Stev, 283.__
Uhaja- vsak dan, tudi oi> nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredni51 vo: UUca Sv. Frančiška Asiškega St. 20, I. nadstr. — Vsi <iopW naj le pošllifjo uredništvu iiata. Nefrankirana pissia se n«
sprejstiiajo in rokopisi se ne vračajo. Uca&.zU In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij fcča .Edinost■ — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z o^ttiiid poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiikega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
NipSnlb« znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za poi k:a . . . -.............
m M mesece.......• • •....... fj^
ta nedeljsko Izdijo M ctlo Wo.......
ta pol leta.................
# Trstu, v sredo, 11. oktobra 1916.
__Letnik Kil.
Posamezne številke .Edinosti" se piodajaja po Q Vinarja zastarele števflke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone^
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin»
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin*
Oglasi v tekata lista do pet vrst........K 20.-*
vsaka nadaljna vrsta.......t ... • „2.-^
Maif oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
OgUse sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi tista. Plačuje se izključuj (a upravi .Edinosti* — Plaća In toži se v Trstu.
Upava In Insermtnl oddelek se aanajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega H. 20. — PoštnohranilničaJ račun Št 841.552
Italijanska boiišča. — Po osemdnevni siloviti artiljerijski pripravi laški pehotni napadi odbiti ob najtežjih sovražnih izgubah. Na tirolski vzhodni fronti Italijani zavrnjeni . — Uspeh naših pomorskih letal
v Furlaniji.	—
Ruska boiišča. — Rusi na Babi Ludovi zavrnjeni: ob Narajovki naši zavzeli vas Herbutov. Severozapadno Lučka Rusi vrženi iz namaknjene postojanke.
Romunska bojišča. — Pri Cernahevicah romunski napadi odbiti. Južno Hatszega naši vzeli hrib Negrului. Velikanski plen v braševski bitki. V središču prodirajo naši v čiško podolje.
Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. — Nadaljni sovražni napadi vzhodno železnice Bitolj—Florina. Sovražni uspehi pri Skoči viru. Drugače sovražni napadi odbiti.
Zapadna bojišča. — Velika bitka se nadaljuje. Vsi sovražni napadi odbiti. Pred Verdunom artiljerijski in minovški boji.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
Razno. — Novi kabinet na Grškem. — Govor laškega ministrskega predsednika.
Prešit najnovejših fiožoiIKotf.|ssa"«?
*	9	•	1 svoji posesti. Boji na fronti v fleimski do-
lini se nadaljujejo. V luzijskem okolišu |e ena naših patrulj zajela 53 mož. Več močnih laških napadov proti odseku Gardi-nal—Busaalta smo zavrnili. Tudi med Su-gansko in adiška dolino le sovražnik mestoma zelo delaven. Na Pasubiju se še vrši večji boj.
Namestnik načelnika generalnega štaba!1 ol. Hofer. fmt.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 10. (Kot.) Uradno se razglaša: V noči od 8. na 9. oktobra |e brodovje naših pomorskih letal zelo uspešno obmetalo z bombami letalsko postajo in pristaniške naprave v Vlori. V noči od 9. na 10. oktobra je brodovje naših pomorskih letal zelo učinkovito obmetalo z bombami vojaške naprave v Tržiču, sovražno pomorsko letalsko postajo pri Gradežu, drugo pa kolodvor in vojaške naprave v San Giorgio di Nogaro. Doseženih |e bilo veliko polnih zadetkov. Vsa letala so se s teh podjetij vrnila nepoškodovana kljub srditemu obstreljevanju.
Poveljnlštvo brodovja.
Ruska bojišta.
DUNAJ, 10. (Kot.) Uradno se razglaša: 10. okt. 1916.
Rusko bojišče. — Z ruske fronte se da samo poročati zavrnitev sovražnih sunkov v ludovskem okolišu in osvojitev vasi Herbutovega ob Narajovki po nemških četah.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROL1N, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pri Kol. Ostrovem (ob Stohodu severozapadno Lučka) smo vrgli Ruse iz namaknjene postojanke in zavrnili protisunke. Zapadno Lučka nič pehotnega delovanja. Nemški oddelki so z majhnimi lastnimi izgubami z naskokom vzeli vas Herbutov zapadno Narajovke ter ujeli štiri častnike, 200 mož in nekaj strojnih pušek. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatih so se ruski protinapadi izjalovili pred našimi, S. oktobra zavzetimi postojankami na Babi Ludovi.
Prvi generalni kvartirmojster; pl. Ludendorff.
Romunska boiiKa.
Položaj na boiiščih.
D u n a j, 9. oktobra.
Od 26. septembra dalje se izpolnjuje usoda lakomne Romunske s kruto doslednostjo. Bitki pri Sibinju, ki se je 29. septembra končala z uničenjem dveh tretjin romunske prve armade, ste sledili bitki pri Fogarašu in Braševem, v katerih sta bila odločilno poražena levo krilo in središče romunske armade. V ta ogromni vrtinec je zašla včeraj tudi strategična četna rezerva, ki jo je imelo romunsko vrhovno poveijniŠtvo pripravljeno v Ha-romsoku, in vrtinec jo je potegnil s seboj.
Desno krilo druge armade se je v^ stiku s severno armado še skušalo vzdržati v Barotskem pogorju. Tu prodira armada generala pl. Arza, lomeč sovražni odpor. Na severu je sovražni odpor posebno srdit.
Zvezne avstro-ogrske in nemške čete generalnega polkovnika pl. Falkenhayna so nadaljevale zasledovanje čez prelaze južno in jugovzhodno Braševega se umikajočega sovražnika. Romunska fronta od sedmograške meje do bukovinskega gorovja se je sprožila. Iz premikanja čet za fronto pa se da spoznati, da se nameravajo Romuni trdovratno upirati na hribovju vzhodno gornje alutske in maroške doline, toda že grozi v Vlaško odrinjenim četam nova nevarnost od juga. Nemške čete so se polastile" pri Svištovem, ziinni-škem prehodišču, nekega podonavskega otoka.
Artiljerijska bitka na kraški planoti se nadaljuje. Iz tega se da sklepati, da sovražnik še ni gotov s pripravami za pehotne napade. V poizvedovalne namene napadajoči bataljoni so bili zavrnjeni.
Ob Sonnni je nemška obramba dosegla velik uspeli; na 25 kilometrov široki fronti naskakujoče angleško-francoske rnase so bile poražene z ognjem.
Nov ruski napad proti armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega v Voliniji je razpadel pred našimi črtami. Na bukovinski fronti so nemške čete zboljšale svojo fronto z zavzetjem praktično dragocenega ruskega odseka.
