Političen list za slovenski narod.
P* pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en meaee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta S gld., za četrt leta * gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posameine številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, H., 28.
Naznanila (inserstil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Se se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se na sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoliulne.
«Štev. XZZT
V Ljubljani, v torek 4. junija 1889.
Letnilc XVII.
Sioga volimo?
Čim bližje so volitveui dnevi za kranjski deželni zbor, tembolj so zauimajo za volitve volilci, zlasti po deželi.
Ako hoč« kmetič zavarovati dom svoj in imetje, dobro in temeljito premišljuje, do katere zavarovalnice naj se obrne, da si zagotovi svojo bodočnost. Ako se rokodelci in obrtniki hočejo posvetovati o ■skupnih težnjah v svojo korist na kakem shodu, h kateremu pošljejo svoje zastopnike, dobro premišljajo, kdo je najsposobnejši; in istega gotovo ne volijo, ki bi prišel z ulice in se jim hotel vriniti z dobro naučenim govorom.
V skupnih koristih cele dežele pa odločuje deželni zbor, ker tu se razpravljajo stvari, ki se tičejo vsega prebivalstva. Deželni zbor pretresuje deželno potrebe, določuje troške in prešteva dohodke, nalaga potrebne deželne priklade, glavno točko vseh dohodkov. Sklepi njegovi postajajo postave, ki pose-zajo globoko v vse kroge. Kaki so časi in kako se razmere preminjajo, to dela pomen deželnozborskih volitev še važnejši. In v taki dobi živimo dandanes. Razmere so vedno nestalnejše in njih vrejanje zahteva ne le mnogo premisleka, temveč dobrega prevdarka, politične zavednosti in velike previdnosti.
Slovensko ljudstvo je že toliko politično zrelo, da ne zna samo ceniti pomena volitev, temveč izbrati 6i tudi kandidata, poslanca, kateremu more izročiti in zaupati svoje koristi. Kakor povsod v ustavnih zborih, tako tudi v deželnem odločuje večina, in veljavna so načela, za katera glasujejo po-slauci iz večine. Kakošna bode ta večina, odvisno je to od izida volitev, torej od volilcev samih, ki bodo že čez mesec duij oddajali mandate.
Da bodo slovenski volilci, predno gredo izvrševat volilno pravico, vse to dobro premislili, o tem ne dvojimo, kakor tudi ne, da bodo premišljeno izbirali kandidate. Ko nas je še tlačila nemška mora
in se je slovenski narod z vsemi močmi moral boriti proti narodnemu nasprotniku, tedaj veljalo je geslo: volimo Slovenca. A sedaj, ko se je narod slovenski v naši ožji domovini Kranjski dokopal do veljave, ko njegovi sinovi odločujejo v deželnem zboru, treba je tudi narodnjaka ločiti od narodnjaka, vprašati ga po njegovih načelih glede mnogih stvarij, o katerih odločuje deželni zbor.
Možje, ki se oglašajo za mandate, imeti morajo jasen program, ker le tako morejo volilci poznati svojega kandidata. Lepo doneče, puhle fraze, meglena, nejasna gesla, kriva načela iu pretirane obljube gotovo ne bodo pri razsodnih volilcih odločilno merilo za kandidatovo sposobuost. Konkretna, stvarna in tehtna vprašanja morajo volilci staviti kandidatom; in dolžnost kandidatov je, da se naravnost in stvarno izrazijo v vsakem slučaji. Ni dvojbe, da se bodo tu in tam oglasili kandidati, ki bodo vse obljubovali volilcem, morda več, kakor želč. Odločevale bodo, kakor že sedaj slutimo in se bojimo, tudi osebnosti. Ta gorečnost bode sicer znamenje, da je kandidatu mnogo ležeče na mandatu, vendar to še ni znak njegove sposobnosti. Volilci bodo morali biti oprezni nasproti takim Kandidatom in zahtevati v vsaki obljubi nadrobnih pojasnil, s katerimi sredstvi hoče spolniti svoje obljube, bodisi s parlamentarnega, bodisi s finančnega stališča. Ako volilci tako store, bode izid volitev zanje gotovo povoljen.
To pa ni še dovolj, da je ta ali oni kraj zadovoljen s svojim kandidatom. Smer vseh teženj in potreb posameznih krajev po naši deželi mora biti prospeh vse domovine in vsega naroda. Kdor zna služiti celoti, isti mnogo stori in dovrši; kdor si pridobi zaslug za ves narod, hvaležen mu bodo volilni okraj iu ponosen ndnj, ker je poslanec opravičil nade volilcev. Za kar se bori narod naš in kar mu je potrebno, in če more to izposlovati in doseči deželni zbor, to naj čutijo volilci in po tem naj izbirajo kandidate.
Vse naše javno življenje vrti se dosle' okoli narodnostnega vprašanja. Kakor na bojnem polji, tako tudi v tem boji zmaga samo isti, ki ima poleg poguma tudi dobro taktiko. Obe lastnosti morajo volilci iskati pri kandidatih in pomislijo naj, da se zmaga lažje obljubuje, nego dobiva.
„Le krepko naprej!", tako nekateri glasno ponavljajo. Da, krepko, toda razumno! To geslo je v istiui lepo, tudi mamljivo in priporočilno, toda ima tudi svojo hibo: ni jasno in ne pripelje vedno k zmagi. Culi smo mnogo krepkih in navdušenih govorov od mož, ki so v parlamentu dali prednost treznosti in mirnosti, iu dobro so storili. Zabiti ne smejo volilci, da je od krepkih besedij še daleč do krepkih činov in še dlje do zmage. Da ni vse zlato, kar se sveti, o tem ima naš narod dosti žalostnih dokazov.
Prišel pa je tudi že čas, resen čas, ko narod vzdihuje po kruhu. Krušno vprašanje trka, posebno na Dolenjskem, na vrata bornega oratarja. Živeti hoče, preskrbeti s potrebnim svojo družino, a ima le žuljave roke, kakor hrastova skorja, skrb za vsakdanji kruh in strah nesrečne prihodnjosti orje mu brazde na upalem lici; ves sad mnogega truda in znoja odnese mu iztirjevalec v občinske, deželne in državne blagajnice. Na tem polji čaka zastopnikov naroda mnogo dela, da rešijo kmeta tolike bede in propada ter mu dajo v roko sredstev, s katerimi si more opomoči in vzdržati na rojstve-nem domu.
V boji za obstanek so narod naš ohranile v prvi vrsti moralne moči, ki dobivajo podlago in hrano v katoliških resnicah, v pravem krščanskem življenji. Tudi tu pojemlje narodu moč iu trdna za-slomba, ginejo lepe stare navade iz kmetskih koč, vsiljuje se v družine — tuji, nekrščanski duh, grde razvade in potrate, ki ostrupljajo narodu život, iz-podkopavajo nravnost in čednost. Tudi na tem polji začel je rasti plevel, in pravih naših domoljubov, ki v resnici ljubijo narod in mu hočejo zagotoviti
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostàl, prevel — r—.)
