošna gospodHr.sk;) vprašanja, - odhor za družbeni plan, - odbor za notranjo politiko, - odbor za prosveto, kulturo in znanost, - odbor za splošna in upravna vprašanja, - odbor za narodno obrambo. Izvršni svet je imel tc slalne ffimisije: - administrativno komisi jo, ■ komisijo zn pomilostitve, - komisi jo za odlikovanja, - komisijo za me jmi vprnšai_ a, - komisijo za prošnje in pritožbe. Izvršni svet jc lahko z odlokom ustanovil tudi druge stalne odbore ali komisije in določil njihovo področje oziroma naloge icr obslojcčc odbore ali komisije odpravil ali združil. Za pripravljanje posameznih predlogov in za daianjc mnenja o posameznih vprašan, h jc Izvršni svet lauko ustanovil tudi občasne komisije. 1 Ur.i.siis, iy/i52/ra Ur.l. SRS, ]y/|S3/f)3. I3I Ur.l. SHS, IWI.W>1. 1,1 Ur.l. SRS. IWI 52/63. Ur.l. SliS, 19/153/63. If) Ur.l. SliS, 22/1 tW63. 17 Ur.l. SliS. 22/216/63. Strokovni sveti Izvršnega sveta so posvetovalni organi Izvršnega sveta lin Skupščine SR Slovenije za posamezna področja. Izvršni svet jc ustanovil strokovne svete z odlokom in j.m do-loud delovno področje Na zahtevo Skupščine ali Izvršnega sveta in njunih organov jc bil strok o vri svet dolžan pr<> učiti določena vprašania i i dati o n)ih svoje mnenje. Za zvezo s tiskom jC skrbel republiški sekretar za informacije Izvršni svet jc za strokovno, administrativno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega svel;_ imel tc službe: - sekretariat Izvršnega sveta, - samostojne urade, - kabinete, - 1'imkeionarje zn samostojno opravljanje določenih zadev iz pristojnosti IzvršnegiF sveta, V sekretariatu jc bil protokol, ki jc opravljal vse protokolarne zadeve v zvez z državimi. uradnimi in poluradnimi obiski ter vse protokolarne zadeve za potrebe Skupščine in Izvršnega sveta. Kot samostojni uradi Izvršnega sveta so delal . - »rad za zunanje zadeve, - urad za narodnosti, - urad za prošnje in pritožbe. Z Odlokom z dne 19. 9. jc bila ustanovljenr. Komisija Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja. tij Dne 26. 9. pa jc bila uslanovljcmi Republiška komisije za v| s I udskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja.19 Z l'rcdbo2() so bili 7. 11. odpravljeni tile strokovni sveti Izvršnega sveta: za geodezijo, za liidrometeorologijo, za stanovanjsko izgradnjo, za urbanizem in komunalne zadeve, za statistiko, za lovstvo in za ribištvo. Zakon21 z dne 21. 11. jc določal ustanovitev Sklada SR Sloven l1 za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske dejavnosti, Z Zakonom72 z dne 27. 12. pa ie hiJ odpravljen Družbeno investieijski sklad SR Slovenije, Ustanovljen pa jc bil Vodni sklad SR Slovani!.21 REORGANIZACIJE V LETU 1964 Kol poseben republiški upravni organ v sc stavil Republiškega sekretariata za kmetijstvo in 1K Ur.l. SRS, 2X'234/63 1 Ur.l.SkS, 2'J/23y/63 2(1 Ur.l.SliS,2y/23y'63 21 Ur.l. SliS, 2W23lJ/f>3 Ur.i. siis. 3ynoy/63 23 Ur.l. SRS, 3y/.3l 1/63 12 Članki in m/.prave ARHIVI XXI 1998 gozdarstvo24 jc ni! dne 20. pi ustanovljen Republiški ^o/danski inšpektorat Zakon-5 z dne 4. 6. jc določal delovno pod rocjj Komisije SK Slovenije /a telesno kul turo. Dne 18. 6. sc je Višji» pedagoška .