Skupni položaj kaže krvavo zavrnitev sovražnikov, kjer smo v defenzivi, in zmagovito napredovanje v kretenjski vojni tamkaj, kjer izvajamo za odločitvijo stremeč napad.
Italijanska bojišta.
DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. okt. 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Na primorski fronti so Italijani po osemdnevni močni pripravi z artiljerijskim in minov-škiiti ognjem včeraj popoldne pričeli splošen napad v odseku med mirenskim Gradom in Doberdobskim jezerom proti našim postojankam na kraški planoti. Bil je časten dan za naše tam se boreče čete. Dolgotrajni ogenj jih ni mogel omajati. Z nezlomljeno silo so odbile siloviti naval
as
P ODL I STE K.
Njegov las.
Roman. Iz angleškega.
Nato pa jo je pograbil, dvignil kvišku in jo zavihtel daleč tja nad temno-modro vodovje. Končno jo je zavrtel nekolikokrat in podržal visoko v zraku nad spodnjim, odprtim krovom. Vsa družba je v besni nasladi tulila in odobravala. Z mačjo spretnostjo je eden onih divjih, temnih ma-lopridnežev zdrknil po ladijski lestvi na-vzdoj in ujel dekle v svoje naročje. Vse je vriskalo, ploskalo in kričalo v burni radosti. Knez pa je položil iz žepa pest zlatnikov in jih vrgel medjne.
— Sedaj pa nazaj v pekel, ve podgane! — je zaklical smeje. — Vidite, da ste prestrašili dame. Zadaviti bi bilo treba vse i.vas!
DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. okt. 1916.
Romunsko bojišče. — Severovzhodno Cernahovic so naše čete odbile romunske napade. V mejnem okolišu južno Hatszega smo iztrgali sovražniku hrib Negrului. V bitki pri Braševem zajeti plen ZHaša doslej 1175 ujetnikov, 25 topov, med njimi 13 težkih, mnogoštevilne municijske vozove in orožje, dve lokomotivi, nad 800 železniških voz, večinoma nakrcanih z živili, in veliko drugega vojnega materijala. Poraženo drugo romunsko armado zasledujemo v gorovje. Armada generala pl. Arza je vrgla ustavljajoče se sovražne zadnje čete in dobiva izhode v csiško ravnino in v gyorgenjsko kotlino. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 10. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. okt. 1916.
Sedmograško bojišče. — Na vzhodni fronti smo povsod napredovali Izhod iz Hargitskega in Barotskega pogorja v gornjo in dolnjo cziško ravnino (alutsko dolino) je izsiljen. Na obeh straneh Braševega pritiskajo zmagovite čete hudo za poraženimi Romuni. Doslej se iz tridnevne bitke pri Braševem zaseglo: 1175 ujetnikov, 25 topov, med njimi 13 težkih, mnogoštevilni municijski vozovi in orožje. Poleg tega smo zajeli 2 lokomotivi, nad 800 večinoma z živili nakrcanih vagonov. Sovražnik je po soglašujočih poročilih naših čet imel zelo težke krvave izgube. Zapadno Vulkanskega prelaza smo vzeli mejni hrib Negrului.
Balkansko bojišče. — Macken-seuova armadna skupina: Položaj je neiz-premenjen.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 9. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega Štaba.
9. oktobra. — Romunska fronta: Na Donavi smo z nenadnim, po podonavskem brodovju podpiranim napadom zasedli ob vzhodnem izhodu Belinskega prekopa ležeči otok zapadno Zimnice. Zajeli smo dva častnika, 150 mož in šest topov. V Dobrudži in ob črnomorski obali mir.
Francoski glas o položaju na romunskih bojiščih.
BERN, 9. (Kor.) »Tempsu« poroča njegov bukareški sotrudnik: Da se zavaruje zasedenje vzhodne Sedmograške in varstvo narodnega ozemlja, je sklenil romunski generalni štab, da umakne čete iz južne Sedmograške in jih parozdeli po mejnem gorovju med Oršovo in Braševim. Na ta način organizira general Bosile Zetton obrambo štirih potov, ki s Transsil-vanskih aip vodijo v romunsko ravnino. Zaradi težav, ki so nastopile ob Donavi, se je morala prekiniti sedmograška ofenziva in se opustiti drago plačana osvojitev.
Albansko - macedon-ske bojište.
BEROLIN, 10. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Sovražnik nadaljuje svoje napade proti bolgarskim četam v kolenu Črne reke (vzhodno železnice Bitolj— Florina). Pri Skočiviru ie dosegel majhne uspehe. Drugače je bil povsod poražen Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 9. (Kot.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
9. oktobra. — Atacedonska fronta Vzhodno železniške proge Florina—Bitolj je sovražna artiljerija viharno obstreljevala naše postojanke od Kemalija do Skočivira in pod okriljem tega ognja je nekoliko sovražnih bataljonov prestopilo Črno. Pričeli smo takoj protinapad. Boj se nadaljuje. V mogleniški dolini obojestranski topovski in minovški ogenj. Na obeh straneh Vardarja in na Belašici planini slabotno artiljerijsko delovanje. Na stru m sk i fronti patruljsko delovanje.
Zapadna bolišCa.
BEROLIN, 10. (Kot.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. okt. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Tudi včeraj ie sovražnik zlasti v večernih in nočnih urah močno napadal na veliki bojni fronti med Ancro in Sommo. Vsi napadi so bili brezuspešni. Francoske napadne poizkuse vzhodno Vermandovillersa smo preprečili. — Prestolonaslednikova fronta: Na obeh straneh Moze živahni artiljerijski in minovški boji.
Prvi generalni kvartirmojster: . . pl. Ludendorff. .
Tamara in Millicent ste namreč vstali in ponosno odšli.
Grozno je bilo vse to, prostaško, poleg tega pa teatralično, si je mislila Tamara; posebno kakor je pograbil ono žensko in potem vrgel denar med sodrgo. Bil je to isti barbarski nagon, ki je bil tudi tedaj povod, da je pri sfingi srebrnike v oni puščavski vasi vrgel med ljudi. Samo da je bilo tokrat še tisočkrat .hujše.
Prihodnje jutro, še preden sta se zbudila knez in Stefen Strong, ste obe dami že v Brindisiju zapustili ladjo. Nobena se ni niti z besedico doteknila dogodkov prejšnjega večera, dokler niste sedeli v vlaku. Potem pa je rekla Millicent:
— Tamara, ne povej ničesar niti Hen-ryju niti tvojim; kaj ne, dragica? Bil je
res tako ljubezniv snoči____ samo oni
ples! Prepričana sem, da čutiš kot jaz, da bi bili skoraj pomrli sramu.