(Dalje.)
„Ne žaluj, gospa; vplivalo bo na tvoje zdravje."
Dobronka je dobila gosno Dobroslavo po vladi-kovi smrti v varstvo. Pokazala se je tudi tolažnica žalostnih, kakor je bila zdravnica. —
„Kakošen šum in vrišč je na dvorišči?" vpraša Dobroslava od žalosti tako oslabela, da ni mogla iz umetno izrezljanega naslanjača niti vstati.
„Oproduiki delijo podložnikom žito, da bi za gospoda molili. Popred so bilo pogrebne pojedine."
„Navada je sicer stara, pa vendar nespodobna. Ne gré veseliti se pri pogrebu. Dokler smo bili pagani, smo tako delali; zdaj morajo vladati pri nas krščanske šege."
Dobronka je molčala. Iz gosposkih žitnic je bilo vsakemu gospodarju dovolj žita odmerjeno, da ne bi trpeli podložuiki lakote. Kdo vé, kako dolgo bo zima trajala in bodo zaméti dovolili iskati živeža. Ljudstvo je bilo zadovoljno, dasi je čakalo pojedine. Romarjeve besede so pretreslo vse, tudi Kitko, ki je mislil, da se bo zabaval z deklico.
„Naj dajo vsakemu dovolj, naj podarijo vse iz zalog, katerih ne bomo porabili. Bog bo poklical kmalu tudi moue —."
„Nikar tako ne govori, gospa, in ne žalosti svojega srca."
Hroznata, njegova žena, sestra in romar so bili pri žitnicah, da bi se nobenemu ne zgodila krivica.
„Sama čutim najbolje bol, ki me muči. Le zavoljo bolehnega soproga in zavoljo sina iu njegove žene, da bi ne razbila njunih srečnih dni, sem skrivala, dokler mi je bilo mogoče, stan svoje duše in svojega telesa. Zdaj pa bi vas zastonj sle-parila. Dolgo časa ne bo Sezima čakal svoje družice."
Gospa je zložila roko v krilo iu se zagledala na nasprotui strani viseče razpelo.
„Ti veš, starka, kar me teži."
Dobronka prikima z glavo, solza jej teče po gubastem čelu.
„Zakaj me ne dolžiš, zakaj ne očitaš?
„Bog je milostljiv iu usmiljen."
„Moje stanje ti ne dovoljuje govoriti tega, kar srce veli. llrozuato si oddojila. Dobro veš, iz kakih nevarnosti je bil tolikokrat rešen. Zakaj mi ne očitaš torej zadolžene krivice? Govori, kaj ti pravi tvoj prosti razum?
„Ne razumem se na take zadeve, pa jeruza-
lemski romar, zveden iu previden mož, 011 ti bo dobro svetoval."
„Prav si povedala. Saj je bil tudi darovan. Posvetovala se bom ž njim, zavoljo miru svoje duše."
„Potem boš ozdravela na duši. Spomladi pa se bo vrnilo tudi tvoje zdravje."
Dobroslava je zmajala z glavo — ni verjela. Spomlad je še predaleč. Prod kratkim je bil še-Ie Božič. Oblaki so še zmiraj polni snega, vsak drug dan je zmrzovalo in zopet snežilo. Pripekajoče spomladno solnce jo je še vselej okrepilo, podalo novih moči, ta pot pa — Dobroslava je že slutila — ne bo dočakala zelono trave.
Čez nekoliko dni je prosila romarja za pogovor. Ta je bil v teh težkih časih v resnici tolažnik vseh. Dobro, da je prišel na grad. Človeka je znal potolažiti z nebeškimi besedami. Ko je bil že dlje časa pri gospej, pokliče Dobronka tudi llrozuato.
„Da bi odleglo dobri gospej!" je želela.
Rodbinsko posvetovanje je trajalo dolgo. Voj-slava je že nekolikokrat vprašala po soprogu. Ko je prišel zvečer iz materine sobe, je bil bled. Ustrašila se je njegova soproga, in Hroznata, premagujoč se, je odgovoril z nasmehljajem:
„Zaradi dedščine smo se pogovarjali pri materi, da bi se uobenemu ne zgodila krivica. Vse sem vzel na-se, kot edini sin. Za sestre in mater

srečno bodočnost, je sveta dolžnost, da s srpico in rovnico iztrebijo koprive in ljuliko iz narodovega
življenja.
Vsak kandidat nastopi naj torej z zastavo v jasnih barvah, da no bodo prevarani volilci, kakor so bile večkrat pomorske straže s slepilnimi barjaki pomorskih roparjev. V narodnem in parlamentarnem življenji se to večkrat dogaja, in iz tega nastaja velika škoda. Zastavo s starim slovenskim geslom: „vse za vero, dom, cesarja!" izročamo volilcem v trdi nadi, da jo izročamo dobrim, zanesljivim rokam. In pod to zastavo naj volilci gredo na volišče, ker tako zahteva in veli napredek in prospeh naroda, drage nam domovine slovenske!
Šiilferajn in poiieničevanje ljudskih šol.
Govor poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 22. marca 1889.
(Dalje.)
To je bila v tem boji za šolo Slovencem prva zmaga, nemškemu liberalnemu šolskemu svetu na Štajerskem pa prvi poraz. Ta vspeh je probudil še mnogo drugih slovenskih srenj, ki zaporedoma vlagajo pritožbe zoper ponemčevalni ukaz. Kolikor je teh srečno prišlo v naučno ministerstvo, bile so vse ugodno za Sloveuce rešene. Vsled tega se je deželni šolski svet jako prestrašil. Boji se namreč, da ne bi mu popolnoma izpodletelo v borbi zoper Slovence. V tej svoji zadregi si hoče z nekaterimi birokratskimi domačimi sredstvi pomagati ter odlaša rešitev došlih slovenskih pritožb; ne pusti, da bi odšle v ministerstvo, marveč jih samovlastuo in protipostavuo zadržuje. Med tem pa ukazuje okrajnim glavarstvom, naj obdelujejo dotične občinske zastopnike, dokler ne prekličejo svojih pritožb. (Čujte! Cujte! na desnici.) Kolikor meni zuauo, ustregel je temu žalostnemu nalogu edini okrajni glavar v Brežicah, toda brez pravega vspeha. Preklicale so samo štiri občine.
