mmtok/m:
http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
tednik
1088
»•'T 896 1 2'U 40 67 111
ČETRTEK, 29.JANUAR 2015 / ŠTEVILKA 1088, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
(5 srnobil
’k°	Povej nekaj lepega
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743


POOBLAŠČENI
PRODAJALEC

7<?y/
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
HptanlllERm
Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26 Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si_
Kako nasedamo iz dneva v dan
Pripravljen je predlog občinskega proračuna in v njem so spet vzorno napisani prihodki in odhodki ter v kakšne namene bomo porabili denar davkoplačevalcev. Prav slednje največkrat pozabimo.
Kot v filmu
Kot v filmu se mi zdi, kako se ves ta svet vrti, kako je vse politika postalo, da nas je takšnih strašno malo, ki mislimo to kar govorimo, ki si drugačnega sveta želimo, kjer bo pomembno, da kaj veš, ne pa to, v katero stranko greš. Ker pač v življenju ni mogoče, da vsak počne le to kar hoče, bom storil nekaj za nas vse, pa naj se cel ta svet podre. Posnel bom film o Izolanih o tistih starih, krganih in bolanih ki se še spomnijo kako to je ko ni politikov, so le ljudje.
(Mef) Če bi vprašali davkoplačevalce, kako porabiti njihov denar, bi nam povedali povsem drugače od tistega, kar je zapisano v proračunih občin ali države. To se dogaja kljub temu, da prav ti davkoplačevalci omogočajo delovanje oblasti in ji zaupajo upravljanje s “svojim denarjem.” Glede na to, da oblast ne ustvarja dodane vrednosti bi človek pričakoval, da bo povprašala občane, kaj naj naredi z njihovim denarjem. Pa jih ne. Oblast namreč razume, da so ji občani ali državljani na volitvah dali carto bianco in zdaj pač lahko delajo kar hočejo. Občanom ostaja, da se malo jezijo, malo obupujejo in čakajo naslednje volitve.
In kaj bi drugačnega naredili davkoplačevalci? Zagotovo bi rekli, da je treba več denarja nameniti programom, ki so v resnici namenjeni njim, pa naj bo to brezplačna šola in obšolske dejavnosti, več gledaliških in drugih predstav, subvencioniranje najemnin, elektrike in vode, cenejše zdravstvo s krajšimi čakalnimi vrstami, skratka, nekaj podobnega kot Syriza obeta Grkom. Zato je zmagala.
Naši proračuni pa so povsem nekaj drugega. Težko boste v njih našli posebne programe za boljše življenje ljudi, kajti, od investiranje v ljudi nima oblast prav veliko, razen, če so to njeni ljudje. Zato raje investira v beton.
Ko oblast primerja beton in ljudi se ji zgodi neke vrste zaslepljenost in možgani nehajo normalno obratovati. Namreč, če je treba za asfaltiranje pločnika plačati 300 tisočakov je to normalna cena. Če je treba za plačilo šole v naravi dodati 30 tisočakov je to že zelo velik strošek, ki bo spravil na kolena cel proračun. Povsem jasno se nam zdi, da so stroški gradenj visoki in da je zato treba varčevati pri tistih, majhnih zneskih. Primer: Vsa izolska športna društva bodo letos prejela 418 tisočakov, toliko, kot nas bo stalo vzdrževanje občinskih cest.
Kaj če bi rekli, da eno leto ne bomo popravljali cest in bomo denar namenili tistim, ki ne zmorejo več?
v-
Glede na to, da občina v dogovoru z investitorjem vztrajno manjša število parkirišč ob oskrbovanih stanovanjih v Livadah ureja parkirišča kar ob cesti. O bočnem parkiranju na prometnici in o tem, kaj bo, ko bo cesta v funkciji, pa nič.
Izjava tega tedna
Ugotavljam, da edino v primeru odhoda v zapor ne velja tisto: Pritožba ne zadrži izvršitve.
Izolan
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Koliko Izole bodo prodali?
V naslednjem mesecu bodo na treh različnih dražbah poskušali prodati tri propadle projekte, za katere seje še pred nekaj leti mislilo, da bodo povsem spremenili izgled Izole.
KOMU JE PELA MARLENE DIETRICH
Na dan, ko je sovjetska armada, tistega davnega leta 1945, osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz (komandant Rudolf Hess, zdravnik v taborišču dr Jožef Mengele), se je v slovenskem parlamentu dogajala (in še traja, ker to pišem prav na ta dan), razprava o zahtevi njihove najbolj demokratske stranke, da se prepovejo vsi simboli totalitarnih režimov, z rdečo zvezdo na prvem mestu. Ker hujšega simbola totalitarizma na svetu ni.
Prav na dan, ko se svet spominja holokausta naši SDS-ovci, pritrjujejo misli, ki sta jo izrekla Danilo Kiš in Teodor Adorno, »da po Aus-chvvitzu ni možno pisati poezije«. Možno pa je pisati neumnosti. Naši sds demokrati in humanisti in resnicoljube! in borci proti vsem nelegalnostim (razen svojim), so se pridružili inicijativi HDZ-jevskega predsednika Tomislava Karamarka, ki ima zdaj predsednico države, na isto temo - prepoved petokrake zvezde, kot simbola antifašizma. In tak je cel strankarski vrh. In kjer je manj antifašizma, je več prostora za fašizem, za rehabilitacijo in slavljenje domobranstva, kvislinštva, ustaštva, in jeAusdnvitz samo posledica, Jasenovac pa sindikalno letovišče.
Tudi Američani so zaskrbljeni. Če Slovenija in Hrvaška prepovesta rdečo zvezdo, bodo morali zamenjati zastavo? Sranje. Ampak, naj delajo. Arbeit macht frei. Delo osvobaja.
Leta nazaj sem postal prijatelj z človekom, ki je preživel Aus-chvvitz. Pravzaprav, on je bil prijatelj mojega očeta. Oba sta leta 1936, kot »salonska komunista« vržena iz partije. Oba sta se priključila in vključila v NOB s to »fleko« - vržen iz partije. Njega so ranjenega dobili Nemci, ga pozdravih in poslali v Auschwitz. Tamo je, okostnjak, spoznal drugega okostnjaka, poljsko Judinjo in so se gledali skozi žico. Oba sta preživela. In šla v Kanado, ker - Evropa je zmeraj bila in bo podložna ali fašizmu, ali podobnemu zlu. Ustalila sta se v Calgaryju. Oba sta končala fakulteto, on je potem magistriral, pa doktoriral, postal profa na kolidžu v Calgaryju. Ona je rodila sedam hčera. On je vsako leta pripeljal skupino študentov in je z njimi raziskoval bogumilske nekropole po Bosni, Dalmaciji in trdil, da so bili bogumili do Ptuja, vendar tega še ni dokazal. Zaradi lilij. Lilije niso bile niti francoske, niti od bilo koga drugega, ampak so bile bogumilske. Umrl je preden mu je uspelo dokazati to hipotezo. Je preživel Ausctvitz. In je preziral vsakogar, ki je besedo antifašizem izgovaral kot psovko. Tako kakor počno naši najbolj sds demokrati.
Tolažim se, daje veliko antifašistov dobilo Nobelovo nagrado. Recimo - Albert Einstein, pa Jean Paul Sartre, pa Winstone Chrchill. Za literaturo, ne za politiko. A je kdo slišal, da je kakšen fašist dobil Nobelovo nagrado?
Pa Picasso. Pa Marlene Dietrich, ki je iz Hitlerjeve Nemčije zbežala v Ameriko in pela ameriškim in angleškim vojakom na fronti? Saj poznate tisto o Lili Marleen?
Auschwitz so osvobodili pred sedemdesetimi leti. Fašizem še ni poražen. Antifašistov pa je vse manj. »Nikoli več!« se vse slabše sliši. Razprava v slovenskem parlamentu o prepovedi zvezde in totalitarnem, nedemokratskem, partizanskem, antifašističnem redu, pa še traja.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Na treh dražbah bodo v naslednjih dneh stečajni upravitelji poskusili prodati velika zemljišča, ki bi, če bi šlo vse po načrtih kapitala, v naslednjih letih, povsem spremenila Izolo.