Angleške izgube.
LONDON. 9. (Kor.) Seznama izgub, izdana 6. in 7. t. m., vsebujeta 217 častnikov (75 padlih) in 5516 mož, oz. 199 častnikov (71 padlih) in 3492 mož.
Turška bojišta.
CARIGRAD, 9. (Agence Tel. Milli. Glavni stan javlja:
Felahijska fronta. — Vrgli smo sovražnika, ki se je skušal med Devlet Abadoni in Hantadanom preriti proti Kara Duhurju.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu praske in od časa do časa artiljerijski in pehotni ogenj. V središču smo ponovno nekoliko naprej porinili svoje postojanke. Na levem krilu boji med poizvedovalnimi patruljami. Zajeli smo nekoliko sovražnikov ter veliko množino orožja in oprem-nih predmetov.
Na ostalih frontah nobenega pomembnega dogodka._
Sovražna uradna poročila.
DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Italijansko uradno poročilo.
7. oktobra. — Naša ofenziva v neugodnem in goratem ozemlju med Avisijem
VI.
Ko je Tamara prišla v Untervvood, je med veliko kopico pisem, ki so je čakala, našla tudi pismo svoje ruske kumice in je čutila takoj, da je to migljaj usode. In ko je pismo prečitala ter videla, da je poleg novoletnih voščil vsebovalo tudi zelo ljubeznivo in nujno vabilo, da naj jo poseti v Petrogradu, je takoj sklenila, da odpotuje, še preden je izpregovorila z rodbino le besedico o tej stvari.
_Nekaj me vleče na Rusko, — si je
dejala. — Zašla sem pač že v strujo. Zakaj bi se neki obotavljala? Saj sem svobodna. Zakaj ne bi sprejela vabila, samo zato morda ne, ker me je razdražil neki Rus? Petrograd ie veliko mesto in najbrž ga sploh ne bom videla nikdar več.
Tako je torej povedala svoj sklep osupli rodbini, in komaj osem dpi pozneje je že sedela v severnem ekspresu.
in Vanojem zaznamenuje nov, krasen uspeh. Ob izviru Vanoja so naši alpinci včeraj z naskokom vzeli važni vrh Ma-nok (2456 m) v busaaltski grmadi. Sovražna, močno okopana posadka se je srdito upirala, in je bila večinoma uničena. Okoli 20 mož, ki so ostali živi, med njimi poveljnika tega odseka smo zajeli. Na pobočju Malega Ragunta (gornja bojtska dolina) so manjši sovražni oddelki poizkušali iznenaditi naše namaknjene postojanke. Pustili smo jih do majhne razdalje in smo jih nato iznenadili z nepričakovanim ognjem strojnih in ročnih pušek. V travinjolski dolini tudi včeraj neprestan ogenj sovražne artiljerije, ki pa ni mogel preprečiti izdatne utrditve naših postojank. Na ostali fronti običajna artiljerijska podjetja. V Gorico je padlo nekaj težkih granat, ki so poškodovale različna^ poslopja in neko italijansko vojno bolnišnico.
8. oktobra. — Proti naši novi postojanki ob masivu Busaalta (Vanoi—Cimone) je podvzel sovražnik v noči na 7. t. m. več naoadov, katere je spremljalo močno obstreljevanje. Kakor so dognali naši ogledovalci, smo vrgli sovražnika povsod nazaj. Močno topniško delovanje sovražnika ob Colbriconu (Val Travignolo) v odseku Col di Lana (Alto Cordevole) in pri Punta del Forame (Alto Boite), na katero je odgovarjala naša artiljerija z enako silovitostjo. V Zilski dolini so razpršili naši težki topovi močno sovražno kolono na potu z Mauthna v Belo. — Na Julijski fronti topniško delovanje, nekoliko močnejše na Krasu. V odgovor na sovražno obstreljevanje Tržiča so streljale naše baterije z nekoliko granatami na vojaška taborišča pri Komnu. V manjših spopadih smo zajeli okoli 30 ujetnikov. — Neko sovražno letalo, katero smo obstreljevali, je vrglo na begu bombe v okolici Asiaga, Gallia in Zonzana, ne da bi napravile kake stvarne škode ali ranile ljudi.
Romunska uradna poročila.
6.	oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Srditi boji v gornji tarna-vski (?) dolini. Ker ie sovražnik napadel s premočjo v okolišu Fogaras—Vledeny, smo umekniii svoje bojne sile. V cainenij-ski soteski in jiuški dolini maihne praske. — Južna fronta: V Dobrudži napredujejo napadi rusko-romunskih sil v središču in na levem krilu.
7.	oktobra. — Severna in severozapa-dna fronta: Malo pomembni boji so se vršili v cainenijski soteski in jiuški dolini. Naše čete so zopet pričele ofenzivo. — Južna fronta: Artiljerijskr boj ob Donavi.
V	Dobrudži so naše čete prodrle na desnem krilu in so zasedle sovražne jarke.
V	središču smo odbili nočni sovražni napad.
Srbsko uradno poročilo.
7.	oktobra. — Po srditih bojih so naše čete ob 6 popoldne osvojile sovražno po: stojanko severno Požarja in smo prisilili Bolgarje, da so nagloma pobegnili. Podjetje se je nadaljevalo tako, da smo se tekom noči ustanovili na Dobrem polju, zelo važni mejni zapori, ki so jo Bolgarji zaradi njene naravne moči in tam izvršenih utrdbenih del smatrali za nezavzetno. Zajeli smo precejšnje število sovražnikov in veliko plena. Na ostali fronti izdatno delovanje naše artiljerije in prodiranje naših namaknjenih oddelkov.
Francosko uradno poročilo.
8.	oktobra, ob 11 zvečer. — Orijentska armada: Od zavoja Crne reke do Presp-skega jezera se nadaljujejo boji. Srbske čete so zasedle vrh Dobrega polja. Francoske čete obvladujejo okoliš od Kisovega do Babe planine. Z ostale fronte se ne da poročati nič. _ .
Vesti iz Grške.
Italijani v Epiru.
AMSTERDAM, 9. (Kor.) »Morning Post« javlja iz Aten: Italijani So zasedli razsežne predele v Epiru. Ves predel nasproti Krfu je v njihovi posesti. V Janini nameščeni 5. grški armadni zbor se je pripravil za odhod. Italijanski poslanik je sporočil grškemu ministru zunanjih stvari, da je namen zasedenja mest v južnem fcpi-ru izključno le zavarovanje italijanske armade pri Valoni.