šolii v Ljubljani preoblikoval;] v Pedagoško akademijo v Ljubljani.26 Z Odlokom3 pa ic bila dne 25. 6. odpravljena Komisij» Izvršnemu svet« za vodstvo in ko ordinacij» priprav z;» novi usluzbenjki sistem. Dne 16. 7. je '^la ustanovljena Komisija Izvršnega sveta /a vprašanja borcev narodnoosvobodilne borbe/x R HO KG A NIZ A CI. JE IN SPKKMKMHK V LClfi 1965 Uredba29 z. dne 28. 1. jc določil la, da sc v Institut zh ekonomski) raziskovanja v Ljub Ijani zdruzita Ekonomski nštkut SRS ter Inštitut za ckonon, i ko, st;i tisti ko in demografijo v Ljub-Ijai ; Dne 18 3. st:i bila ustanovljen;] Pedagoški svet30 in Pedagoški institut 11 Z Uredbo z dne 31.3. c Sklad SRS za so cialne ustanove nadaljeval delo kot Snkid SRS /;» socialno zavode.■ Srednja strokovna Šola vai notra e zadeve sc jc preimenovala v Strokovno šolo /a notranje zadeve.33 Zakon o knjižnični)34 in Zakon o muzejih3^ pa sta določala naloge, pristojnosti in organi zaeijo omenjenih ustanov. Naslov Zakona o visokem .šolstvu v Ljudski rcpubiiK Sloveniji16 sc je .spremenil v Zakon o visokem šolstvu v So< i listič ni republiki Sloveniji. Z Zakonom3 so b'le določene tuc nekatere spremembe. Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Z Odlokom3* je bi. dne 8. 4. ustanovljen Kkonumski svet Izvršnega svetu Skupščine SR Slovenije kol posvetovalr organ Izvršnega sveta. 24 'Jr.l. SRP I l/fi6,'.'i4. 25 'Jr.l. S K.S, 17A>fWi4. 26 Ur.l. SRS. 1 1 'Jr.l. SRS, 19/|1>5'64. 2K Ur.l. SRS. 22/lW64. 29 Ur.l. SRS 2/V65. 3i) Ur.l. SRS l l>'K9/f>iS. 31 Ur.l. SRS. UTOI/ftS. 32 Ur.l. SRS. I l/l 11/65. 33 Ur.l. SRS, 11/112/65. 34 Ur.l. SRS. I l/i 13/65. 35 Ur.l. SRS. I l/l 14/65. 36 Ur.l. SRS. 11/119/65. 37 Ur.l SRS I 1/12(1/65 Ur.l. SRS, 12/135/65. Dne 15. 4. je bila ustanovljena Komisija Sli Slovenije po H>5. elann temeljnega zakonu o pokojninskem zavarovanju39 z nalogo, da odloča o izjemnem puznanju praviee do starostne pokojnine. Odpravljen, pa sta bib Komisija LR.S po 164. členi) zakona o pokojninskem zavarovanju in Komisija LRS po P2. členu zakona o pokojninskem zavarovanju. Dne 22. 4. sprejeti Zakon o rep»bliski upravi SR Slovenije4'' je določal, da omenjeni organ opravlja upravne zadeve iz B*istojrfflt SR Sloveniie ter strokovne m druge zadeve, k; imajo pomen za SR Slojem o. Republiško upravo Sli Slo ven ij" so sestavljali z zakonom določeni republiški upravni organi, republiški sveti ter drujji republiški organi in organizacije, ki so opravi iali zadeve, pomembne za SR Slovenijo. Republiški npravni organi so samostojno opravljal: zadeve iz svoja priitojnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov h urugib predpisov ter v skladu s polili ko, ki jo jc določila Skupščina SR Slovenije, in splošnim smcrnicaim Izvršnega sveta. Samostojni republiški upravni organi so bili republiški sekretariati in komiteji Samostojni republiški npravni organi so bili laliko tudi zavodi, uprave, direkcije in kom i.i i je Kot republišk. upravi" organi v sestavu rc publiškcga sekretariata al' komileja so lahko delovali zavodi, »prhve, direkcije in inšpektorati. Samoslojn republiški upravni organ: so se ustanavljali in odpravil,ili z zakonom. Republiški upravni organi v sestavu samo-stojn"> republiških