Dve zemljišči sta v lasti mariborskega Konstruktorja, oziroma v solastništvu Konstruktorja in Kraškega Zidarja. Trikotnik pri Hotelu Delfin bodo poskušali prodati za 5,1 milijona evrov, čeprav so ga še pred dobrim letom vrednotili na 11 milijonov. A na dražbi, ki je bila avgusta, ni bilo zanimanja niti za polovico tega zneska. Na tem območju, kot je znano, je Konstruktor želel zgraditi velik hotelski kompleks z 250 sobami, za katere pa se je govorilo, da bi lahko postale apartmaji, zaradi tega je občinski svet kasneje razveljavil prostorski načrt. Drugo zemljišče je območje Ladjedelnice, kije še pred nekaj leti menda zelo zanimalo tuje investitorje, a je to zanimanje s časom in krčem gradbene industrije v Sloveniji splahnelo.
Izklicna cena na držabi bo nekaj več kot devet milijonov evrov, zanimanja pa zaenkrat menda ni.
Še zadnji košček Izole, ki bo februarja končal na stečajni dražbi, je blokovski kompleks v Livadah, ki ga je gradil škofjeloški SGP Tehnik. Gradnjo je propadli gradbinec pripeljal do zadnje, četrte faze, prodaja pa se za 10 milijonov evrov.
Govorilo se je, da se za kompleks zanimajo tudi na Občini, ki bi lahko rešila veliko stanovanjskih težav Izolanov, ampak glede na finančno stanje Občine, so to bolj želje krajanov, kot pa realna strategija.
Kljub težavam na slovenskem, in evropskem nepremičninskem trgu pa po svoje preseneča, da se tuji investitorji ne zanimajo za območja Izole, ki so še do nedavnega veljala za elitna, predvsem v primeru trikotnika in Ladjedelnice, še zadnjega neizkoriščenega dela slovenske Obale.
ur
Tunel hočemo, obale ne damo
Do poletja naj bi skozi predor Markovec le stekel promet po novem odseku hitre ceste med Koprom in Izolo. Zanimivo je, da je izvajalcem prej uspelo dokončati predor kot pa pripadajoči odsek hitre ceste na površini, ki bo služila kot povezava na obstoječo izolsko obvoznico, a do začetka poletne turistične sezone naj bi celoten odsek, vendarle odprli za promet. Še bolj pa se zapleta zaradi napovedi Darsa, da bo za vožnjo po novem odseku potrebna vinjeta, v skladu z zahtevami pa mora biti namreč vedno na voljo cesta, kjer plačilo cestnine ni obvezno. In država je ugotovila, da bo še najbolje, če ostane stara cesta ob morju. To pomeni, da od slabih 5 kilometrov urejene obale, ki bi bila največja v tem delu zaliva, enostavno ne bvo nič Obe občini, Koper in iZola, vztrajata na tem, da se ta cesta zapre in se poišče druge možnosti, še najlažje pa bo, da Dars enostavno ne zaračuna vožnje skozi tunel. Zaradi tega ne bo propadel.
Četrtek, 22.januar2015, št. 1087
-------------------------------------Občina Izola--------------
23.000.000 za 15.000.000 €
Vse se spreminja in tudi postopki sprejemanja občinskega proračuna niso več takšni, kot so bili nekoč. Minili so časi, ko je o predlogu proračuna razpravljala zainteresirana javnost v kinodvorani ali celo v gledališču, strokovne službe so predloge pregledale, jih upoštevale ali ne, potem je sledila razprava na občinskem svetu. Zdaj gre vse hitreje.
V petek 23. januarja je v elektronskih uradnih objavah Ob-činbe Izola izšel razglas o začetku javne obravnave predloga proračuna Občine Izola za leto 2015. Splošna razprava se bo zaključila na seji Občinskega sveta 19. februarja 2015.
Tako kot je običaj v razglasu piše, da v času splošne razprave lahko s predlogi sodelujejo: župan, svetniški klubi, delovna telesa občinskega sveta, italijanska samoupravna narodna skupnost in krajevne skupnosti na območju občine Izola, vsak predlagatelj pa mora najkasneje v sedmih (7) dneh pred zaključkom splošne razprave (to pomeni najkasneje do 12. februarja 2015) predložila županu pisne pripombe in predloge.
Proračun na izredni seji
Seveda ni mogoče dajati priopom-be kar tako. Vsak predlog za povečanje izdatkov proračuna mora obsegati tudi predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, saj mora vsak predlagatelj upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Drugače povedano. Če bi želeli predlagati da se več denarja nameni, naprimer, izolski Civilni zaščiti, potem morate povedati, kje naj občina dodatni denar dobi oziroma, komu naj ga vzame in ga da CZ. Ta postopek je bil nekoč uveljavljen ob drugi obravnavi proračuna, zdaj pa te dejansko ne bo, saj bo proračun sprejet na izredni seji.
Zakaj izredna seja vedo samo v uradu župana oziroma v koaliciji, kjer so predlog tudi pripravili, povsem brez sodelovanja strank in list, ki niso v koaliciji. Izognili so se tudi javni obravnavi in dejansko smo že pred sprejemom proračuna, ki nikakor ne bo proračun vseh Izolanov ampak bo proračun minimalne večine občinskega sveta.
Povprečnina se bo manjšala
To so seveda postopkovne pripombe. Vsebinskih pa, glede na zneske v proračunu, niti ne bo veliko. Dejstvo je, da je denarja bolj malo in še malo manj ga bo, saj so se pogajalci vlade in občin dogovorili, da bo poprečnina za leto 2015 znašala 525 Eur za prebivalca občine.
Predstavniki občin so vladnim pogajalcem predlagali, da bi povprečnina nekaj mesecev znašala 525 evrov, potem pa bi se znižala za toliko, kolikor se bodo znižali stroški občin zaradi sistemskih sprememb.
Z ukrepi, ki bodo znižali stroške občin, bi morali privarčevati vsaj 23 milijonov evrov. Toliko namreč pri takšni povprečnini zmanjka denarja v proračunu, da bi bil primanjkljaj še pod tremi odstotki BDP, za kar si v duhu zaveze Bruslju prizadeva vlada. Ta je pretekli teden že določila dvajset področij, kjer bi lahko, tako ocenjujejo na finančnem ministrstvu, prihranili od 20 do 25 milijonov evrov.
Od kod 23 milijonov
Predlog proračuna sicer pove, da smo v letu 2014 imeli za nekaj več kot 16 milijonov eurov prihodkov, čeprav smo jih planirali krepko več kot 20, tako pa je tudi letos, ko občina načrtuje prihodke v višini 23.032,959 Eurov. In kje je predlagatelj našel tistih manjkajočih 6 milijonov od pričakovanih petnajstih. Seveda v prihodkih od prodaje osnovnih sredstev in zemljišč, kar naj bi navrglo skoraj 6,5 milijona, čeprav smo lani iztržili le 621 tisočakov.
Poraba nižja od prihodkov
Zanimivo je, da je v letošnjem proračunu predvidena skoraj 2 milijona nižja poraba kot so prihodki. Težko bi rekli, da gre za kakšno varčevanje občinske uprave, saj bomo samo za njihove plače odšteli več kot 1,6 milijona, medtem ko so lani porabili 1,5 milijona Eurov.
Seveda smo spet priča zanimivemu dejstvu, da smo lani vsega skupaj porabili 16.8 mio Eur proračunskega denarja, letos naj bi porabili 21,6 milijona, vendar je že zdaj jasno, da bomo tudi letos nekje pri 15 -tih milijonih.
m/umdh/m: 3
Varčevanje pri demokraciji
Priznati pa je treba, da so predlagatelji sklenili varčevati, med drugim tudi tako, da so načrtovali manjše število sej občinskega sveta. Letos naj bi jih bilo vsega 7, kar seveda pomeni določen prihranek, vprašanje pa je, ali je varčevanje na ta način res tisto najprimernejše, saj bo občinski svet za svoje delo potreboval dobrih 100 tisočakov, približno toliko kot nas stanejo župan in trije podžupani. Od tega bruto plača župana znaša dobrih 51 tisočakov letno, poklicni podžupan nas stane 27.841 Eur letno, dva nepoklicna podžupana pa še dodatnih bruto 12 tisočakov vsak.