Resen položaj na MltHeni.
LONDON, 9. (Reuter. — Kor.) Kakor poroča »Morning Post« iz Aten 6. t. m., začenja položaj prebivalstva otoka Miti-lene postajati resen. Odkar se je otok odrekel atenske vlade, ni prišlo, vec moke Bati se je, da v enem tednu ne bo več kruha. Pred pekarnami se gode vsak dan izgredi. Položaj je tem resnejši, ker se na otoku nahaja 70.000 grških beguncev iz Male Azije, od katerih jih je 50.000 navezanih na javno dobrodelnost. Pričakuje se da bo 20.000 beguncev vojaške starosti' mobiliziranih in da jih odpošljejo v Solun. To bi olajšalo položaj.
NOVA VLADA.
ATENE, 10. (Reuter. — Kor.) Kabinet bo jutri zaprisežen. Za ministra notranjih stvari je bil imenovan Tselos. Zalostatas prevzame ministrstvo zunanjih stvari, general Drakos vojno ministrstvo in admiral Damianos ostane mornariški minister.
Provizorična vlada v Solunu.
PARIZ, 10. (Kor.) Agence Havas poroča iz Soluna: Člani provizorične vlade so dospeli semkaj.
NAPAD NEMŠKEGA PODVODNIKA V
BLIŽINI AMERIKANSKE OBALI.
ST. JOHNS (NEVVFOUNDLAND), 9. (Reuter. — Kor.) Parnik »Stehano (3449 ton) je bil v višini Ne\v Yorka torpediran. Na krovu se je nahajalo 30 amerikanskih potnikov, med njimi 4 ženske. Ladjo je brez dvoma ustavil nemški podvodnik »U 53« in ker je ni mogel zapleniti, jo je potopil, potem ko so bili potniki in posadka na varnem. ___
Ob obletnici zavzetja Belgrada.
BELGRAD, 9. (Kor.) Povodom obletnice zavzetja Belgrada po c. in kr. ter nemških četah se je v prisotnosti vojaškega generalnega gubernatorja, generala pehote bar. Rhemena, častniškega zbora in odposlanstev moštva c. in kr. ter nemških čet vršilo slovesno blagosovljenje belgraj-skega vojaškega pokopališča in spomenika, ki so ga postavili na pokopališču. Po vojaški maši, ki jo je daroval vojaški su-perijor Krimkovič, je imel le-ta ginljiv spominski govor, v katerem je proslavljal pogum in s smrtjo potrjeno zvestobo ne-številnih junakov, ki so se tekom zadnjih 250 let pod zmagovitimi zastavami A-vstro-Ogrske in Nemčije borili za posest Belgrada in so prelili svojo srčno kri na teh zgodovinskih tleh. Na to je blagoslovil pokopališče, na katerem sedaj počiva 600 avstrijskih, ogrskih in nemških junakov, ter spomenik, ki obstoji iz mogočnega, daleč vidnega križa iz belega marmorja in ima napis: »Zvesti do smrti! — 1916.« S cesarsko himno se je zaključila ta zanosna slavnost.
Sovražna natolcevanja.
AMSTERDAM, 10. (Kor.) Po Reutcrje-vein uradu javlja pariški »Gaulois« iz Rima, da je, po poročilih iz Curiha, zletela v zrak neka velika ladja avstro-ogrske vojne mornarice v puljskem pristanišču. Vzrok eksplozije ni znan. (Pripetilo se ni ničesar, kar bi dalo povod za to izmišljotino. K sreči je to le pobožna želja iz Rima.)	_
Potopljene ladje.
PARIZ. 9. (Kor.) Transportni parnik »Gallia« (14.966 ton), ki je vozil približno 3000 francoskih in srbskih vojakov,^ je bil 4. t. m. potopljen po podvodniku. Število rešencev znaša 1362.
BEROLIN, 9. (Kor.) Neki nemški pod-vodnik je od 5. t. m. sem v Kanalu potopil 7 sovražnih trgovinskih ladij ter 3 nevtralne parnike. Drug podvodnik je potopil 4. t. m. ob angleški vzhodni obali 3 ribiške parnike.
Italijanski ministrski predsednik je govoril.
(Kor.) — Italijanska vlada je odposlala istočasno več svojih članov v različne kraje Italije. Državni podtajniki potujejo v južne pokrajine, na Sicilijo in Sardinjo, in visoki ministrski uradniki so odšli v različne okraje, kjer na vznemirj'ajoč način ponehava simpatično umevanje za vojno Italije in nje posledice ter so se interniranja domnevnih demagogov izkazala ko brezuspešna protisredstva.
Ministrski predsednik Boselli sam se je odzval vabilu milanskih intervencijo-nalcev. V njihovem imenu mu je odbor, ki so ga vodila ravnateljstva časopisov »Secolo«, » Popolo d'Italia« in »Corriere della Sera«, pripravil ob njegovem prihodu v Milan velikanski sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki državnih oblasti in parlamentarci, ne pa župan in člani mestnega sveta, ki pripadajo socijalno-demo-kratski stranki. Veliko število društev zelo pisanega značaja je spremilo Bosel-Iija z zastavami in godbo ter vzklikajoč proti Avstriji in Nemčiji in pojoč Ober-dankovo in Garibaldijevo himno s kolodvora v hotel.	t
Z balkona je ministrski predsednik nagovoril množico in dejal med drugim: »Čudovito ljudstvo milansko! Dovoli mi, da najprej pozdravim zastave Trenta, Trsta in Dalmacije, ki stoje tu pred menoj. Saj tudi pozdrav Milančanov danes, na predvečer zmage, velja vsej domovini. Medpotoma ste peli Garibaldijevo himno. Ta toliko obetajoči spev bo kmalu himna popolne osvoboditve tal, kjer živita italijanski jezik in prošlost.«
Nekaj ur pozneje je imel ministrski predsednik na odru gledališča »Scala«, kjer so bile nameščene zastave Trsta, Trenta, Reke Ui Dalmacije, dolg govor. Pogostoma prekinjevan po odobravanju mnogoštevilnega poslušalstva, je izvajal Boselli:
»Hočemo zmago in imeli jo bomo za Italijo in kulturo. Milan potrjuje danes svojo vero v brezmejno, slavno in popolno zmago. Vlada narodne edinosti čuti ravno tako in bo svojo in naših zaveznikov vojno vojevala do popolne zmage. Narod In vlada obnavljata svojo bojno prisego, ki je nekdaj cesarja Friderika Barbaroso, mojstra v barbarstvu, čigar šola se je pre-naredila po novi šegi, pognala iz Italijo.