O tej zadevi smo državni poslanci gospod M. Vošujak in tovariši stavili interpelacijo do mini-sterstva notranjih zadev. Znano je, kako točno odgovarja minister notranjih zadev na interpelacije. Tukaj pa vidimo izjemo, kajti še do danes nimamo odgovora. Vzlic temu je pa ona interpelacija na graške gospode ponemčevalce vplivala kakor curek mrzle vode. Ohladila jih je tako, da so sklenili ubrati milejše strune. Razposlali so namreč po okr. šolskih svetih uljudna vabila dotičnim srenjam, naj še enkrat obravnavajo in sklepajo o svojih pritožbah, ob enem pa povedo, koliko ur naj se uči nemščina kot neobligaten predmet in kdo bode plačeval za to troške. To je bilo uljudno, a tudi zvito. No, pa slovenski kmetje so zuali tudi biti uljudni in zviti, kajti našli so primeren odgovor. Sklenili so namreč, da ostanejo pri svoji pritožbi in z nova tirjajo, naj se takoj reši v smislu 19. člena državnega temeljnega zakona. Tudi zaželeni pedagogični poduk so dali deželnemu šolskemu svetu, povdarjajoč, da ne kaže v ljudskih šolah prezgodaj pričeti s tujo nemščino, nikakor ne pred četrtim šolskim letom in k
skrbljeno. Bojim se, da bomo v kratkem pokopali ljubljeno mater."
„Bog ne daj! Da bi prišla že enkrat spomlad, dolga zima nas vse teži."
VII.
„Živega ali mrtvega ga bom pripeljal, tudi ko bi moral za njim iti na drugi svet. Zmote seje po našem kraji, in meni hodi za Marto!" Te zadnje besede je izgovoril Kitka z večim naglasom. Vse ga je že jezilo na gradu. Preje veselo življenje na Topli se je premenilo, bilo je notri kakor v samostanu, kjer ima žalost svoj sedež. K rakvi Sezimovi so pride-jali drugo, novo rakev — njegovo soprogo Dobro-slavo. Ni ga dolgo preživela.
Tudi pri tem pogrebu ni bilo na gradu nič pojedine. Ljudje so hiteli iz Tople in si šepetali, da se je tu vselila strašna nesreča. Tudi se je razneslo govorjenje o davno preteklih rečeh, ki so se prigodile pri Hroznatovem rojstvu. Pod tako streho ni dobro — tako saj pravijo — prebivati, da bi ne zadela nesreča tudi nas.
„Jeza Gospodova je zadela naš grad", pripovedovali so si podložniki ter majali z glavami.
„Znabiti je še-le začetek tega, kar ima priti."
„Da bi le mi ne bili prizadeti. Z gospodom smo, kakor eno telo."
večjemu dve do tri ure na teden. Zaradi plačila so zavrnili deželni šolski svet na § 6. šolskega zakona, \i katerega lahko sam poizve, kdo mora tukaj plačevati.
To je bil drugi poraz štajerskemu deželnemu Šolskemu svetu; ta je sedaj prisiljen, da mora na-učnemu ministerstvu odpošiljati doSle mu pritožbe, kjer bodo reSene v smislu člena 19. državnega temeljnega zakona, kakor druge pred njimi. Graški gospodje so hoteli vse ponemčiti, a sedaj so morali doživeti, da stiskajo v prave meje še tisto nepotrebno nemščino, katero smo doslej v svojih šolah trpeli dobrohotni Slovenci. Nemško-liberalni deželni šolski svet je v hudih zadregah. Svetujemo mu, naj prečita pesem nemškega pesnika Riickerta: „Der Haus-herr uud die Katze" (Hišni gospodar in mačka. — Veselost na desnici) ter premišljuje zadnjo vrstico: „Bliuder E.fer schadet nur" (Slepa strast le škoduje)!
Visoka zbornica! Med nemško-liberalnimi šolskimi nadzorstvi na Štajerskem in Koroškem in mej takozvanim nemškim šulferajnom je jako „debelo prijateljstvo". Temu dovoljujejo toliko vpliva na naše javno šolstvo, da bodemo vselej in povsod ugovarjali Slovenci. (Prav res! na desnici.)
Sedaj imajo Nemci tri šulferajne: nemški šul-ferajn sploh, nemški šulferajn za Nemce in katoliški nemški šulferajn. Slednji je najmlajši, drugi se je rodil iz prvega, ta je pa pravi in najstarejši liberalni nemški šulferajn. Ker vsprejema za člane tudi Žide, silno rad pobira židovski denar in podpira židovske šole, imeuujejo ga neke vrste listi „požideni nemški šulferajn". Ne vmešavam se v ono domačo borbo mej Nemci in Židi, marveč hočem le statističnih podatkov prečitati, ker jih ne maram ohraniti si v glavi. (Veselost.) Leta 1886 je nemški šulferajn devet židovskih šol vzdrževal (poslanec dr. Steinvvender: To ni res!), na severnem Češkem podpiral 113 šol, v katerih je bilo baje poleg 192 krščenih 3073 židovskih otrok. Glej list „Vaterland" 1. 1886, št. 311. (Živahen smeh na levici. Poslanec dr. VVeitlof: To je bedarija! — Poslanec Vošnjak: To ni bedarija, marveč če je res, to je vprašanje!) To dokazuje, kako požiden je nemški šulferajn.
To šolsko društvo so takrat osnovali, ko so žalostnim glasom zakričali nemški liberalci: nemštvo v Avstriji je v nevarnosti, in sedaj ima nemški šulferajn nalog, da razglaša to domišljeno strašno vest in pomaga rešiti od nikogar zatirano nemštvo. Po nekem izreku gospoda dr. Sturma, ki je tukaj gotovo dobro podučen, je nemškemu šulferajuu namen biti „narodna obramba vseh nemških liberalcev zoper uestrpnost Slovanov in nemških konservativcev". To pomeni toliko, kakor: požidovljeni nemški Šulferajn je bojno društvo zoper nemške konservativce in osobito nas Slovane. Slednje nam spričuje skoraj vse njegovo dosedanje delovanje. Njegova dejanja v rešitev nemštva, katerega ne zatira nihče, so večinoma prizadevanja, da bi se kolikor moč veliko zaničevanih čeških in še bolj zasramovanih slovenskih otrok, večinoma vinčarskih
„In ena duša —
„Vsak naj za svojo kožo skrbi. Kar te ne peče, ne gasi. Tako govori mož ženskega obnašanja in tak podložnik, ki v svojem srci nima žarka ljubezni do svoje gosposke", razjezil se je mladi Nekrasa in še pristavil: „Dokler ste prejemali iz dobrotljive roke darove in vam ni bilo treba skrbeti in se truditi, ste glasno hvalili svojega gospoda, zdaj pa, ko terja od vas vsaj sočutje v nezadolženi nesreči, hitro hitite iz grada ven, vi babe in nehvaležneži !"
Bilo bi prišlo skoraj do pretepa, ko bi ne bila Ilroznatovim prijateljem velika žalost izbila orožja iz rok in strah njegovim neprijateljem.
Prvi, ki je odšel iz grada, je bil Kitka. Z izgovorom, da gré iskat čarovnika, katerega je jeruzalemski romar omenil, je zapustil grad. A bolj so ga gnale iz Tople vun Dobrončine novice o nevesti Marti. Radi žametov ni mogel v Nezdice in samo v mislih je letal ua Nekrasovo dvorišče. Pa od pogreba so bile steze in pota na grad od vseh strani shojene.