upravnih organov so sc ustanavljali in odpravlja z uredbo. Republiški sekretariati so se ustanavljali za opravljanje nalog republiške uprave v eni ali več upravnm panogah al /.a opravljanje nalog repub liškc uprave na določenem področju. Komiteji so se ustanavljali za opravljanje nalog repubh-ške uprave, ki sc iiuclc skupen pomen za dva veni je™ pa jc določal, da iS sestavljajo predsednik, en ali več podpredsednikov n najmar j sedem članov, ki jih izvoli Rcpuhli.,ki zhor Skupščine SRS izmed članov skupščine. Za opravljanje določenih strokovnih in drugih zadev za Skiipščinn SRS m IS sta hila v Izvršnem svetu Sekretiiriat za zakonodajo in Sekretar it za informacije. Z Zakonom-"51 pa je hila odpravljena Republiška komisijii za ugotovitev pokojninske dobe kol repuhliški upravni organ pod nadzorstvom R^puhliškcga sekretariata za delo Z Odločbo-1'2 je hila dne 30. 6. odpravljena Elektrogospodarska skupnost Slovenije, ob veznostt dobave električne energije so sc prenesle na naslednike: disir'buc'isk;i podjetja [ilcktro Maribor, Elektro Celje, Llektro Ljub Ijana. Elck'ni Nova Gorica 4" Ur.l. SliS M/M9/6.1. 4: IJr.I. SRS, J4/J.IMS. 4 Ur l. .SS. 14/J.S4/6.^. 4" Ur l. SliS l4/I.W6.i. 4f' Ur.l. SliS. JK/209/6S. 47 Ur.l. SRS J X/? 10/6.1. Ur.l. SRS, IN/21 I/<>."5. 47 Ur.l. SliS 1 «/f.1;. Sli Ur.l. SRS. 20/21 Vfifl. Sl Ur.l. SliS 20/222/tf. Ur.l. SliS 21/2'1W(}5. ARHIV] XXI 1998 Članki n Dne 4. 11. no nas'iilc nekaicre spremembe v /.akonu o gozdoviliv in Zakonu o ecstncui skladu Sli Slovcni,je,^ /¡ikon o /uvodu za fcofn^ Sli Slovenije115 je določal, da jc omejeni zavod n;®3 s .spojitvijo Zavoda za napredek šolstva SRS in Zavoda za strokovno izobraževanje. Dne 11 11 .so biii z zakonom odpravljeni: Nkhid SR Stoveuijc za pospeševanje kmutit-stva,7, 74 Url, SRS, IK/HiW7, 75 Url, SRS, 26/21 (Vf)7. 76 Ur.l, SKS 26/217/67. Ur.l. SUS, 2K/2J7/f,7, ' Ur.l, SKS, 30/246/67, Ur.l, SKS,,10/247/^7, ' Ur.l, SRS, v?/7X6/fi7. Ur.l, SKS, 4C/32.Wi7, H2 Ur.l. SKS, I K/I.Vi/fiK, 16 < ,l:mki in ni/prave ARI i i VI XXI |KA Komisija Izvršnemu sveta za prošnje hi pri lo/be. Dne H. 7. pii jc bila odpravljena tudi Ko misija izvršnemu sveta /;i vprašanja borcev narodnoosvobodilne borbe.*-1 Z Zakonom*4 z dne 10. 10. seje Visoka šola /ti politične vede preoblikovala v Visoko šolo zii sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. SPREM F M ISA V LETU 1969 Z Ukazom*5 |C b,la dne 27. 7. odpravljena Komisija NR Slovenije za telesno kulturo Na lope, dolžnosti m piavicc odpravljene komisije je prevzel Republišk. sekretariat za prnsvelo in kulturo. SPRKMEMHK V LETU 197« Z Zakonom1"* z dne 18. 3. so se prenesle ustanoviteljske pravicc nasproti Pedagoškemu institutu na Univerzo v Ljubljani (dotlej v pri slojnosti države SRS). Zakon o Geodetski službi"7 z dne 17. 6. jc določal naloge, pristojnosti in Hrtanizacijcl omc njene službe Dne 23. 7. jc prišle do preoblikovanji! Visoki, šole /a so. olo^..;o, polil ične vede in novimi rstvo v fakulteto in do priključitve te lakultctc Univerzi v Ljubljani Z Zakonom'11''jc bila uslanovlj-jna tu li Višja šola za organizacijo dela v Kruti.ju. Odpra\ Ijcn ie bil tudi PcdagoŠKi svet SR Slo-vcnijcty() naloge ud prevzel strokovni svet Zavoda za šolstvo Dne 30. 