Kultura več šport manj
V tem letu bo kultura deležna več proračunske ljubezni kot šport. To je najverjetneje povezano s tem, da je bil šport v lanskem in prejšnjem letu deležen kar precejšnjih investicij v objekte, ki so zdaj dokončane. Za programe v kulturi je, namesto lanskih 877, namenjenih 985 tisoč eurov, razlika pa je namenjena predvsem pripravi dokumentacije za nov kulturni dom in obnovo palače Besenghi. Ljubiteljski kulturi je namenjeno 210 tisočakov, 257 tisočakov pa bo šlo javnim zavodom s področja kulture.
Šport bo, namesto lanskih 1,5 milijona prejel le 1.1 milijona Eurov, od tega bodo javniu zavodi dobili 328 tisočakov, vsa športna društva pa 418 tisočakov.
Še zanimivost: Mladinski svet izola bo dobil tisočaka, čeprav ni jasno ali sploh obstaja. Tak znesek sta lani dobili dve izolski krajevni skupnosti, zato pa nas bo povezovanje lokalnih skupnosti stalo 30 tisočakov.
2.3 milijona za vodo
Eden največjih stroškov bo v tem letu gradnja vodovodnih sistemov, ki sicer že poteka, ocenjena pa je na 1.7 milijona, za urejanje kopališč bo šlo 45 tisočakov, skoraj 400 tisočakov pa nas stane urejanje parkov in zelenic.
Za izdelavo občinskega prostorskega načrta bomo letos porabili še 120 tisočakov, za ostale prostorske akte pa 110 tisoč Eurov, kar je bistveno več kot v prejšnjih dveh letih.
Občinsko premoženje
Najmanj razumljivo je poglavje Urada za upravljanje z občinskim premoženjem, ki bo prejel kar 2 milijona Eurov, ob vrsti nejasnih postavk pa presenečajo stroški pisarniškega materijala, ki je iz 2.800 poskočil na 98.000 Eur.
ur
Proračun
Koliko dobijo naši upokojenci?
Vedeli smo, da je socialna struktura izolskih upokojencev pretežno nizka, ampak uradnih podatkov vendarle nismo imeli. Smo pa jih pridobili in stanje nikakor ni dobro.
Socialna struktura upokojencev nekega kraja nam lahko pove zgodovino kraja. A zgodovino Izole že poznamo, zato tudi socialna struktura ne preseneča. Vseeno pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da se največ Izolskih upokojencev preživlja z najnižjo pokojnino, do 500 eur na mesec.
Tako pravi statistika, ki so nam jo predložili na izolskem Rdečem križu. V Izoli namreč kar 1636 upokojencev prejema 500 ah manj evrov pokojnine, 1474 upokojencev prejema od 500 do 750 eur pokojnine, 697 upokojencev prejema od 750 do 1000 eur pokojnine in le 389 jih prejema nad 1000 eur pokojnine. Največ je upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino, teh je 2866, veliko pa je tudi invalidsko upokojenih (794), družinsko pokojnino prejema 260 ljudi, vdovsko pa 276 ljudi. Razlogi za to so jasni, Izola je bila namreč predvsem mesto s tovarnami, in v mestu, kjer so fabrike glavne, je največ delavcev, ti pa imajo danes najnižjo pokojnino.
A če imajo upokojenci težave, nič bolje ne kaže tistim, ki službe ne najdejo.
Izola je po odstotku brezposelnosti namreč druga v regiji, takoj za Piranom. V Izoli je kar 12,4 odstotkov ljudi brez službe, medtem ko jih je v sosednjem Kopru 11,2, v Sežani 10,8, v Postojni 11,3, v gospodarsko uničeni Ilirski Bistrici 11,5 in v Piranu 13,2 odstotka. Prevedeno v številke, to pomeni, da je v Izoli 5.138 delovno aktivnih ljudi, od tega pa jih 866 "ždi” na zavodu.
Pa če se še nekoliko sprehodimo po tej statistiki, naj povemo, da je v decembru 2014 zaposlitev dobilo 37 ljudi, v celem letu 2014 pa 608, od tega jih je le 24 odstotkov mlajših od 29 let, kar je daleč najnižji odstotek v regiji. Sicer pa se kljub temu lahko Izola pohvali z najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi v Obalno - Kraški regiji, teh je 19,6 odstotkov, starejših od 50 let pa kar 36,4 odstotke, na kar nedvomno vpliva tudi stečaj Delmarja.
V Izoli imamo sicer kar 44,1 odstotek ljudi, ki so že dolgotrajno brezposelni, kar je eden od tistih podatkov, ki najbolj bodejo v oči. Namreč kar kriči o tem, da v našem kraju manjka predvsem perspektiva.	ur
Delavnice ročnih del
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da se vsak četrtek od 16,00 dalje odvijajo delavnice ročnih del. V primeru, da se za delavnico odloči vsaj 5 udeležencev, bo delavnico vodila izkušena mentorica. Vabljeni k vpisu!
Predsednik Dl Izola
Franc Poropat
ESTETIKA ALI KAKOVOST?
piše: Barbara Motoh Bračanov
Na “fejsbuku” sem prebrala citat o lepoti, ki mi je dal misliti, še posebej v spremljavi z vsemi stranskimi reklamami o čudodelnih kremah, modrčkih in push-upih razno raznih delov telesa. Moje telo je letnik 1974. Preživelo je leta in leta mojih navad in razvad, in se jim uspešno uprlo. Nosilo in donosilo je tri otroke, in se širilo ter nato zopet krčilo v mejah znanstvene fantastike. Ni več popolno; tri otroke nazaj sem imela v popku uhanček, sedaj nimam več niti popka. Je pa še vedno moje, in še vedno mi služi. Moje noge peš prehodijo kar nekaj razdalj, moje roke premikajo omare, moja hrbtenica je še vedno gibčna in še vedno lahko naredim preval na drogu.
Ne morem pa seveda stati ob boku manekenkam v reklamah, kjer dvajsetletnice reklamirajo kremo proti gubam in komaj polnoletne manekenke kremo proti celulitu. In ravno o tem sem začela razmišljati - kaj je potem takem dandanes bistvo telesa? Da služi svojemu namenu, deluje, funkcionira, se premika, ali samo to, da je všečno, gladko in čimbolj čvrsto? Kakšen vzor dobijo otroci te generacije, facebook generacije, skozi te podobe? Da v bistvu sploh ni pomembno, kaj tvoje telo zmore, pomembno je samo, kako zgleda. Telovadba ni tu zaradi zdravja, obstaja zaradi estetike. In bo-gnedaj imeti par gramov preveč ali smejalne gubice, obstaja velika možnost, da bo princ tvojih sanj odjezdil na svoji popolni kobili iz reklame ter se ne bo več vrnil.
Moje zveste “martinske” so skoraj isti letnik kot jaz, še tisti star model, ki ima vgrajeno železno ploščico na prstih, in če kdajkoli vidim svojo hči jokati in padati v depresijo zaradi 250 gramov preveč na tehtnici, prisežem da jih bom uporabila na njenem kvazi princu, ki jo bo do tega pripravil. Nismo namreč ženske same tiste, ki se pripravimo do takšnih stvari, je skrb o tem, kako nas vidijo oči drugega. Ta drugi je tisti, ki bi moral videti več, kot vidijo njegove oči, zato da bi lahko me sprejele to, kar smo. Isti človek sem, če imam 35 kilogramov ali 95, moj um, moje srce, moje misli - vse je enako. V mojem interesu je, da poskrbim, da moje telo deluje. Ne da je lepo; ne da vsak dan porabim dve do tri ure za nanose raznih krem in zvečer, ko snamem vse push-upe je to lahko le v popolni temi; moje telo mora DELOVATI. V svojem delovanju je lepo, pa kakršnokoli že je. In tega bi se morale zavedati bolj pogosto; lepo bi bilo se zavedati, da naša telesa niso Gardaland, ampak resnične entitete, katerih edini namen ni zabavati in očarati, ampak dejansko obstajati. Smejalne gubice? Rada jih imam - pomenijo, da se smejim. Strije me spomnijo na moje otroke. Ravno tako “kengurujeva vrečka” na mojem trebuhu.