„Da bi bil čarovnik moj tekmec!" je ponavljal večkrat Kitka in roko stisnil v pest. Ta misel mu ni dala mirii. Naenkrat je prišla v glavo in vedno trpinčila mladenča. Pa danes se bo prepričal. Prežal bo na Marto in vse jo bo izprašal. Je-li v resnici čarovnik Martin ženin, ima dvojni vzrok napasti
dečkov^ vzelo materi Sloveniji in porinilo v krilo materi Germauiji, ki tudi ni brez otrok. Da jej ti delajo mnogo veselja, tega bi jaz no hotel trditi. (Poslanec dr. Weitloi: Jaz tudi ne! — Veselost! Poslanec Vošnjak: Zakaj pa potem Delate tako?) Na to misel me je privel plemeniti zarodnik iz Verone, vitez Carneri, ki je nedavno rekel tukaj: Nemcu nikakor ni na korist, da bi druge, to je nas Slovane, sposobne delal za tekmovanje ž njim. Ta misel je menda najpametnejša, katero je sploh kedaj tukaj razodel ali drugod zapisal ta gospod. (Veselost.)
(Daljo sledi.)
Politični pregled.
V L j u b lj a n i, 4. juuija. Notranje dežele.
Delegacije se bodo, kakor že poročano, sešle dne 22. t. m. To se je določilo pri posvetovanji mej Tiszo, Kiilnokyjem in ininisterstvom Taaifejevim zadnje dni na Dunaji, in sicer z ozirom na okoliščino, ker popred ne bo mogel ogerski državni zbor dokončati svojih del. Splošnje se izraža nada, da bodo delegacije zaključile zborovanje še v prvi polovici meseca julija.
Cesar je včeraj v posebni avdijenci sprejel novega kardinala grofa Schonborna. Jutri bo pri cesarju obed, h kateremu bodo povabljeni tudi vsi bratje Scbonbornovi, kakor tudi odposlanstvo 6. dragonskega polka, pri katerem je služil sedanji kardinal. Slavnostna izročitev bareta se je vršila danes.
V soboto sta se objavili dve naredbi mini-sterstva notranjih zadev, in sicer o pogodbah za tarif pri zavarovanji delavcev proti nezgodam in tarif sam. Vlada razdeljuje obrti v dvanajst nevarnostnih razredov. Tarif velja za sedaj le za eno leto.
Komisija, sestavljena iz zastopnikov ministerstev notranjih zadev, pravosodja in iioanc, ki se je posvetovala o novi postavi glede krošnjarstva, iz-gotovila je svoje delo. Sklenila je, da se na podlagi izida z ozirom na potovalno obrt izdela nov postaven načrt ter pošlje trgovinskim zbornicam v presojo. Zakon se bo potem predložil državnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
Tnanje države.
Jiardinal 1'ecci, brat papeža Leona XIII., leži v rimski palači Barberiui hudo bolan. Govori se, da ga je predvčeraj po noči obiskal sv. Oče, ki se je baje „ineognito" pripeljal pred napomiuano palačo.
Iz črnogorske prestolnice se dne 1. t. m. poroča o zaroki priucosinje Milice: „Danes je kne-ginja Milena sprejela augleškega zastopnika, ki jej je sporočil najprisrčnejše čestitke kraljice Viktorije k zaroki princesinje Milice. Včeraj so poslali car, carjevna in mnogi veliki knezi brzojavne čestitke. Tudi je kneginja dobila brzojavko od cesarja Franca Josipa I., na katero je takoj odgovorila. Knez Nikita jej je sporočil, da bo poroka princesinje Milice dne 21. julija st. st."
Preiskava v zadevi zadnjih srbskih izgredov je pokazala jako kočljive stvari ter dokazala, da ščuvanje zoper naprednjake ni bilo tako nedolžno, kakor se je začetkoma mislilo. Dne 1. junija so kavarnarja Nikolo Smiligniča odvedli v zapor, ker so potrdile priče, da je prigovarjal druhali, naj napade poslopje avstroogerskega posla-
prisiljenca. Stari Nekrasa tudi ne bo nikdar dovolil, da bi se shajala vnukinja s paganom; pa Pavel, mladi gospodar, ta ni bil všeč mladenču. Vedno je v gozdu, vedno lovi, skoraj divjak, ta bi se lahko klanjal malikom. Večkrat se je norčeval iz Hrozna-tove pobožnosti. Drugemu bi Kitka ne odpustil najmanjšega zasramovanja Hroznate, a na Martinega očeta se ni upal.
Nekolikokrat je padel Kitka v sneg in se je oprostil le z velikim trudom iz neprijetnih blazin. Pa tudi ta utrudljiva pot mu je bila bolj všeč kot otožno življenje na gradu. Vsi so oslabeli od žalosti; Ilrozuata se komaj vlači po sobi, družina ne govori, in še celo romar misli na odhod.
Bil je že blizo malega sela. Vse koče so pod snegom, le pogorišče Dobronovo se črni. Tudi Ne-krasova hiša je vsa zapadeua s snegom. Ozke steze so peljale od hiše do hiše. Na ribniku se je lesketal led.
„Zakaj pa bi hodil okrog hiše?" udari se Kitka ob čelo. „Saj imam imenitno priliko iti notri in za mizo se vsesti. Bodo zvedeli kaj o stricu. Nisem zastonj nabiral vednosti o Pavlu. Vse bom zabaval in zato mi bodo hvaležni. Gotovo bodo radi poslušali, kaj se godi s stricem, da je obiskal tudi sveto deželo."
Kitka je šel naravnost na pristavo. (Dalje sledi.)
uištva, ter je t ta namen dal 100 dinarov za nakup revolverjev. Verojetne priče so baje potrdile, da so Garašanin in drugi še-le tedaj poslali po orožje, ko so videli, da jim preti smrtna nevarnost. Vredništvo naprednjaškega glasila „Videlo" je dalo sodnijski ceniti škodo vsled razdejanja. Komisija je škodo določila na 2447 dinarov. Veliko pozornost vzbuja članek .Malih Novin", ki govori o „groznih dnevih v Belemgradu", katere je že naprej videl kralj Milan. Slednji je neki pri svoji odpovedi rekel: »Vsled svoje ustave in prostosti se bodete med seboj klali, in ko si bodete spustili radosti prevroče krvi, poklicali me bodete, naj vam zavežem rane in položim nanje obliž. Prišel bom, razkosali bodemo ustavo in pomagali do veljave zopet oni vladni obliki, ki je bila za dobe Miloša in Mihaela." Potem list poživlja državljane, naj se po celi deželi ustanovi narodna garda v obrambo in varnost življenja in premoženja, ker se v tem oziru ni zadostno močno izkazala državna sila in je nevarnost verojetua, da se bo kralj Milan povrnil kot diktator.
Kako pretiravajo madjarski listi važnost napit-nice ruskega carja, povdarjali smo že včeraj. Tako pravi „Nemzet" : „Izživljajoče proglašanje prijateljstva mej Rusijo in Crnogoro dokazuje, da hoče Rusija najnovejše srbske dogodke porabiti za postopanje proti Srbiji, pri katerem bi Crnigori pripadala aktivna vloga." Nemško časopisje smatra na-pitnieo za osamljenje Rusije. Le beroIin->ka „Nat. Ztg." tolmači carjeve besede resneje. Najprvo se čuje iz njih, meni list, velika razdraženost. Znamenito je tudi, da bo veliki knez Nikolajevi«'- postal svak princa Petra Karagjorgjeviča, katerega pravice do Srbije so znane.