Sfran II.
„EDINOST* Stev. 283.
V Trstu, dne 11. #lgobra l^lg.
kaj, razcepljeni, ali pa celo nasprotujoči drug drugemu, nismo — nič. Kako mifno potrebno bi bilo sedaj, da bi se naši politiki avtoritativno oglasili ob vprašanju sklicanja državnega zbora! Nedavno so na-glašala glasila naše vodilne stranke S. L. S., da je ta stranka za sklicanje. Na njeni strani smo. Ali — izpregovore naj v oficijelni izjavi! Zove jih k temu zavest, da se bližajo časi odločanja tudi o naši narodni usodi!
Naši volaki nas morajo povesti v Trst in mi južni Slovani zahtevati, da se nam Trento. Naši vojaki so tudi v Valoni, ustavno življenje povrne! In o tej zavesti kjer potriajo jadransko zvanje Italije, ki občutimo grenko tisto našo nedostatnost v ne zatira nobene narodnosti (?), temveč s politični organizaciji. Evo vam — to je samo italijansko narodnost uveljavlja kot j najvažneji razlog za nas, da zopet in zopet prvo. So tudi v Solunu, kjer bijejo velike zahtevamo konsolidacije, ki pa more pri-kulturne bitke ne samo za balkanske narode, temveč za vse civilizirane narode, in mi jim želimo, da bi njihove zmage koristile naši romunski sestri, ki je v toliki meri deležna naše zgodovine in naših srčnih čustev in ki ji, predvidevajoč njene zmage, sporočamo^svoj pozdrav.
Zvezani smo s Francozi, Angleži, Rusi, Srbi, Belgijci in Portugalci in naši skupni uspehi pripravljajo dosego skupnih idealov.
Vlada ne pozablja, da ima dolžnosti tudi v domovini. Naša industrijska mobilizacija, ki obsega 900 večjih in 800 manjših delavnic s 425.000 delavci, med njimi 45.000 ženskami, more izgotavljati ves potrebni vojni materijal za nas in celo pripomoć za zaveznike. Na mesec izdeluje toliko topov, kot prej celo leto, in lOOkrat več krogel] kot cb začetku vojne. Izdeluje se tudi veliko več avtomobilov in letal.«
Ministrski predsednik je zaključil s pozivom, naj se pomaga državnim financam, in z nekaterimi novimi frazami o zmagi narodnostnega načela in kulture._
Koristi parlamenti
K vprašanju sklicanja parlamenta, ki se o njem toliko razpravlja po časopisju, je prinesla berolinska »Kreuzzeitung« _ zanimiv prispevek, ki ga moremo tem višje ceniti, ker je rečeni list odločen prvoboritelj monarhiškega principa in avtoritete. Piše:
»Velika prednost Anglije je, da se tam ljudstvo že tri stoletja po obstanku parlamenta vzgaja za politiko in zanimanje za državno življenje, dočini smo mi šele v sredi minolega stoletja začeli smatrati politiko kot ljudsko stvar in razpravljati o njej v polni javnosti našega parlamentarnega življenja. Ne smemo prezirati, da se v angleškem parlamentarizmu izvršuje velikansko nadaljevano vzgajanje ljudstva za politiko. Državna umetnost in posebno vnanja politika ni tam kaka tajna umetnost, kot je še danes številnim, da, rekli bi: večini Nemcev. Vsaka nova angleška generacija narašča marveč takorekoč z delovanjem njih parlamenta v razumevanju za državno življenje in velike naloge svetovne države. Tako nastaja ljudstvo; metodično izšolano za zanimanje za dr- i in njiju narodov.
Razne politične vesti.
Kriza na Grškem je menda stopila v zadnji stadij. Morda smo že na predvečeru odločitve — za vojno. Neka vest je javila pred par dnevi, da je kralj sklical kronski svet, kjer se je moral na kraljevo zahtevo vsak minister izreči za ali proti vojni. V novem ministrstvu da bodo tudi trije ve-nizelisti. »Times« so poročale iz Aten, da se najbrže sestavi koalicijski kabinet z narodnim označjem. Rimska »Agenzia Na-zionale« pa je doznala iz diplomatskih krogov, da bo ententa zahtevala od kralja, naj takoj očisti svojo zemljoBolgarov, sicer da četverosporazum s silo razoroži grško vojsko in proglasi obsedno stanje. — Važna je tudi — ker po njej doznaje-mo, na kako odločitev moramo biti pripravljeni — vest, da je grški princ Andrej dospel iz Pariza v Rim in da po njegovem povratku postane Venizelos ministrski predsednik!
Ogrski državni zbor. Pod tem naslovom je dala »Neuosterreichische Korrespon-denz« Madjarom krasno lepkcijo po tistem znanem pravilu: :>Kakor ti meni, tako jaz tebi!« Debate v ogrskem državnem zboru — tako začenja — in posebno še šovinistične in separatistične zahteve inadjar-ske opozicije so morale tudi največje slavitelje ogrskega parlamentarizma prepričat: o tem, da je temeljita reforma istega z uvedenjem splošne, enake in direktne volilne pravice ne le življensko vprašanje Nemcev na Ogrskem in drugih Nemadja-rov. ampak tudi predpogoj za prijateljsko razmerje med obema polovicama države
žavo in njeno politiko, ki se je naučilo razumevati trde zapovedi in ki more torej dajati tudi svojim državnikom to, česar v Nemčiji — vkljub Bismarcku — še vedno manjka: najširšega razumevanja vseh slojev za politiko in trdnega osiona izobraženega javnega mnenja. Anglež stavlja, politiko v osredje vseh svojih interesov. Ne prepušča političnega razmišljanja možem vlade, ampak napravlja iz politike ljudsko stvar na najeminentneii naičin. Politika je središče vsega njegovega razmišljanja in razmotrivanja. Tu je brez dvoma polie, kjer se nemški narod mora učiti od Anle-ža. Nemški narod se mora učiti, da bo res polagal roko na politiko, mesto da vedno le pričakovaje zre na vlado.«	.