12, jc bil pri Zavodu za statistiko uveden ecntralni register stalnega prebivalstva v SR Sloveniji 91 REORGANIZACIJ K IN SPRI* M KM It K V LETU 1971 Z Zakonom'J2 so sc ustanoviteljske pravicc SR Slovenije nasproti Kemijskemu institutu "Itoris Kidrič" v Ljubljani dne 7. 4. prenesle na konzorcij slovenske kemijske in sorodne industrije oziroma podjetja Color, Krka, Lek, Salonit, Sava, Tok in Helios. S prenosom sta soglašala tudi ostala son stanov i telja, Univerza v Lfunli ini in SAZU. K- Ur.I. SRS. 25/llJ5/6h KJ Ur.t. SRS, 32/236/6H. K5 Ur.I. SRS. 24/2(14/^,9 H6 'Jr. I SRS, y/.tnil. f Ur.I SRS. 21/126,70. X!i Ur.I. SRS, 26/151/7(1. X9 Ur.t. SRS. 26/1*2/70. 9(1 Ur.t. SRS, 29/113/70. 1 Ur.I. SRS, 26/1.'52/711. 92 Ur.t. SRS. 12/50/71. Dne 10. 11. jc bil sprCjCt Zakon o Slovenski akademi ji znanosti in umetnosti." Z Zakonoiny't jc bii dne 8. 12. nstauovljcn Republiški sekretariat za kmcijsivo n gozdar sivo. V sestavu republiškega sekretariata so bili: -republiški kmetijski inšpektorat, -republiški gozdarski inšpektorat, -republiška veterinarska uprava, Dopolnitev poslovnika o delil Izvršnega sveta Skupščine SR Slovcni c95 z. dne 22, 12. |c določala, da sc v Poslovnik o delu IS (Ur.I. SR^ 22/63) vnese poglavje VIII. Predstavniki S K Slo ver i|C v medrepubliških koiriujin z. določba mi: IS delegira po enega predstavnika SRS in njegovega namestnika v medrepubliške komiteje, k! jih v ^poraznimi z. izvršnim' sveti rcpubiik in avtonomnih pokiajin ustanovi Zvezni izvršni svet, in <,icer v: - medrepubliški komite za razvojno politiko, - medrepubliški komite za področje zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, - medrepubliški komite za področje trga, - medrepubliški komite za področje monetarnega sistema, - medrepublišl ■ konu'e za i lance, Z Odlokom'-"' so bili dne 30. 12. razglašeni ustavni amandmaji XXV do Lili, ki jih jc spre jela Skupščina SRS. REORGANIZACIJE IN SPREMEMItE V LETU 1972 Z Odlochn1J7 jc bil dne 28. 1. ustanovljen Muzej arhitekture v Ljubl jani, Zakon9fi z. dne 19. 4. jc določal, da republiško upravo Socialistične republike Slovenije sestavljaj') 11 le republiški sekrctanati, zavodi, uprave, inšpektorati in komisije: Republiški sekretariat za gospodarstvo' v njegovem sestavu so bili: -Republiški gradbeni inšpektorat, -Republiški rudarski inšpektorat, -Repubhsk. :lc,klrocnergetski inšpektorat, -Republiški inšpektorat parnih kotlov, -Republiški prometni inšpektorat, -Republiški tržni inšpektorat, pod njegovim nadzorstvom so bili: -Zavod SRS za eene, -Zavod SRS za rezerve, -Ln.ška kapitanija v Kopru, Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo- v njegovem sestavu so bili: -1 Ur.I. SRS. 42/245/71. 