Francoski minister Spuller je brzojavno za-ukazal francoskemu zastopniku v IJelemgradu, da mora odločno postopati zoper naredbo srbske vlade glede železniške družbe. Francosko ministerstvo je dobilo iz Berolina iu Dunaja baje zatrdilo, da se bodete te dve vladi odločno izjavili na korist francoski železniški družbi iz razlogov splošnje prometne politike.
Italijanska zbornica je dne 1. t. m. obravnavala proračun ininisterstva javn li dtl ter je sklenila nasproti euoglasueimi nazoru proračunske komisije, da se za let > 1889/90 zniža za železnice zahtevana svota za 20 milijonov lir. Vsled tega menijo listi, da se bood oJpovedali člani komisije.
Itutnunski senat je pritrdil podaljšanju trgovinske pogodbe s Francijo do konca tekočega leta ter je dovolil kredit 700.000 frankov za vravnanje zopetnega nakupa železnice čruovice-Jaš. Princ-prestolonaslednik bo dne 14. ali 15. t. m. zapustil prestolnico, da se vdeleži poroke svojega brata. Ruski poslanik Hitrovo je dne 1. t. m. izročil kralju pismo carjevo, v katerem slednji jemlje na znanje proglašenje prestolonaslednikovo.
Samoa-konfcrencija je po soglasnem priznavanju ameriških, augleških in nemških listov dosegla vspeh. Novoyorški „World" poroča iz Berolina: „Konferencija se je zedinila, in sicer tako, da se uvede status quo, kakoršen je bil za dobe Malietoove, poleg tega pa da se plača Nemčiji odškodnina. Domači vladi na Samoi se bo pridružil po eden nemški in ameriški prisednik, angleški konzul pa bo posloval kot razsodnik. Vsaka treh pogodbenih sil dobi tudi lastno premogsko postajo.
Izvirni dopisi.
Iz Novega mesta, 2. junija. (Raznoterosti.) Dobro smo vedeli, da bližajoče se slavnosti ne bodo vsem ugajale. Zadnjič poročal sem Vam o čudnem postopanji višjega uradnika gledč „Sokolov", katerega se pa nič ne bojimo; danes mi je pa došel iztis nemške „Vahtarice" v roke, v kateri neki Tevton jadikuje o slavnosti in je tudi toliko predrzen, da očita našim meščanom revščino itd. Se več ve „možicelj", da se bode pri slavnosti pekel tudi vol. Strašno ga „pečejo" rudeče srajce „Sokolov" in jako želi, da bi vse slavnostne dni dež „curkoma" lil na naše mesto. Pa dovolj o listu, kateri ima največ gneva za nas Slovence.
Poleg tega mi je pa tudi zabilježiti, da nas Dolenjce vedno kaj tlači, posebno nas rade nesreče obiščejo. Minolo sredo pripodili so se črni oblaki nad nas. Pošiljali niso le dežja na nas, temveč tudi na nekatere kraje točo. V Trebnjem pa je strela požgala poslopja dvema gospodarjema; poleg tega se pa še vedno čujejo žalostna poročila o kozah, katere nas kar nočejo zapustiti.
Ravno danes pa nas jo izneuadilo trobenje požarne brambe, kateri glas ne spričuje nič veselega. In res gorela je v Kandiji „pri Pintarju" ledenica, kar je nekako čudno, pa veudar istinito. Posestnik ima pa tudi dokaj škodo; ogenj se je kmalu omejil ter tako zabranila večja nesreča.
Cesta čez Gorjanice se jako marljivo gradi in bode letos gotova, kar bode našim ljudem in tudi sosednjim Hrvatom jako dobro došlo. Podjetnik Lončarič ima sicer pogodbo, isto v treh letih do-
graditi, pa jo bode še letos. Jako željno pričakujejo naši ljudje tudi preložitve ceste čez Bogenšperk, katera je zelo slaba in nikakor ne ugaja 19. veku. Pa tudi to bo storjeno, ker smo preverjeni, da bode prvo zasedanje deželnega zbora tudi formalnost popravilo in potem dobi postava Najvišje potrjenje.
V	obče smemo biti Dolenjci našim deželnim in državnim poslancem jako hvaležni za njih trud, ker ceste se zboljšujejo na več krajih in se bodo Še, za kar so lepe svote denarja določene. Istinito je, da kdor trka, se mu odpre, iu treba bode tako dolgo trkati, da dobimo i nad dvajset let obetano železnico.
V	veliko nadlogo so našim kmetovalcem tudi cigani (Braukoviči), katerih ni nikjer toliko na Kranjskem, kakor ravno v naših krajih. Da ljudje niso „poštenoviči", je že staro, in ravno te dni so „zašili" tri take ptičko ciganske, kateri so v bližini Novega mesta „menjali" denar, pa se spozabili ter seboj vzeli „debeli" denar in „drobiž". Menjalec, kateri je to „slabo" kupčijo storil, jo je sicer ubral za njimi, a „Brankoviči" so jo na konjih spretno v mesto pridrvili in tu bili tudi vjoti in pod ključ spravljeni, kjer bodo zvedeli, da se pri nas drugače menja, kakor so oni nameravali.
Družbeno življenje se pri nas jako lepo in živahno razvija, in to na korist naši narodni stvari. Vsa društva delujejo solidarno in vzajemno, kar je lepo in se vedno doseže namen. Ravno včeraj je imelo „Dolenjsko pevsko društvo" pevski večer „pri Brunerju", kateri je bil vrlo dobro obiskan; zastopana je bila vsa tukajšnja iuteligencija, katera se jako zanima za narodno društveno življenje. So pa tudi naše zabave tako izvrstne, da se niti ne puščamo skoro za Ljubljano v drugo vrsto staviti, posebno ne glede godbe in zbora, pri katerem so nam ponos naše narodne gospice. Ves vspored včerajšnjega večera pogodil se je izvrstno, največ priznavanja so pa imele gospice v dveh zborih z godbo spremljane. Za gotovo smem trditi, da Novo mesto razmerno vzeto ne zaostaja nič za „belo Ljubljano-"
Iz Semiča, 3. junija. Slabi časi so, deuarja ni. To so pritožbe, ki se slišijo pri nas skoro pri vsakem pogovoru: pa te pritožbe so veudar dostikrat neopravičene. Kmeta stiskajo res visoki davki, za prodajo razun vina in kakega živinčeta nima nič, ker poljske pridelke porabi lahko doma. Nasprotno pa je z našimi posli in dninarji; dekla, ki je prej služila 20 gld. na leto, služi zdaj 00 in še več; hlapci so tudi dragi in se še težko dobijo, ker vsi boljši mladeniči so v blaženi Ameriki. Kdor ima samo denar, da pride tje, noče doma delati. Tudi žensk je vže dosti tam, kjer letajo ptice pečene v usta. Rokodelcev je pri nas malo, zato so pa tudi dražji, kakor so po mestih. Pa vendar pri teh ljudeh denarja ni; kaj je temu krivo? Ob nedeljah se zbirajo ti ljudje v gostilnah, tukaj se vino popiva in razliva; pleše se in nori v pozno noč in večkrat pride tudi do pretepa. Pa to se ne godi v gostilnah, ki so v vasi ali pri cesti; rajši gredo v gostilno, ki je v trtji, na samoti, da so bolj prosti. Preteklo nedeljo sem videl zidarja, ko je šel iz gostilne s krvavo glavo, njegov sodelavec ga je z nožem obodel. Ali ne bi slavno županstvo kaj storilo zoper to in bi pazilo bolj na take gostilne, kjer se druži obojni spol vsako nedeljo k plesu? Tu se zapravlja denar, zdravje in poštenje.