Le preresničen je ta pouk o koristnosti parlamenta. Koliko bolj velja ta resnica za države, ki niso nacijonalno edinstvene
—	za kakršnje je naša Avstrija klasičen izgled — kier se vlade ne morejo in tudi ne smejo identificirati s specijalnimi aspi-racijami kakega poedinega naroda, cim so ta prizadevanja na škodo drugih narodov
—	torej v nasprotju s koristjo skupnosti. V nacijonalno edinstvenih državah morejo državljani na vse zadnje prej prepuščati določanje smeri politike vladi, ker se ta identificira s cilji naroda. V narodno ne-edlnstveniii državah pa — kakor že rečeno — vlada ne more in ne sme tega, ako noče izzvati najsilnejega odpora pri vseli, ki bi jim bili po taki državni politiki narodni interesi ogroženi. V taki državi morajo poedini narodi sami čuvati, da jim državna politika ne ogroža teh interesov: zahtevati morajo polno možnost kontrole nad državno politiko, ker sicer bi se mogla ta izvajati brez njih in proti njim!
Možnost za izvajanje take kontrole pa daja parlamentarna tribuna, kajti nikjer drugje ni dana popolna svoboda besede in nima, če se tudi oglaša — bodi v časopisju, bodi na zborovanjih — tiste moči, ki jo ima na parlamentarni tribuni.
To so izkusili Cehi na lastni koži. Kakih šestnajst let so tirali absistenčno politiko
—	njihovi politiki, ki so jih zopet in zopet
Opozicija na Ogrskem se naenkrat zanima za sklicanje avstrijskega državnega zbora in delegacij z neprikrito zahrbtno mislijo, da bi iz nesklicanja izvajala potrebo nadaljne politične in gospodarske ločitve obeh državnih območij monarhije na prihodnjih ogrskih državnozborksih volitvah. Kako bi bilo. ako bi se avstrijski parlamentarci in posebno avstrijsko-nemški poslanci revanširali s tem, ako bi zastopali zares napredno stališče, da avstrijska poslanska zbornica, ki, kakor znano, predstavlja zastopstvo vseh narodov in razredov zapadne državne polovice, more nova nagodbena pogajanja skleniti le z ogrsko zbornico, ki bi izšla iz splošnih, enakih in direktnih volitev, ki bi tvorila sliko želja ogrskega skupnega prebivalstva (v na-sprotstvu s sedanjim ogrskim parlamentom izključnega zastopstva madjarske oligarhije?!« Dalje pravi citirani vir: če Mad-jari menijo, da se je delegacijski institut preživel, potem pa sledi iz tega, da imajo prav tisti politiki to- in onostran Litve, ki zahtevajo enoten parlament za obe državni polovici, izvoljen na direktnih voditvah! Če obstoje skupne stvari narodov monarhije in uradujejo skupni ministri, morejo biti ti prav za prav odgovorni le skupnemu državnemu parlamentu! Delegaciji, ki zborujete ločeno in ki naj bi predstavljali skupnosti, ste pa, kakor znano, le odseka parlamentov od tu in tam. Zahteva, naj bi skupni ministri prišli pred skupno zbornico. pa nasprotuje duhu duvalizma, če-gar bitstvo si drugače tolmačijo v Cis- in drugače v Translajtaniji. To je neizpodbiten dokaz, da je revizija ustave potrebna. Ali pred to bi morala priti volilna reforma na Ogrskem. Kako malo je možno smatrati sedanjo sestavo ogrske zbornice kot izraz naziranj bodi le madjarskega vo-lilstva, priča govor prejšnjega ogrskega poljedelskega ministra Serenyi-ja, ki je konstatiral, da je ves ogrski parlamentarizem v močvirju in je toliko madjarski vladni stranki, kolikor opoziciji prerokoval izgubo maftdatov, opozarjajoč, da prebivalstvo Ogrske mesto državnopravnega
- IJIIIIv/v I IJUIlimi, IVI	JIH z-^iJV-l »II iupvi ----------7	.	,	, ,,
volili niso prihajali v državni zbor. Ali ra- prerekanja nujno zahteva gospodarskih di tega se aparat državne uprave ni zau- reiorm.« Ta odmev v »Neuosterreichische
stavil, marveč je funkcijoniral dalje
Korrespondenz« mora neprijetno zveneti
Jittvu, Iiiai VLA, iuui\wijuiiiiui	-	.
brez njih in svobodno proti njim. Tako so v madjanskih usesih, ker ima podlago v
x .......	-	m r - .	Toloini Arfilci I o /Viariian KA,<PIA o+oinTi
se Cehi slednjič — za dobe Taaffeja — zopet povrnili v državni zbor, četudi s takozvanim »pravnim zavarovanjem«, z izjavo, da se s tem ne odrekajo svojemu dr-žavnopravnemu programu, • in so pod modrim vodstvom pokojnega dr. Fr. Ladislava Riegra postajali vedno važneji faktor v državnem življenju Avstrije. Tako važen, da je češko vprašanje postajo grobišče za avstrijska ministrstva. Vsaka vlada je prej ali slej padla, ako je izzvala I opozicijo Cehov proti sebi, s tem, da je I hotela češko vprašanje reševati enostran-j sko — Cehom na škodo in Nemcem na! korist.
Je pač tako: kdor ni poleg, ta — nima j prav, tudi če ima prav. Koliko večja je pa i potreba parlamentarnega življenja za, manjše in Šibkeje narode, ki v svojem številu, v svoji kulturi in v svoji gospodarski moči nimajo zadostnega sredstva, da bi; izdatno branili svojo kožo, razun — v svo- j bodni Usedi na parlamentarni tribuni!
stoje stvari in nič drugače: važ-1
železni logiki. Ce Madjari hočejo staviti pogoje za skupnost z Avstrijo in se v ta namen vmešavajo v avstrijske stvari, imajo isto pravico na tej poslednji strani; da stavijo pogoje in se vmešavajo v ogrske notranje stvari! To je izvrstna parada ogrskim udarcem. Ali — to moremo posebno naglasiti — vse to ne izpreminja nič našega nazora o potrebi sklicanja avstrij-
skega parlamenta. Nasprotno. Govori zanj! Če skupni ministri po duhu {luvali-zma niti ne smejo pred ogrski parlament, marveč le pred skupno institucijo, kot so za sedaj delegacije, potem Je neizogibno potrebno — ako se nočemo odreči vsake da se skliče avstrijski državni
Aprovizaciiske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, 12. t. m., se razdeljuje goveje.meso, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod štev. 17. Prodaja se bo pričela ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti Va kg mesa, toda vsega skupaj ne več kot 1 kg.
Cene:
Prednji deli s priklado	K 4'80 kg,
zadnji deli s priklado	K 6'40 kg.
Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Benedettich, ul. Belvedere 45; Dapretto, ul. Giovanni Boccaccio 6; Trocca, ul. Commerciale 3; Crisiach, ul. delle Poste 16; Taverna, trg Ponterosso 3; Bruna, ul. delle Beccherie 1; Rocchelli, Piazza Piccola 2 (za magistratom); Stabi-le, ul. S. Michele 5; Vosak, ul. Cereria 6; Borgnolo,- ul. Lazzaretto vecchio 52; Sta-nich, ul. S. Giusto 10; Fabbro, ul. Maria Teresa 43; Pasqualini, ul. Maria Teresa 41; Pangoni, ul. Giulia 18; Vattovatz, ul. GiuHa 17; Rodella, ul. Giulia 1; Mornig, ul. Acquedotto 17; Pinter, ul. Farneto 9; Lenarduzzi, ul. Amalia 23; Rossi, ul. Farneto 3; Godigna, ul. Farneto 744; Cossich, ul. Ufco Foscolo 2; Saffaro, ul. Istituto 28; Jenco, ul. Isit!tuto4; Cooperative Operaie, ul. Settefontane, Illicher, uL Barriera 8; Polacco, ul. Settefontane 44; Ferluga, ul. Media 46; Cau, ul. S. Marco 34; Rizzian, ul. deli' Istria 76; Gatznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138.
Domače vesti.
Odlikovanje. — Narednik pri štabni stotniji tukajšnjega od sečnega poveljni-štva, g. Anton Krisper, je bil odlikovan z zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje za izborno službovanje pred sovražnikom. Čestitamo!
Važna naredba glede varstva mladine. Bolj kakor v kakoršnemkoJi drugem avstrijskem mestu je potrebno tu v Trstu, da posvečamo varstvu mladine posebno pozornost, ker je doraščajoča mladina ravno v pristaniškem mestu najbolj izpostavljena raznim nravstvenim in telesnim nevarnostim. Da se mladina, kolikor je le mogoče, obvaruje pred temi nevarnostmi, to je namen namestništvene naredbe, ki je bila objavljena v včerajšnjem deželnem zakoniku. Ta naredba določa najprej vrsto kažnjivih dejanj. Tako se mladostnim osebam pod 17 let prepoveduje kartanje po javnih lokalih in javno kajenje, nadalje se prepoveduje, da bi take osebe po 9 zvečer brez opravka pohajale po javnih potih, ulicah in trgih. Pivarne in vinotOČe, kavarne, gostilne in druge točilnice pijač smejo take osebe posečati samo do 9 zvečer in sicer samo v spremstvu odraslih svojcev ali drugih nadzorovaJnih oseb. — Ravno tako se jim posečanje kinematografskih predstav dovoljuje samo tedaj, ako se predstave zaključijo pred 8 zvečer ter je razen tega vsebina predstav izrecno proglašena kot primerna za otroke in mladostne osebe. Naredba prepoveduje mladostnim osebam nadalje nakupovanje tobaka, brezkoristnih luksurijoznih predmetov in zlasti proizvodov takozvane šund-literature; obrtnikom pa je prepovedano, da mladostnim osebam prodajajo • take predmete. — Da se zagotovi izpolnjevanje teh določb, grozi naredba s primernimi kaznimi ne samo mladostnim prestopnikom samim, temveč tudi onim odraslim osebam, ki zavajajo mladino v prestopke. Ob gotovih okolnostih postanejo odrasle
vse zasebne odjemalce in potem šele časopisje. To stališče je čudno za urad kot tak, četudi je morda koristno za c. kr. podjetje v gmotnem oziru. Prosimo totrej, da'naj se vse pritožbe pošiljajo centrali c. kr. korespondenčnega urada na Dunaju, da se napravi konec zakasnjevanju v iz-
ti edino le po kooperaciji naših itak šibkih kontrole — u» snuce avsiripti iumvui u<* »c nabavi M/uct £.<u\a>iiic?vtuiju v nepolitičnih strank. „ Ujedinjeni po skupnem zbor in da Izvoli svoje člane v delegacije, gotavljanju in dopošiljanju lista in da ne narodnem programu moremo biti vsaj ne- Tudi to govori železna logika.	bodo očitanja zadeVala tiste, ki niso kri-
vi.« — Tako »Tagesposst«. In če so razme-
re take v Gradcu, kaj naj šele rečemo mi v Trstu. Je pač res po nekoliko izpreme-njenem reku: »Nebo visoko, dunajski c. kr. korespondenčni urad daleko«, in če dobiva Gradec dve uri in še več pozneje poročila, kot pa Dunaj, jih tržaški listi dobivamo tudi 24 ur pozneje, oziroma ob takem času, da jih nikakor ne moremo priobčiti tisti dan, temveč šele 24 ur pozneje. Tako se dogaja skoraj redno z bolgarskim uradnim poročilom, ki nam prihaja običajno brzojavno od 2 do 3 zjutraj ali še pozneje. Nekaterih stvari, ki zanimajo v prvi vrsti občinstvo, ker so v najtesnejši zvezi z vojno, sploh ne dobivamo. Občinstvo zanimajo gotovo poročila sovražnih generalnih štabov, posebno tistih, katerih armade se bore proti naši državi. Italijansko poročilo smo dobivali pač res takoj od začetka, za rusko je trajalo dolgo časa, preden smo ga začeli dobivati, romunskega pa sploh ne dobivamo, a v ponedeljek se je dogodilo našemu listu, da je bilo v njem črtamo romunsko uradno poročilo, posneto po dunajskih listih, sevetja 48 ur pozneje. Srbsko poročilo smo dobili enkrat ali dvakrat, odkar so se pričeli sedanji boji na Balkanu, francoska in angleška uradna poročila pa zaidejo le tuoatam, -
Vse, kar Je prav. Notico giede podeljevanja državne vzdrževalnjne, ki smo jo priobčili v nedeljski številki, nam je cenzura v celoti zasegla. Vemo prav dobro, da bi bilo vsako komentiranje brezko-ristno. Ali vendar bi si usodili gospodi, ki vrši tu važni poeel cenzorjev, polagati na srce, da se owe nekoliko preko tržaškega teritorija. Povsod drugod se stroga praksa cenzure polagoma ublažuje. Ne rečemo sicer, da se Ljubljančani ali, recimo Dunaičani, v tem oziru lahko zavidajo — sila izjemnih razmer se občuti povsod—; ali boljše postaja v tem oziru vendar-le. V Nemčiji n. pr. se celo prav resno bavijo z mislijo, da 2a politične stvari sploh odpravijo sedanji način cenzurne kontrole. In to bi bilo tudi edino prav. Narodi, ki imajo za sabo dve leti tako strašne vojne, so pač toliko zreli, da nikakor ne potrebujejo tako strogega duševnega varuštva. Resne in stvarne kritike pri takih narodih ne morejo nikdar škodovati. Nasprotno bi bilo škodljivo, ako bi se hotelo ljudstvu pod zaščito izjemnih razmer po" vsej sili onemogačati, da izrazi eventuelno svojo nezadovoljnost, ako ima vzroke za to. Oblasti niso nikjer nezmotljive, tudi pri nas ne. In ako se tu in tam zgodi, da se v časopisju graja, kar je grajanja vredno,
osebe kažnjive tudi tedaj, ako posameznih . --------- -
prestopkov mladostnih oseb ne prepreče, potem se pač še ni svet podrl, tako zlasti lastniki gostilen in kavaren, kinematografov, varietejev itd. Političnim in policijskim oblastim se je naložilo, da najstrožje nadzorujejo izpolnjevanje teh določb. — Ako se tem odredbam, ki so za razvoj doraščajoče generacije in s tem za bodočnost države največjega pomena, pridruži še umevajoče sodelovanje javnosti, je upati, da bo naredba v polni meri dosegla svoj občekoristni namen.