Nekoč, že dolgo, dolgo let nazaj, mi je nekdo dejal, da je najbolje spati z vsako žensko, ki jo srečaš pri dvajsetih, kajti če jo srečaš dvajset let kasneje, ti je žal zakaj nisi tega storil takrat, ko je bila še videti dobro. Kar sem prebrala danes, me je spomnilo na to izjavo; in edino, kar mi pride na pamet je, da je popolni cepec; takrat izbereš telo. Dvajset let kasneje pa si izbereš dušo; in ni pomembno, v kakšnem telesu je shranjena. Kar se mene tiče, se lahko vsa lepotna industrija mirno pospravi nazaj v brezno pogube; sem to, kar sem. Brez celofana. In brez metrov zlatega traku, in tega bi se morale zavedati tudi vse te deklice, ki pozirajo na pol nage po straneh socialnih omrežij; na ta način ne dobiš princa. Kar pride k tebi zaradi videza, je skoraj zagotovo žaba, in poljub pri tem fenomenu ne pomaga prav dosti...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društva prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
LEGALIZACIJA
Skamau je dolina nesrečnega imena
Škamau je staro ledinsko ime za dolino skozi katero teče potok Medljanščica. To je najbolj severni in najbolj oddaljeni kot izolske občine, kjer živi vsega par družin, ki pa tam niso našle miru in spokoja. Ravno obratno. Danes so precej nesrečni.
“Že pet let hodim spat in se zbujam v strahu, da bom prejel dopis s katerim mi nalagajo, da porušim hišo, ki sem jo kupil v prepričanju, da je legalno zgrajena, začenja svojo pripoved Vlado Vlašič, lastnik ene od treh hiš, ki so tam zrasle z enim gradbenim dovoljenjem in so tako postale črne gradnje.
Tudi Mandrač nima sreče s to dolino in njenimi stanovalci. Pred desetimi leti smo objavili članek o makadamski cesti skozi Kocino (zaselek nad dolino) potem smo morali objavljati drugo plat zgodbe in nekaj podobnega se nam dogaja zdaj. V dolini je namreč toliko resnic, da jih niti uradni organi ne razvozlajo, zato tudi ob tokratnem članku nismo prepričani, da smo kaj pametnejši kot prej. Pa vseeno poskusimo.
Premikajoča parcela.
Vlado Vlašič je leta 1998 prodal trisobno stanovanje v Izoli in od Tothovih v dolini Medljanščice kupil hišo, garažo, gospodarski objekt in nekaj malega zemljišča. V primeru hiše je šlo za nadomestno gradnjo, ki je bila grajena na podlagi gradbenega dovoljenja, sicer nekoliko izven gabaritov, vendar ne toliko, da ne bi verjel, da je odstopanja mogoče legalizirati. Niso veliko preverjali, takrat smo še živeli v časih, ko smo si verjeli med seboj in zato tudi ni posebej preverjal, če je s hišo kupil tudi gradbeno dovoljenje. Hiša je bila v tretji fazi in Vlašičevi so bili zadovoljni, da bodo v dolini našli svoj mir.
Eno gradbeno za dve hiši
Tothovi so kmalu zatem v neposredni bližini zgradili novo hišo, z gradbenim dovoljenjem, ki pa je bilo, kot se je kasneje izkazalo, izdano za prvo hišo, ki so jo zdaj imeli oni v lasti. Toda vmes je minilo deset let, oboji so imeli vse priključke, plačevali nadomestilo stavbnega zemljišča in ostale dajatve, kot da bi bilo vse v naj lepšem redu. Pa ni bilo.
Ob gradnji enega od prizidkov je prišla prijava inšpekciji in prišla je inšpekcija, pregledala vse papirje in ugotovila, da gre pravzaprav za črne gradnje in da je tam s papirji cela zmešnjava, ter da je treba to spraviti v red. Začnejo se pogovori z inšpekcijo in Upravno enoto, pa z občino, treba je pridobiti vsa soglasja, kar pa ne bo enostavno, saj za to območje velja PUP za podeželje, gre za kmetijsko zemljišče 1. katergorije, soglasje spomeniškega varstva in predvsem je treba ugotoviti na katerem delu parcele je kdo gradil.
To je zaselek Škamau, najbolj oddajeni kraj izolske občine. V sredini sta hiši Tothovih in Vlašičevih, nižje levo je stanovanjsko gospodarski objekt, desno spodaj pa enonadstropna "poljska uta”, ki sojo že podrli.
Geodetski posnetek namreč kaže na to, da se je lokacija stare hiše premikala in tako je bila nekaj časa znotraj dovoljnega območja za gradnjo Vlašičeva, potem Tothova hiša največkrat pa deloma obe in obe tudi izven gabaritov. Vlašičevi se pritožijo na upravno sodišče in nato na vsa naslednja, vendar vsa odločijo, da se pritožbe in utemeljite Vlašičevih zavrnejo.
Edina rešitev ostaja umestitev objektov v sklop OPN-ja, vendar se postopek sprejemanja tega občinskega prostorskega dokumenta zelo vleče. Njihov predlog, da se že zgrajeni objekti vrišejo v prostorski načrt so sprejeti, vendar je pot do dokončne legalizacije še zelo dolga.
Seveda so vsi ti nesporazumi vplivali tudi na odnose medsose-di, zdaj je tam tudi tretji, ki je od istega lastnika kupil gospodarski objekt in menda tudi sam gradil več kot bi smel, tako da so zdaj v tisti skriti dolini tri družine, ki slabo spijo.
Tako je izgledala ruševina stavbe, ki so jo kupili Tothovi in za nadomestno gradnjo dobili gradbeno dovoljenje.
Čakajoč na OPN
Pustimo zaenkrat tretje poslopje, saj z lastnikom nismo govorili, v primeru Vlašičevih in Tothovih pa se prav lahko zgodi, da bodo morali rušiti vse kar so tam ustvarili oziroma kupili. Glede na to, da so v te objekte vložili vse kar so imeli, bodo na ta način dejansko ostali na cesti.
V najboljšem primeru pa bodo za isto mizo sedli vsi odgovorni in predstavniki oblasti ter preverili, kaj je možno storiti, da se kaj takega ne bo pripetilo in da bodo stanovalci Škamau-a lahko v celoti ali vsaj delno legalizirali objekte, tudi zato, ker so bili, na-primer Vlašičevi, že kaznovani s plačilom kazni za degradacijo in uzurpacijo kmetijskega zemljišča, kot da bi se lotili gradnje hiše na njivi, v resnici pa so, v prepričanju da kupujejo legalno zgrajeno hišo, kupili poslopje, zgrajeno do tretje faze. Občina lahko pomembno prispeva s sprejemom Občinskega prostorskega načrta v katerega vriše tudi objekte v dolini Medljanščice. Neuradno smo izvedeli, da so na občini naklonjeni takšnemu reševanju problema in, če bodo še vsi ostali skušali pomagati ljudem, in se ne bodo le skrivali za papirji, bi lahko Škmau postal bistveno bolj srečna dolina, kot je danes.
Mef
To je objekt, ki so ga Vlašičevi kupili leta 1998
Namesto ene sta z istim gradbenim dovoljenjem zrasli dve hiši. Zdaj obema lastnikoma grozi, da bosta ostala brez strehe nad glavo. Ker je od prodaje prvega objekta že minilo 25 let so vsi možni postopki zastarali.