Poljski pridelki še dosti dobro kažejo, ako jih ne uniči preteča nam toča; dežja je dosti, še skoro preveč. Sadja bo pa letos malo pri nas.
Iz Sore, 2. junija. Šesto nedeljo po Veliki noči — med ljudstvom znana pod imenom krrževa nedelja — je pri tukajšnji dve uri oddaljeni visoko ležeči podružnici na Osolniku shod ali cerkveno žegnanje. Ta dan pride ljudstvo iz sosednih farti počastit sv. varuha ljubljanske škofije sv. Mohora in Fortunata. Letos se je ob ugodnem vremenu sešlo nenavadno veliko ljudi obojnega spola, mladih in starih, kakor tudi otrok, kajti tu je med ljudstvom prislovica: ako nisi v življenji pri sv. Mohori bil, boš se po smrti na njega goro pokoril. Ob 10. uri se prične po navadi cerkveno opravilo; nihče ni slutil kaj hudega, solnce je lepo sijalo, bilo ie sicer uekoliko oblačno, vendar si je sleherni mislil, po-poludne utegnemo dobiti nekoliko dežja. Proti koncu sv. maše se že čuje grom; debele kaplje začnejo padati, prodajalci nepotrebnega „odpustka" in hiše božje boječa se mladina pomaknejo se k cerkvenemu zidu pod streho. — Po dokončani sv. maši udari strela v bližino. Kam pa je počilo? povpra-' šuje se nekako porogljivo. Cez par minut udari v
zvonik, 6 izvoljenih je stalo pri strelovodu, vsi popadajo na tla, ko se poberejo, bežijo križem, sami ne vede kam, kje bi bila prava pot, ravno tako tudi drugi zunaj stoječi. Neki fantalin je v preplašenosti trikrat tekel okoli cerkve in se ni dal ustaviti.
Kaj pa ljudstvo v cerkvi? Ženstvo je jelo zdi-hovati, otroci jokati. Duhovnik stopi iz zakristije, kjer je opravljal molitve po sv. maši. Ko ga ljudje ugledajo, zavpijejo: gospod, pomagajte, strela! Saj je ni nikjer videti, bil je odgovor, pomirite se. Na to zopot krik: zvonik gori! Ako gori, pojdite polagoma iz cerkve. Ali težavno je, v takem nepričakovanem slučaji ljudem kaj dopovedati, ko vse križem vpije. Slednjič, ko smo do prepričanja prišli, da ni nobenega ognja, da le dež lije, kakor bi ga iz škofa lil, smo ljudem rekli: glejte, vsaj smo mi duhovnik in trezno misleči možje tudi še tukaj, pomirilo se je ljudstvo in so začeli moliti. Vsled tega je tolik strah nastal, ker so nekateri blizo zvonika v cerkvi stoječi res čutili hudi sunec: eni po roki, drugi po nogi, tretji v gležnih. Eni celo trdijo, da jim je strela obleko pretrgala, kar ni verjetno; kajti brž ko ne so jim isto ljudje raztrgali, ko so v istem trenutku hiteli iz eerkve.
Glas ljudstva je ta-le: To je očitna kazen božja! Fantini iz raznih vasi so si pretili iz raznih vzrokov, da to nedeljo bo kri tekla okoli cerkve. Bog je preprečil njih nakano, da so bili primorani zoper lastno voljo na vse strani bežati. Sicer so bili, ko se je to izvedelo še le pretečeni petek, tudi orožniki iz Medvod poklicani, ki so dotične krotili, kar se jim je tudi posrečilo. Vsa čast jim. Tisti, ki nad oblaki prebiva, je pokazal svojo moč. Da bi le kaj zaleglo. Velik strah je bil, vendar hvala Bogu brez posebne znatne nesreče.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval prostovoljni požarni brambi v Litiji 80 goldinarjev.
(Deželna postava potrjena.) Presvetli cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjeno postavo glede povračila škode po divjačini.
(Iz Krškega) se nam poroča, da velespošto-vani in za dolenjsko stran mnogozaslužni gospod poslanec in krški župan Viljem Pfeifer boleha že več tednov. Vendar se mu zdravje zopet vrača, in upanje imamo, da bode čez mesec dni zopet zdrav ia čil stal med svojimi volilci, ki so mu hvaležni za njegov trud in ljubezen do bednega ljudstva.
(Levstikov spomenik.) Od odbora za Levstikov spomenik smo prejeli naslednje vrstice: Predsednik odbora za zgradbo Levstikovega spomenika v Velikih Laščah prejel je od prof. Stritarja na Dunaji pismo, v katerem jo mej drugim čitati: „Rad bi Vam bil pisal obširneje o stvari, katera je meni pri srci, kakor pač malo kateremu Slovencu. Jaz vem, kaj je bil Levstik, jaz vem, da je on zaslužil spomenik, kakoršnega morebiti nobeden mož, kar jih je rodila slovenska mati. Vse hvale vredno je torej prizadevanje si. odbora, kateremu jaz želim lep vspeh iz vsega svojega srca. Dopovedati Vam ne morem, kako me veseli, da se moji Laščanje tako vrlo vedo, da se tako lepo, tako hvaležno spominjajo svojega rojaka, svojega Levstika, ki je tako poveličal svoj rojstven kraj. — Odlašal sem od dne do dne, da bi vendar dobil slednjič malo več prostega časa . . . Zastonj! Ne zamerite torej, da Vam tako dolgo nisem odgovoril, in da Vam tudi sedaj ne pišem tako obširno, kakor bi zahtevala imenitna, sveta stvar. Še enkrat, ne zamerite! Hvala Vam in si. odboru, — sporočite mu, prosim, moj pozdrav! Bog Vam daj srečo! — Bog živi Laščaue! Večno živi Levstikov spomin!"