4 U1.I..SPS. 46/256/71. Ur.I. SRS, 4H.'2H 1/7 J. 6 Ur.I. SRS. 5I/2K6/7I. 7 Ur.I. SKS, 3/47/72. K Ur.I. eRS, 16/166/72. ARHIVI XXI 19D8 C. laiiki iri razprave 17 -Republiški kmetijski inšpektorat, -Republiški tozdarski inšpektor;)], -Republiška veterinarska uprava, Republiški sekretariat /a Imuncc, v njegovem sestavu je bila: Republiška davčna uprava; Republiški sekretariat /a delo; v n^govein seslavti jc bi -Republiški inšpektorat dela; Republiški sekretariat /a urbanizem; v njegove tli seslavu so bili: -Lprava /a varstvo okolja, -Republiški urbanistični inšpektorat, ■ Republiški vodnogospodarski inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom pa so b it: -(Geodetska uprava Sli Slovan, , -Zavod SK Slovenije za regionalno proslor-sko planiranje, -Zavod SR Slovenije za vodno gospndar-slvo, -Hidrometeorološki zavod SK Slovenije; Republiški sekretariat za zdravstvo i socialno varstvo; v njegovem sesUivu jc bil: -Republiški sanitarni inšpektorat; Republiški sekretariat za prosveto in kul InroJ pod njegovim nadzorstvom jc bil: -Zavod SR Slovenije za šotslvo; Republiški sekretariat za notranje zadeve; Repni)1 «k sekretariat za narodno obrambo; Repnb Li sekretariat za pravosodje in občo upravo; Zavod SR Slovenije za planiranje; avod SR Slovenije za statistiko; Zavod SR Sfiivenije za mednarodno telili no sodelovanje; Komisija SR Slovenije za verska vprašanja. Zakon o organizaciji republiške uprave SR Stovenijei;y (prečistimo besed t io) z dne [)i 6, je pol rdi i predhodni zakon ler določil, da sc nekaj slarth veljavnih predfsov (zakonov, odločb, uredb) odpravi. Z Odlokom1(1(1 z dne 16. ] 1. jc bil'sprejet odstop predsednika IS Slancta Kavčiča it s tem-celotnega izvršnega svela. Z Odlokom n izvol predsednika iu članov izvršnega sveta skupščine nt d 1 :ne republike Slovenije101 z dne i. 12. jc hil za predsednika IS izvoljen Andrej Marine SPRKMKMlil V LETU 1973 Zakon o dopolnirvah zakona o i/vršnem svetu skupščine SR Sloveniji 1(12 z dne S. 7 -c določal, da ima Izvršni svet Komile za ekonomske odnose s lujino. Z Odlokom o Komiteju izvršnega svete za ekonomske odnose s Injino te o organizaciji in delu njegovega sekretariata10-1 z dne 26. L>. so bile določene naloge omenjenega komi le ja ZUSAMMENFASSUNG VF,RWAI,TUNGSOIiGANF. DJrt REPUBLIK 1963-1974 Die Annahme der Verfassung vnn 1963 stellte eine Synthese von thcorcti.schcn Uösiingen und praktischen Ergebnissen in der KntwicUimg der Selbstverwaltung seil 1950 ihr. Für den genau nten Zeitabschnitt k;inn behaup'et werden dwLi er in: Hinblick aiffl die Veränderungen, die Zuständigkeit der Vcrwiiltiingsnrgane der Republik bc [reifend, ziemlich -inslirbil Wiir, dennoch viel stabiler als die erste Nach kri cjjspcrioilc Die Politik b/.w. die Partei ilhler mindestens' im ersten Abschnitt dc.s behandelten Zeitraums mich wie vnrentscficidcndcn liinfliil.5 iilis. SUMMARY Till: AGENCIES Ot: TtlE RUPUB1.ICS rtiOM '963 TO I y/4 The adoption nl' the 1963 Constitution represented the symheis of ihcnrctkjil solutions' and practical results achieved in the development i>f self-management system fmm 1950 inwards. The entire period is characterised by great i.istabi. ty i i [tit jurisdictions nf adminislrational agencies ill' the republics, ultliotigh in the same time wc can nbscrvc a much nvirc sUibi'c sitnatiim us in the first postwar period. At least in the first purt of the period, the pnlities i.e. the Cnmmiinisl P;irty .siill exerted a profound influence nn ailniinistriitinn. 1)9 U'.l. SRS, J.1/214/72. tfl() i Jr. I. SRS, 47/.!()2/72. I(tt Ur.t. SHS, 5U/3M(W72. 1(12 Dr.I. .SitS, 23/2(12/7.1, "i L'r.i. SKS. ywMny.