Prvi trening pod reflektorji
Visoka udeležba je lahko zadovoljila trenerja, saj so se na vabilo odzvali vsi fantje. Na trening se vračajo tudi nekateri doslej poškodovani igralci, videti je nekaj novih pa tudi starih obrazov. Prestopni rok sicer še traja, zato ne bomo prehitevali dogodkov. Vse okrepitve bodo znane 1. februarja, ko bo uradno zaključen prestopni rok. Znane pa so predvidene prijateljske tekme, kjer je prišlo do nekaj sprememb:
31.1.	ob 11:00 Medsebojna pripravljalna tekma, 7.2. Izola -Buje, 14.2. Izola - Rudar Labin,
22.2.	Izola - Tolmin, 4.3 ali 5.3. Koper - Izola, 8.3. Izola - mladinci Kopra, 11.3. Pokal MNZ: Izola - Cerknica
Mladinci in kadeti zev pogonu
Za nami je zbor in srečanje pred začetkom priprav na spomladanski del tekmovanja. Članska ekipa začenja 26. januarja, mladinci in kadeti pa so že v pogonu.
Medtem, ko so člani v četrtek 22. januarja opravili sestanek in se seznanili s planom dela v pripravljalnem obdobju spomladanskega dela prvenstva, je mladinska in kadetska ekipa že v pogonu. Člansko ekipo je uvodoma pozdravil predsednik kluba Aleš Frančeškin, ki je igralcem zaželel uspešno nadaljevanje prvenstva s čim manj poškodbami v upanju na dobre rezultate. Ob tem je zagotovil, da vsi pogoji povezani s ciljem osvojitve prvega mesta v ligi ostajajo enaki, izboljšali pa so se pogoji za treninge, saj lahko z začasnimi reflektorji sedaj treninge opravljamo v večernih terminih brez težav.
Za predsednikom je ekipo nagovoril tudi trener Aljoša Čotar, ki je predstavil predviden program priprav namenjen nabiranju fizične moči in kondicije za katerim bodo sledile pripravljalne prijateljske tekme. Nekaj besed je ekipi namenil tudi kapetan Anže Rupnik, ki je še dodatno motiviral ekipo pred začetkom treningov.
Med tem so priprave že začeli
mladinci in kadeti, saj prvenstvo začenjajo teden dni pred članskim moštvom in glede na slabši začetek in predstave v prvem delu se želi strokovno vodstvo na drugi del prvenstva bolje pripraviti. Možne so nekatere spremembe in rotacije igralcev, zato bo ekipa po končanem prestopnem roku morebiti nekoliko drugačna.
Tako mladinci kot kadeti potrebujejo nov zagon in z dobrim delom ter pripravami si lahko obetamo več točk v drugem delu in s tem ohranimo nekaj upanja za obstanek v eliti. Intenzivnim treningom bo sledilo nekaj pripravljalnih tekem. Dogovorjene so prijateljske tekme proti Kopru, Biljam, Šenčurju v dogovorih pa smo še z Gorico ali Radomljami. Prvenstvo začne 14.3. s tekmo proti ljubljanskemu Interblocku.
teomcB
Mrakova in Macarolova napredovali na 6. mesto V Miamiju se je zaključil drugi tekmovalni dan druge regate za svetovni pokal v letošnji sezoni. Tina Mrak in Veronika Macarol sta pridobili eno eno mesto in sta po drugem dnevu na 6. mestu. Vasilij Žbogar je nazadoval na 9. mesto. Žan Luka Zelko se je uvrstil v zlato skupino.
Za jadralci na Floridi je drugi tekmovalni dan druge regate za svetovni pokal. Tina Mrak in Veronika Macarol sta drugi dan začeli nekoliko slabše s 13. mestom v prvem plovu, a ga nadaljevali enako, kot sta začeli prvega, s tretjim mestom. V
skupni razvrstitvi sta napredovali za eno mesto in sta trenutno šesti. V vodstvu sta aktualni olimpijski prvakinji Novoze-landki Jo Aleh in Polly Povvrie, pred britanskima posadkama Hannah Mills in Saskia Clark ter Sophie Weguelin in Ellidh Mclntyre. Aktualni svetovni prvakinji Avstrijki Lara Vadlau in Jolanta Ogar sta šele trinajsti.
V razredu Finn je Vasilij Žbogar drugi regatni dan zabeležil 11. in 9. mesto, s čimer je nazadoval za dve mesti in je trenutno na 9. mestu. V vodstvu ostaja Britanec Giles Scott, ki je danes še enkrat zmagal (skupno ima sedaj že tri zmage), v drugem plovu pa bil “šele” peti. Drugi je Avstralec Jake Lilley, tretji pa britanec Edward Wright.
Žan Luka Zelko je v razredu Laser zabeležil 32. 8. in 36. mesto, kar ga uvršča na 45. mesto v skupni razvrstitvi. Jutri bo nadaljeval v zlati skupini. Vodstvo je z odličnim jadranjem prevzel legendarni Brazilec Robert Scheidt, drugi je Avstralec Ma-tthew Wearn, tretji pa Britanec Nick Thompson.
l.SNTL-članice
Kajuh Slovan : Arrigoni 4:5
V soboto so članice igrale tekmo 9. kroga v Ljubljani. Tekma je bila zelo izenačena. Na srečo so naše igralke povedle v prvem dvoboju, nato pa so domačinke izenačile in to se je praktično dogajalo do konca dvoboja. Zadnji izenačen rezultat je bil tako pri 4:4, nato pa smo v zadnjem dvoboju prepričljivo uspeli zmagati s 3:0.
Ta zmaga je za nas zelo pomembna, saj nam je omogočila uvrstitev med prve štiri ekipe v državi, ki je bodo v končnici borile za naslov državnega prvaka, kar je za občutno pomlajeno ekipo Arrigonija res dober rezultat. Vse tri dvoboje je zmagala Katrina Sterchi, po eno zmago pa sta prispevali še Urška Čokelj in Lea Paulin.
l.SNTL-člani
Mengeš: Arrigoni 5:0
Tudi člani so igrali v soboto v gosteh. V Mengšu so doživeli še en visok poraz. Najbližji zmagi je bil tokrat Simon Frank, žal pa nam na koncu ni uspelo osvojiti točke. Za ekipo sta nastopila še Erik Paulin in Kristjan Ludvik.
Vsi naslovi Arrigoniju
V	nedeljo je v Izoli potekalo regijsko prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. Igralo se je v treh kategorijah, in sicer posamično, v dvojicah in v mešanih dvojicah. Tudi tokrat so se naši mladi tekmovalci in tekmovalke izkazali, saj so vsi naslovi ostali v Izoli.
Pri mlajših kadetih je zmagal Matija Novel, vse tri kolajne pa smo osvojili pri mlajših kadetinjah, kjer je prvo mesto osvojila Lea Paulin, druga je bila Manca Paljk, tretja pa Minea Ljuca.
V	igri dvojic sta zmagala Matija Novel in Mihael Kocjančič, pri dekletih pa Lea Paulin in Manca Paljk.
Dva naša para sta nastopila tudi v finalu mešanih dvojic, kjer sta v izenačeni tekmi zmagala Matija Novel in Lea Paulin, drugo mesto pa sta osvojila Mihael Kocjančič in Manca Paljk.
V prvih krogih spomladanskega ligaškega prvenstva izolska dekleta nadaljujejo z uspešnimi igrami in držijo priključek z vrhom razpredelnice. K temu z odličnimi rezultati zlasti prispeva Brankica Pavlovič, ki je ponovno v najožjem krogu igralk za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila maja na svetovnem prvenstvu.
Tako so izolanke najprej igrale v gosteh pri ekipi Pivke in jo premagale 3310:3189 oziroma 5:3. Najboljša je bila Pavlovičeva s 629 podrtimi keglji, toči pa sta osvojile še Ugrin T. in Adam R. Pri domačinkah je najbolje odigrala Dekleva ki je porušila 577 kegljev.
Vod
Grama,
j
s
ro
3
1
i
OJ
E
"D
I
JSČ
'c
v galerije...