(„Dolenjski Sokol") nam naznanja, da se je slavnostni vspored predrugačil. Sv. maša na trgu se bode darovala že ob 1/i9. uri, po kateri bode slovesno razvitje zastave. To bode radi navadne pon-tifikalne sv. maše v kapiteljski cerkvi ob 10. uri. Slavnostni vdeleženci naj torej blagovole vsaj do 8. ure zjutraj priti v mesto.
(Na graškem vseučilišči) bode jutri, kakor se nam od tam poroča, promoviran doktorjem prava gospod Štefan Kraut, c. kr. avskultant v Celovci, vrl narodnjak iz Bistrice na Koroškem.
(Volitev volilnih mož.) Dne 81. maja je bila v Kastvu volitev volilnih mož za deželni zbor isterski. Enoglasno so bili izvoljeni možje narodne stranke.
(Tržaški magistrat) ima za vse lahonske težnje zmirom dosti drobiža pri rokah, kcji radodarno pod ničevimi razlogi svojim pristašem deli, le z&
okoličauske potrebe mu zmerom primanjkuje denarja, akopram tudi okoličani težke mestne davke plačujejo. Naj se praznuje katera-koli lahouska in proti naši državi naperjena svečanost onkraj velike luže, magistral tržažki jo podpre gotovo z novčno podporo. Tako je tudi mestna delegacija v zadnji tajni seji dovolila 200 lir podpore — še celó pred imenovanjem avstrijskega goldinarja se člani delegacije prekrižajo — za svečanost odkritja spomenika G. Bruuu v Rimu. Oblasti pa vse te očividne demonstracije mirno gledajo in Slovane na obrežju Adrije še dalje na zid pritiskajo. Bog pomagaj 1 „Ld."
(„Pro patria".) Podružnica imenovanega društva v Roveredu se je pritožila pri upravnem sodišči na Dunaji, ker jej je miuolo leto tirolsko namestništvo prepovedalo, korporativno vdeležiti se neke laške svečanosti v Bologni. 1'pravno sodišče je te dni pritožbo zavrglo, ker je po pravilih delokrog tega društva samo na Avstrijo omejen.
(Slov. politično društvo „Sloga") na Goriškem je sklicalo vse volilce za deželni zbor sežanskega, goriškega in tolminskega okraja k javnemu shodu dne 6. junija ob 11. uri v prostore čitalniške v (¡orici. Odbor „Sloge" je soglasno sklenil priporočati sledeče kandidate: 1. V kmečkih občinah sežanskega okr. glavarstva g. dr. Jos. A b r a m a, odvetnika v Gorici, in g. Raj. Mohorčiča, vele-posestuika v Sežani; 2. za tolminsko glavarstvo g. dr. Antona Gregorčiča, profesorja bogoslovja v Gorici in g. dr. Nik. Ton ki i j a, odvetnika v Gorici; 3. za goriško glavarstvo gosp. dr. Aleksija Roj i ca, zdravnika v Gorici, in gosp. dr. Josipa Ton k lija, odvetnika v Gorici. II. Za trge Ajdovščino, Kanal, Tolmin, Kobarid in Bovec g. Matijo .lonka, veleposestnika v Bovcu. III. Za skupščino veleposestnikov g. Josipa Ivančiča, c. kr. notarja v Tolminu, g. Ig. Kovačiča, veleposestnika pri sv. Luciji, in g. And. Kocijančiča, veleposestnika v Podgori.
(Umrlo) je v Ljubljani od dné 26. inaja do dné 1. junija t. 1. 19 oseb, in sicer 12 moškega in 7 ženskega spola; med temi 4 v deželni bolnišnici, 1 v hiralnici, 1 v otroški bolnišnici. — Rojenih je bilo ravno v tem času 15 otrok, in sicer 5 moškega in 10 ženskega spola.
(Izpred sodišča.) Pri včerajšuji porotui obravnavi je bil zatožen Andrej Svigelj iz Senožeč zaradi hudodelstva uboja. Obsojen je bil na šest let težke ječe, poostrene s postom.
Telegrami.
Dunaj, 3. junija, „Pol. Corr." je izvedla, da .se jc komtesa Helena Taaffe, hči mini-sterskega predsednika, zaročila z Bihardom baronom ilattencloit-om.
Dunaj, 4. junija. Cesar je z običajnim obredom podelil pražkemu nadškofu Schon-bornu baret. Kardinal Ganglbauer, nuncij Galimberti, ministri, plemstvo in generali so se vdeležili slavnosti, > ki se jc zaključila z zahvalno pesmijo in podeljenjem blagoslova s strani kardinala Schonborna. Potem je cesar Schonborna in papeževega odposlanca sprejel v posebni avdijenci.
Kladno, 4. junija. Strajk je končan, ker se je pričelo delo tudi v vseh rovih pražke železninske obrti. Tudi v niršavski dolini je razven v rovih „Bohemia" in „Mariaschein" štrajk dognali.
Madrid, ■>. junija. Kraljica je podpisala dekret, s katerim se zaključuje zbornica. Novo zakonodajalstvo se bo sešlo dne 14. junija. Predsedoval mu bo Martinez.
London, 3. junija. O velikanski elementarni nezgodi so znane grozne podrobnosti. Okrog dvajset tisoč ljudij je poginilo, osem mest je popolnoma uničenih. Odkar je bil potres na Peruanskem leta 1868, ni bilo še take nesreče.
Novi York, 4. junija. Požar v Johnstovvnu še vedno traja. Sodi se, da je pod razvalinami 2000 oseb pokopanih. Našli so že 18<i(> trupel. V Kernville-u so včeraj najdli nad tisoč mrličev.
lT m ril so:
1. junija. Albina Vider, črevljarjeva hči, 17 me?., Poljanska cesta 18, jetika.
2. junija. Antonija Prešern, žclemiškega čuvaja hči. S let, Cesta na Rudollovo železnico 5, škarlatica.
V bolnišnici:
34. maja. Adam Harcpel, zolezniški uradnik, 41 let, meningitis.
1. junija. Frane Lenarčič, pek, 331 lot, srčna hiba. — Andrej Rizjak, delavec, 50 let, jetika.
Darila za „Narodni dom".
XXX. izknz „Krnjcarake družbo".
Prenesek 6981 gld. 89 kr. Družba sv. Cirila in Metoda (skupilo knjižic)
ost. lanj. št. 176 *)....... 6 „ — „
Krajcarska družba v Dreženci (pov. A. Mi-
klavčič) na knj. št. 115..... 2 „ — „
Krajcarska družba v Ljubljani (pov. dr. J.
Vošnjak) ost. knj. št. LXIV..... 10 „ — „
Mesečni donesek za april cd gg. J. Hribarja,
dr. A. Moscheta in J. Tavčarja a 5gl.**) 15 „ — „ Mesečni donesek za april in maj od g. J.
Murnika, a 3 gl........ 6 „ — „
Krajcarska družba v Ljubljani (pov. E. Lah) na knj. št. XLV — 3 gl. — kr. ost. knj. št. 320 — 3 „ — „ „ „ „ 335 — — „ G6 „ . . <> „ 00 „ Krajcarska družba v Mariboru (poverjenik J.