Na naslov dunajskega c. kr. korespondenčnega urada piše včerajšnja »Tages-post«; »Odkar se je pričel zimski čas, izhajajo vojna poročila c. kr. korespondenčnega urada namesto eno uro preje, kakor bi se moralo misliti, celo uro pozneje. — Posledica je bistvena zakesnitev lista, na čemer zadeva vsa krivda c. kr. korespondenčni urad, kajti ugotovljeno >e, da so ista poročila, ki so bila na Dunaju med 4 in 5 uro že postavljena, bila tu v Gradcu izdana šele o poli 6 zvečer in še pozneje. Poleg vsega tega pa stoji tukajšnja podružnica c. kr. korespondenčnega urada na stališču, da mora najprej zadovoljevati
v	Vsaka stvar mora Imeti
pač svoje meje. Mi v Avstriji smo v tem oziru sicer res nad vse skromni in se cenzurne oblasti res ne morejo pritoževati, da smo morda kdaj kaj preveč zahtevali, ali pa tudi samo pričakovali od njih, zlasti ne tu v Trstu. Privadili smo se marsičemu.
Roche
AH da ne bi smeli Spregovoriti o reh, ki nimajo s politiko, se manj pa z vojaškimi stvarmi kaj opraviti, se nam pk vendarle čudno zdi. Živimo v izjeirmra razmerah. Popolnoma prav. Uvažajernt* to. Toda da se s stvarno kritiko ne sirre-mo dotakniti niti podporne komisije, si ukrepa o življenskih vprašanjih tolikih m tolikih družin, v tem vidimo pa že prasv izjemne znake izjemnih razmer.
Mestna zastavlialnica. — Jutri, 12. t m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca septembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 14.601 da štev. 17.000., od 3 In pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca septembra 1915. na bele listke, in sicer od štev. 209.701. do štev. 210.100.
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slo-venski iedilnj listi_
HALI OGLASI.
Slvolnl stroj,
že rab-jen se ku i Ponudbe n* M. S. ul Galatti 20, V. tJŠl
Ište se
CVenkel.
13 -14 letnega dečka za trgovino. — Predstaviti se z stariši. — Corso 28.
68t)
Združeni čevljaiii z Trstu in okoliciu
Prodajalna zadruge
je odprta v četrtek, petek in soboto. — OevVj^rJe-člane opozarjamo, da se bo te dneve prodajalo razne čevljarske potrebščine in drobnarije
3002
fnrfllrfi b^le Čebule in druge vrtne zelenjadl, jiluluC 100 kosov 70 sto t., dobi se pri St. Ivanu, Brandežija št. 942. — Najboljši čas za sajenje Čebele.	076
ioKUe
vsake vrste kupice zaloga žakljev G. STEBEL, Via Torrente 36.	669
Nova turdka »JraKSK?
Vekoslav	667
HlinilfOm vo no» bombaž, pletenine, kovine in AUPUJCUl volnena pokrivala po dnevni ceni.
Acquedotto 13. — Acco.
DftMIHfft in očistijo se mo$ke in ženske obleke DuiVlljU brez razp&raDju. Via del Salice 6. 653
7K1/1H ▼sake vrste kupuje pre^ Blovtnska trgo-tURlJES vina, Jakob Margon, Trst, ulića Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	661
tla debelo samo za preprodajalce.
Nog »Tiče, sukanec, pipe, milo, gumijev® p od potnike, fazni gambi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne rretiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečem križa, krema za brado, žlice, razna, rezila, robai, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, rasne glavnike, zaponke „Patent Bjaopfe" in drugo prodaja JAJLOB LEVI. ulica S. 2ii«elp »tev. 19	-	6 J
Mmima HftTTEO & MftDRICE KATATtilAS
Trst, Riva Grumulft Slov. 6.
Prodaja na debelo in drobno : Štajerski in koroški jelkov les posebno amerikanski les Pitsch-Pine, Izhlapljen bukov les, kakor tudi velika zaloga jelkovih brun okvirjev, rimes in dog.
Rovi dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga Ženskih oblek.
Marco Csnforti, Trst V. Campanile 21
■■BBBaBIlBBKIBIBBMBIM<flBaBaa»
B	5
Kn i	■ IV • ii R!$fllfB3g 3
llnhnsA« llfi»AtA iifllnlf I HM B
I Trst - Ula Stadion 10 - Trst s
[ Odprt od n zm naprej i
g Cena: L vrste K 2. II. rrsteKl. g
EHBEHBBBESSHS2E3HEEE-2GSS •
13B
Hote! m
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Stroj za šivanje in vezanje, praul nemški uzorci.
Seidel snoumann in „Singer" Rasi & Gasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena leta 1878. —
FRANCESCO BEDNAR
Trst, ulica Campanlle št. 19.
Ss dob) 9 J trseA/ekamšŠ S M.*.- t
Prsne bolesni« oslovski kašelj, naduha, influenca
Kdo n<y jemlje* Siralin ?
t Vsak, Ki h-pi na frdjnem kašlju
ia£j£ je obvardiv** se bclcueni.ncgdfesdravifi 2- Oseoe s U ronili m katarom frrorikijav, ki š Sirolinorti ofcdra>*».

Vadušljivi .katerim Strolln »nafno olahča naduho-	_ , .
Skrofu*ni otroci,pri katerih a£\nkuj«5irolIn
L ugodnim vspahom na tploam poSutek.
I akr n os t [>v r op titan«
larnemarnesca Za.vediiivx: S4
življenja je za nas te resnice moramo