KO BODO ZACI
I KRASTI
"Ko bodo začeli krasti slike bomo vedeli, da je začel spet delovati trg likovnih umetnin," pravi kustos in likovni kritik, Dejan Mehmedovič, ter dodaja, da že zelo dolgo ni slišal, da bi kdo oropal kakšno galerijo ali da da bi iz stanovanja lopovi odnesli umetniške slike. "Verjetno tudi tatovi vedo, kako težko je slike sodobnih slikarjev spraviti v denar. Izjema so morda kakšne stare slike iz cerkva ali kakšna res razvpita dela..."
-	Osnovni problem je vrednostni sistem v naši družbi in znotraj tega se dogaja marginalizacija likovne kulture in umetnosti. Tudi v svetu likovnega se je vse spremnilo v tem desetletju ali dveh, spremenile so se tudi galerije, čeprav je res, da klasično galerijskega okolja, ki je povezano tudi s prodajo likovnih del, pri nas skoraj ni bilo, zdaj ga je pa še manj. Obstaja nek psevdo likovni trg. Če vzamem za primer samo naše območje, je ljudi, ki bi zavestno kupovali umetnine, tako malo, da skoraj ni omembe vredno. Morda je nekaj tega prisotnega v Ljubljani, kjer je malo več urbanega.
-	Likovni trg bomo pri nas imeli takrat, ko bo
v galerijo vstopil človek in dejal, da bo kupil sliko zase. To, da kupujemo slike za druge, predvsem kot darilo, je neke vrste nonsens, saj dejansko ne vemo, kaj nekomu odgovarja oziroma mu da neko pozitivno občutenje. Po drugi strani pa moramo biti zadovoljni, da ljudje za obdarovanje sploh še posežejo po likovnih delih, sicer bi bilo še slabše. Vsekakor pa je prava prodaja tista, ko človek kupi sliko zase, po svojih potrebah s svojim občutenjem in razumevanjem likovnega dela.
-	Združevanje likovnikov na tem območju ima več zgodovine, kot si mislimo. Ni se vse začelo z Obalnimi galerijami in Društvom likovnikov Insula, čeprav je res, da je bil takrat eden viškov likovnega ustvarjanja pri nas, vendar so se združevali že prej in prav pred kratkim sem od Salvatora Žitka dobil dokumet iz leta 1948 na katerem so zapisani člani nekakšnega društva likovnikov nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, med katerimi so tudi: Greste Dequel, Jože Pohlen, Viktor Birsa in Herman Pečarič.
-	Obalne galerije so največja likovna inštitucija
pri nas, so pomemben javni zavod s katerim tudi mi kot društvo likovnikov dobro sodelujemo. Poleg galerijske dejavnosti opravljajo še nekaj nadvse pomembnih nalog, od Forme vive do Ex tempera, ki je bil sploh prvi pri nas in je daleč najkvalitetnejši, glede na to, da ima svoj slikarski ex tempore že vsaka ulica.
-	Po nekem nenapisanem pravilu, večina danes priznanih mladih avtorjev s tega območja je začela svojo predstavitveno pot v naši galeriji Insula, potem v Obalnih galerijah in nekateri tudi v tujini.
-	Nerazumljivo je, da v likovnem prostoru takorekoč ne opazimo prisotnosti Univerze na Primorskem. Vsa ta množica profesorjev in študentov nima nobenega stika s področjem likovnega. Niti na otvoritvah razstav niti z obiskom galerij, kaj šele, da bi kaj kupili.
-	Na obali imamo nasploh kar velik priliv ljudi, tudi visokoizobraženih, pravnikov, zdravnikov, managerjev, a se to na našem kulturnem področju ne pozna prav dosti.
DM (celoten intervju v naslednjem Mandraču)
4.2. sreda
17.00	Manziolijeva palača Izola
odprtje razstave in podelitev priznanj udeležencem
16. Literarni in likovni natečaj 2014
18.00	Kulturni dom Izola
Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014
5.2. četrtek
19.00 galerija Alga Izola
otvoritev razstave Antonio Per: Ogledalo 19.00 Manziolijeva palača Izola
premierna uprizoritev predstave ENA.KOST. 20.30 Art kino Odeon Izola
Kino v živo: Kratki filmi AGRFT
6.2. petek
19.00 Mestna knjižnica Izola
literarno srečanje Rihard Knez: Življenje 19.00 Manziolijeva palača Izola komedija v beneškem dialektu
APPRODO, DIMORA E PROCESSO DE MESSER GIACOMO CASANOVA A PIRAN
7.2. sobota
10.00	Galleria Krajcar - Isola
Odprtje fotografske retrospektivne razstave posvečene
ob 10. obletnici smrti Daria Schera
19.00	Kulturni dom Izola Izola
Popotovanje po Sloveniji z Nuško Drašček
10.2.	torek
18.00	Manziolijeva palača Izola
Večer italijanskega filma
Francesco Rosi "Ritornare a Palermo-Vrnitev v Palermo"
12.2.	četrtek
19.00	Manziolijeva palača Izola
»Zanimivi Izolani«
Sandra Kocjančič, oblikovalk^ sodobnega nakita
19.00	Kulturni dom Izola
VEČER POSVEČEN PESMI
Občinska revija pevskih zborov v organizaciji CKŠP in JSKD.
14.2.	sobota
14.00	do 17.00 Lonka
5. Veliko otroško pustno rajanje
18.00	Manziolijeva palača Izola
QUANDO CANTA RABAGLIATI...
Vokal: Fiorella Corradini. Klavir: Bruno Jurcev. Večer vodi: Maria Pfeiffer.
15.2. nedelja
17.00 Manziolijeva palača Izola
A CARNEVALE OGNI SCHERZO VALE!
Vabljeni na Pustovanje za najmlajše.
19.00	Manziolijeva palača Izola Otvoritev skupinske razstave »TRIESTE-ISOLA,
IMPRONTE IN ANDATA E RITORNO«
20.00	Kulturni dom Izola
Literamo-glasben recital Svetlana Makarovič: MESEČINSKA STRUNA
21.2.	sobota
18.00	Manziolijeva palača Izola
OMAGGIOALLA POESIAIN DIALEHO Dl VIRGILIO GIOTTI
Sodelujejo: Alma Rovelli Ventura - klavir, Antonio Azzano - pripovedovalec , Elisabetta Richter - sopran, Pino Botta - tenor.
24.2.	torek
18.00 Manziolijeva palača Izola
Večer italijanskega filma
Mario Monicelli "Vogliamo i colonelli" Igra: Alberto Sordi
25.2.	sreda
20.30, Art kino Odeon Izola
Kino v živo: Čas za improvizacijo
27.2. petek
18.00 Manziolijeva palača Izola
IZOLA IN RIBIŠTVO
Projekcije na temo ribištva pripravljene pod mentorstvom Dragana Sinožiča. Pripovedovalka: Amina Dudine.
28.2.2 sobota
■
20.00 Manziolijeva palača Izola
ETHNOINSULA 2015
Michele Gazich - vokal / violina / viola / klavir, Marco Lamberti - vokal / klasična in akustična kitara / bouzouki / klavir, Alessandra Rossi - klarinet, vokal.
v kino...
OD TREH NOVIH FILMOV JE VSAJ EDEN DOBER
Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Unvierze na Primorskem. Poleg tega pa je tudi Izolan, nekdanji predsednik KIŠD-ja, ki je pred leti, z Mirno Bujič, napisal in izdal Slovar izolskega slenga, ki je doživel že drugi ponatis, pripravlja pa se na tretjo, dodatno izpopolnjeno izdajo. Poleg tega pa je Erik tudi filmofil in filmski kritik, ki zadnje čase redno sodeluje tudi z Mandračem.
-	Erik Toth, v Izoli te poznamo predvsem kot tistega, ki je spisal Slovar izolskega slenga. Je še aktualen?
-	Ja, seveda. Po drugi izdaji leta 2011 z Mirno že načrtujeva tretjo izdajo, ki pa bo morda razširjena na celo regijo, torej na Obalo.
-	Slovarje bil lepo sprejet, kajne?