Kržišnik na razne knjižice .... 5 „ — „ Krajcarska družba v Ljubljani (por. K. Lah)
ost knj. št. 274 ........ 1 „ — „
Plačevanje za mesec maj:
a)	Gg. dr. V. Gregorič, I. Hribar, dr. A. Mosche, Kranja Ravnihar, Ferd. Sou-van, Fr. Ks. Souvan, dr. I. Tavčar in
J. Vilhar, a 5 gld........40 „ — „
b)	Gg. dr. A. Fcrjančic, A. Globočnik, I. Gogola, Fr. Kolliuann, t. Perdan, M. Pleteršnik, pl. U. Trnkoczy in dr. J.
Vošnjak a 3 gld........24 „ — „
c)	Gg. dr. K. vit. Rieivveis, dr. Fr. Munda,
V. Rohrmann in Fr. Soss a 2 gld. . S „ - „
d)	Gg. A. Rayr, J. Renedikt, Al.Benkovič, 0. Detela, Fr. Gerbic, 1. VI. Hraskv, Dr. Hribar, dr. A. Jarc, J. Knez. dr. V. Krispcr, K. Lah, G. Pire, K. Plei-\veiss, L. Robie, S. Rutar, J. Slatnar, dr. K. Trlller, T. Zupan, dr. Fr. Zupane,
K. Žagar in Ign. Žitnik a 1 gld. . . 21 „ — „
c) G. J. S\voboda........— „ 70 „
f) Gg. A. Rartel, V. Rorštner, J. Geba, J. Piehler, L. Pintar, Kv Pire, A. lio-gina, dr. I. Svetina, I. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik a 50 kr..... 5 „ 50 „
Nekateri župljani v Dražgošah (na čast Vodnikovemu spominu) ***) . . . . . 1 „ 50
Skupaj 7134 gld. 25 kr.
*) Število popolnoma razprodanih knjižic je narastlo na 321 (307+KIV); število poverjenikov na 313.
**) Krajcarska družba nabira od aprila sem po Ljubljani tudi mesečne doneske. Veliko zavednih narodnjakov pozdravilo je z veseljem to misel. Nad 50 naročnikov in naročnic se je že prijavilo. Vendar pogrešamo še lepota števila odličnih mož, od katerih za trdno pričakujemo, da vpišejo svoje ime v dotično knjižico, ki je v ta namen na razpolaganje v pisarni „Matice Slovenske".
***) Druga vsestranske podpore vredna misel, ki se ne tiče samo Ljubljane, ampak vseh slovenskih pokrajin, ki jo je tudi „Krajcarska družba" sprožila, je la, da se posveti jeden dan v letu „Narodnemu domu". Kar kdo zmore, naj nameni na ta dan „Narodnemu domu". Delalo naj bi se na to, da vsak Slovenec ta dan vplača vsaj 1 kr. Kdor še tega ne vtrpi. odkupi naj ga drugi. Na ta način bi se dalo samo na Kranjskem nabrati vsako leto pet tisočakov. Letos je za to odločen dan 30. j u n i j a, to je dan odkritja Vodnikovega spomenika v Ljubljani. Odbor „Krajearske družbe" je razposlal tiskanih pozivov že nad 300 in razdelil delo po (arah. Vsaka fara, oziroma občina imej po jednega glavnega poverjenika. Prvi so se temu pozivu odzvali vrli Dražgošani, poslavši v rečeni namen zgoraj označeno svoto. Vivant sequentes !
Vsem, ki kakor si koli bodi pospešujejo naše blago podjetje, izrekamo prisrčno zalivalo.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1889.
Odbor „Krajcarake družbe".
Vremensko sporočilo.
G a o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokri ne na 24 ur v mm
opazovanja		znikonicra v mm	toplomera po Celziju			
3	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	732-6 731 7 732-2	18-4 19-8 17-4	si. svzh. si. j zap. si. vzh.	oulačno	2-70 dež
Srednja temperatura 18 5°, in 15° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 4. junija.
Papirna renta 5# po 100 gl. (s 16% davka)	85	gl.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	85	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	104	„
Papirna renta, davka prosta......100 „
Akcije avstr.-ogersko banke............905	„
Kreditne akcije ....................305	„
London.............118	„
Srebro .............—	n
Francoski napoleond..................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........58
20	kr.
55	„
45	„
45	„
80 44'
62 10
Jaz Ana Czillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katero sem dobila po 14mesečni rabi od mene same izumljenega mazila, naznanjam: To jc edino sredstvo zopor izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polno, krapke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pierano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju.
Czillag in drugovi,
Budimpešta, Konigsgasse,
kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
28^?- Pri naročitvah šestih in več lončkov 25°/0 rabat in franko-pošiljatev. ""^(f (20—19)
i Ifirata Elierl, *
izdelovalen oljnatih barv, firnežev, lakov )C K	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X	X
X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
jk priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
Xv njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno lino delo in najnižje cene.	*
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ~
lanenem oljnatem tirneži najlineje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^	Cenil«; mi zmlito-vniijo.
X X
K
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Odlikovan: 1873, 1881. <|>£$-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Diinaji VII., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc linickner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j o j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
celi očitati»

Odlikovan: 1873, 1881.
Tli j c i.
2. junija. Pri MaU&u: Marija Cara-mitti, zasebnica, iz Rudimpešte.
—	Relin, c. kr. generalni konzul, z Dunaja. — Hofbaucr iz Kamnika. — Handl, Eckstein, Hcrling, Schwarz, Vesel, Neubauer, Temps z Dunaja.
Pri Slona : \itez pl. Mat-kovski, knjigovodja, z Dunaja.
—	pl. Lipoid, vdova dvornega svčtnika, s hčerjo, iz Idrije. — Peter 1'lchor, knjigovodja, iz Ristricc. — Tliieben, Semen in Plan, trgovci, z Dunaja. — M. Kieler, trgovec, z Ogerskcga. — Haymal, zdiužino, iz Reke. — Neuman iz Trstu. — Anderl I/, MonaVa.
Pri Južnem kolodvoru: Herman Ktebnienek h Gradca.
—	J. Hirschberg, potovaleo, iz Rerolina.
Diseldorfske oljnate * barve v tubah. ►
Akvarelne barve
mokre in suhe.
J
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
pe~oljnatili barv, firneža in laka~9(£
v
i>jlll>ljfllli.
► ► ► ► ►
>N - ►
= «i
Z t"
Pisarna in zaloga: šolski «Irevoi»«»»! «S (semeniščno poslopje). < j	Filijala: Slonove ulico 1<>-1%S
" priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, Hkarjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelko ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno /i ► pripravne za razprodajulce. j»o znižanih cenah; v dežali od 25 klgr. > naprej primerno ceneje.
.aaaaaaaaaaaas	SVSJfvS
Perstene, mineralne t Kupovahem večjih množin . .	.	►	prednostne cene.
in kemične barve. >

Vt A A AAA AAA
4 Vse vrsto slikarskih in i likarskih čopičev in 1 slikarske patrone.