-	Zelo. Odzivi so bili zelo pozitivni, kot zanimivost pa naj povem, da so že dva izvoda ukradli v Izolski knjižnici, kar je svojevrsten dosežek (smeh). Sicer pa sva z Mirno dobila tudi pohvale s strani priznanih ljubljanskih dialektologov, in pohvala stroke je vedno dobrodošla.
-	Poleg tega pa si tudi filmski navdušenec, oziroma filmofil, kajne?
-	Filme rad gledam že od malih nog, kar zveni morda klišejsko, ampak je tako. Rad sem jih gledal, če so mi bili posebej všeč pa sem jih tudi večkrat pogledal. No, kasneje sem ob študiju prišel v stik s filozofskimi teksti, ki pa so obravnavali tudi filme in sem ugotovil, da je film več, kot le neka zgodba. Tako sem se dogovoril s portalom Regionalobala, za katerega sem pisal recenzije tudi komercialnih filmov, nato sem začel pisati še za revijo Ekran, pa še nekatere druge revije. Kar naenkrat se je to razširilo, tako da je stvar začela postajati resna. No, največjo spodbudo za to smer pa sem dobil, ko sva s profesorjem in tudi mojim mentorjem Ernestom Ženkom, sicer enim večjih filmskih teoretikov pri nas, oktobra 2013 pripravila prvo oddajo Filmofil za Radio Koper. Zdaj smo že pri 63. oddaji, gostila pa sva med drugim režiserja in pisatelja Miho Mazzinija, nekdanjo ministrico za kulturo Majdo Širco, direktorje in direktorice obalnih kinodvoran in še mnogo drugih. Oddaja mi je dala veliko motivacije, da se osredotočim na delo filmskega kritika, zato bi se še posebej zahvalil ekipi Radia Koper in uredniku Andreju Savku, ki je podprl naš projekt.
-	Gledaš predvsem umetniške filme?
-	Noben film me ne odbija, na vsak filmski izdelek gledam enakovredno in šele ob ogledu ugotovim, kakšen pravzaprav je. Danes ni težko biti filmofil, ker imamo res velik nabor filmov, tako da se mnogi delijo med navdušence določenega filmskega žanra, ali pa filmov določenega obdobja. Imaš naprimer fanatike na japonske animirane filme ali pa na norveško noir sceno. No, potem so tisti, ki preprosto radi gledajo filme, naj bo to na televiziji, v kinodvorani ali pa na prenosniku, ter še tisti bolj zahtevni, ki ciljajo na kakovost, ki pa je relativna: eni se za kakovost filma odločimo glede na recenzije različnih filmskih kritikov, ki nas prepričajo, da bi film pogledali ali ne, drugi pa se ozirajo le na oceno različnih portalov, naprimer imdb.com. Ampak ti portali so pogosto dvorezni meč.
-	Kako je biti filmski kritik? Kolikokrat si ogledaš film, preden napišeš recenzijo?
Biti filmski kritik je naporno delo, ker hitro ugotoviš, da ti vedno zmanjkuje časa, saj bi moral film pogledati vsaj dvakrat, in še to, če je le mogoče, v kinodvorani, saj ob prvem ogledu ne opaziš kakšnih trideset odstotkov filma. Težava je torej v logistiki, potem pa pride še čas pisanja, ki se pogosto zavleče dolgo v noč. Ob tem pa je še veliko priprav, od spoznavanja režiserja, igralcev, njihovo ozadje, pa ozadnje zgodbe filma, in če gre za knjižno adaptacijo je prav, da izvorno literarno delo tudi prebereš. Ce pa gre za bolj umetniški film, si moraš prebrati še vsaj kakšnega teoretika, da se lahko navežeš na fimsko delo. Skratka, delo filmskega kritika je kar naporno in tisti, ki napišejo po dve kritiki na teden, so opravili zares veliko delo.
-	Kako se odločiš za film, ki ga boš recenziral?
-	Najprej si ogledam, kaj pride v kinodvorane. Med povprečno tremi novimi filmi pa je načeloma vsaj eden kakovosten. Seveda pa je veliko odvisno od tega, za koga pišem. No, ko se odločim za film, se nato odločim, če je vredno zanj kaj napisati. Predvsem pa filmov ne jemljem s predznakom. Če vzamem samo kot primer pri nas popularnega Fantozzija: dejstvo je, da predvsem pri prvih treh gre za film z zelo globoko vsebino, ki je v svoji vsebini kar zastrašujoča, čeprav se marsikomu zdi, da je le navadna komedija.
-	Koliko filmov si ogledaš na teden?
-	Hotel bi enega na dan, ampak ne gre, zato si povprečno ogledam tri ali štiri filme na teden, a jih pogledam tudi večkrat. Na žalost pa me ta opazovalska žilica ne zapusti niti, ko bi rad izklopil možgane in samo užival v filmu na televiziji. Stalno nekaj premlevam, pa še reklame vmes so izjemno moteče.
-	Kako to, da si se odločil, da boš recenziral filme Art Kina Odeon za Mandrač?
-	Sem Izolan in rad bi nekaj vrnil skupnosti. In de-
jstvo je, da te mora kot filmskega kritika najprej sprejeti lokalna skupnost, torej začeti je treba doma. In glede na to, da imamo v Izoli izvrstno kinodvorano, je bila odločitev preprosta. Rad bi izolsko skupnost približal filmu in istočasno pohvalil delo Petre Božič in Boruta Jermana ter vso ekipo za njima, ki z Art kinom Odeon opravljajo veliko delo. Ponujajo kakovosten in redni filmski program in to v mestu, kot je Izola, kar je za Slovenijo, verjeli ali ne, že prava redkost. Joško Rutar je nekoč povedal, da mesto brez kinodvorane ni pravo mesto. No, Izola jo ima, zato je prav, da jo podpremo.	(A.M.)
v galerijo...
Majdine slike iz Transilvanije
Prva razstava v koprski Galeriji Meduza v letu 2015 predstavlja nove slike Majde Skrinar, ki so nastale lansko poletje med umetničinim bivanjem v Transilvaniji. Z njo Obalne galerije Piran nadaljujejo niz malih osebnih razstav, posvečenih slikarkinemu delu; do sedaj se jih je nabralo pet in kot celota odlično predstavljajo njen umetnostni razvoj oziroma umetnostne poti vse od leta 1990, ko je prvič razstavljala v stari Mestni galeriji Piran.
Majda Skrinar slika krajine, mestne vedute, marine. Uvršča se med krajinarke v najširšem pomenu besede. Taka opredelitev današnjo likovno ustvarjanje poveže s pomeni, izhajajočimi iz tradicionalne, stare in ljubiteljske umetnosti. Majda Skrinar se v tem klobčiču pomenov dobro znajde. Njene upodobitve narave in kulture izražajo harmonijo obeh kategorij.
Podobe izžarevajo ravnovesje, v katerem ni napetosti, spopadov in nadvlade. Pred sliko je človek, ki je lahko tudi sama slikarka, ki gleda na svet okoli sebe z veliko mero mirnosti in spoštljivosti do nature in kulture. Sprehod skozi pretekle male osebne razstave Majde Skrinar razkrije postopne male premene v njenih likovnih upodobitvah, ki pripeljejo k temu, kar prinaša nova razstava v galeriji Meduza. Krajina, oblak, voda, mesto ali hiša skorajda postanejo vzorec, niz črt ali mreža kvadrata.
JUGOSI IZ SLOVENSKE ISTRE
Kulturno izobraževalno društvo PiNA vabi v četrtek, 5. februarja 2015, na gledališko predstavo ENA.KOST, ki jo bodo premierno uprizorili pripadnice in pripadniki narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ iz slovenske Istre. Interaktivna predstava, ki temelji na priznani metodi participativnega gledališča zatiranih, v katero je poleg igralcev vključeno tudi občinstvo, bo z začetkom ob 19. uri potekala v Manziolijevi palači v Izoli, na sedežu Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola.
Po osamosvojitvi Slovenije so se pripadniki narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ znašli v situaciji neurejenega manjšinskega statusnega položaja in pravic. Priznan status uradne manjšinske narodnostne skupnosti je predpogoj za zagotavljanje posebnih kolektivnih (manjšinskih) pravic, zaradi njihovega nepriznanega statusa pa se soočajo z dejavniki, ki ovirajo njihovo participacijo v javnem življenju in proaktivno participacijo v procesih odločanja.
Na podlagi življenjskih situacij zatiranja, diskriminacije in drugih vsakodnevnih težav, ki jih bo gledališka skupina v okviru projekta Enakopravnost narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ in njihovih pripadnikov v Slovenski Istri (ENA.KOST) uprizorila na premiernem javnem dogodku, bodo oblikovane pobude in predlogi odlokov ali zakonov, ki bodo ponujali inovativne rešitve njihovih problemov. Gre za prvo predstavo od sedmih, ki so nastale kot rezultat serije delavnic, ki so konec minulega leta potekale pod vodstvom izkušene dramske pedagoginje Ivane Marijančič iz Zagreba.
Metoda gledališča zatiranih, ki jo je razvil brazilski gledališčnik, pisatelj in politik Au-gusto Boal, je ena izmed priznanih metod participativnega gledališča za aktiviranje in opolnomočenje posameznic in posameznikov, na podlagi katere so v nekaterih državah sprejeli zakone ali njihove spremembe (Kanada, Brazilija, Velika Britanija).
Pokrajinski muzej Koper in Palači Gravisi Koper
DEDIŠČINA UTRDB - Neobičajni pogledi Jadrana mednarodna fotografska razstava / do 15. februarja 2015 Galerija Loža Koper
MARAVEE CORPUS. JAVNA TELESA fotografije in instalacija / do 14. marca 2015 Galerija Meduza Koper
MAJDA SKRINAR Nevidna mesta, slike / do 6. marca 2015
2.2.	ponedeljek
20.30	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43, Koper
Filmski večer NOSFERATU, FANTOM NOČI
4.2.	sreda
19.30	Cerkev sv. Frančiška Asiškega Koper
Projekcija filma Še vedno Aliče
6.2.	petek
10.00	Pretorska palača Koper
Slovesnost ob tristoletnici palače Bruti
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Vas vljudno vabi na slovesnost ob tristoletnici palače Bruti,ki bo obeležena s predstavitvijo nove publikacije Palača indružina Bruti v Kopru - s knjigami škofa Avguština grofa Brutija ter z odprtjem razstave (Filatelistični klub Koper) in daritvijo sv.maše v spomin na škofa Avguština (Krstilnica).
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43, Koper
Filmski večer NIKOLI ZAVEDNO Gostja: scenaristka in režiserka Maja Prettner
7.2.	sobota
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43, Koper
3P (PESNIŠKA PRIHODNOST V PINI)
Gostja: Veronika Dintinjana
8.2.	nedelja
Prešernov trg, Titov trg, Gledališče Koper
Branje poezije ob kulturnem dnevu
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43, Koper
3P (PESNIŠKA PRIHODNOST V PINI)
Gostje: Dejan Koban, Katja Plut, Blaž Božič, Monika Vrečar in Blaž Iršič
9.2.	ponedeljek
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
Filmski večer ZADNJI TANGO V PARIZU
10.2.	torek
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
3P (PESNIŠKA PRIHODNOST V PINI)
Gostje: Uroš Prah, Katja Perat, Jasmin B. Frelih in Ana Schnabl
11.2.	sreda
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
3P (PESNIŠKA PRIHODNOST V PINI)
Gostji: Kristina Fločevar in Ivana Komel
14.2.	sobota
9.00	-11.00 Taverna, Koper
Pustni čas je čas norčij
-	Plesno rajanje s plesno šolo Fiona
-	Otroške pustne ustvarjalnice in poslikave obrazov
10.00	Stadion Bonifika Koper
7. Istrska pustna povorka 2015
10.30	Gledališče Koper
Predstava za otroke/Tamara Matevc: GROZNI GAŠPER
11.00	Pristaniška ulica - pred Taverno Koper
Ful Kul pustne delavnice
Brezplačne otroške pustne ustvarjalne delavnice
18.00	Šmarje
Tradicionalno otroško pustno rajanje
20.00	Ogrevan šotor, Hrastovlje
12. Tradicionalno pustovanje v Hrastovljah
16.2.	ponedeljek
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
Filmski večer AMARCORD
10.00	Taverna, Koper
Pustni čas je čas norčij
Pustno rajanje za predšolske otroke
18.2.	sreda
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
UMETNIŠKA RAZSTAVA NOEMI ZONTA
Liter sodobne, žlička impresionizma, ščepec pop arta in nič realizma
23.2 ponedeljek
20.00	e-Kavarna Pina, Kidričeva ulica 43
filmski večer SLADKO ŽIVLJENJE
25.2.	sreda
19.30	Cerkev sv. Frančiška Asiškega Koper
VEČERI SMEHA z Borisom Kobalom
Po mojem Slovenci
31.1. sobota
18.00	Gledališče Tartini Piran Gledališka predstava
APPRODO, DIMORA E PROCESSO DE MESSER GIACOMO CASANOVA A PIRAN
Ruggero Paghi z amatersko gledališko skupino - Skupnost Italijanov Piran. Predstava bo v italijanskem jeziku.
6.2.	petek
19.30	Avditorij Portorož
Gledališka predstava za abonma in izven - komični triler Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Erič Chappell: KRAJA
Režija: Jaša Jamnik / Igrajo: Tomislav Tomšič k. g., Gorazd Jakomini, Arna Hadžialjevič, Maja Nemec, Gojmir Lešnjak - Goje
8.2.	nedelja
17.17 Mestna kavarna Piran-Tartinijev trg Piran
SKODELICA ČAJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
" Živeti življenje - življenje je lepo " - "In bilo je ... Sergio Perentin"
Dialog o kulturnih trenutkih v Piranu v obdobju zadnjih osemdeset let. Režija: Igor Jelen - IGGY
19.00	Avditorij Portorož
SLOVESNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih? Slavnostni govornik: Branko Robinšak Podelitev Tartinijevega priznanja za izjemne stvaritve s področja kulture. Režija: Mojka Mehora Lavrič.
11.2.	sreda
Gledališče Tartini Piran
EMUNI LETNA KONFERENCA
Otvoritev letne konference v okviru projekta MERID (Bližnjevzhodni dialog na področju raziskav in inovacij). Govorci na konferenci: Peter Bossman, dr. lian Chet, dr. A.Hamid EI-Zoheiry, dr. Karl Erjavec, dr. Elisabeth Lipiatou, dr. Stanislava Setnikar Cankar.
13.2.	petek
19.00	Avditorij Portorož Prireditev
ŠPORTNIK OBČINE PIRAN 2014
14.2.	sobota
14.30	Avditorij Portorož 7. Istrski karneval
DINOZAVRSKO PUSTOVANJE
Otroško rajanje z Alenko Kolman.
14.2.	sobota
20.00	Gledališče Tartini Piran 7. Istrski karneval
13. VELIKI PUSTNI PLES
Tema plesa: Glasba je. Glasbena skupina The SvvingTones in DJ Adriano Roj.
15.2.	nedelja
13.00	od Lucije do Portoroža 7. Istrski karneval
5. PORTOROŠKA PUSTNA POVORKA
in pustno rajanje z glasbeno skupino NiPanike.
17.2.	torek
18.00	Gledališče Tartini Piran 7. Istrski karneval
PUSTNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE PIRAN
18.2.	sreda
16.00	Beli križ
7. Istrski karneval
54. SIMBOLIČNI POKOP PUSTA
20.2.	petek
20.00	Gledališče Tartini Piran
Mestno gledališče Ptuj / Celovečerna monokomedija
Rok Vilčnik: MALI PRIROČNIK BIZNISA - OD PIZDEKA DOTAJKUNA
Režiser: Matjaž Latin / Igra: Nenad Nešo Tokalič Avtor glasbe: Sebastijan Duh, koreografinja: Nina Fajdiga.
25.2.	sreda
20.00 Avditorij Portorož
Komedija MAME Režija: Tijana Zinajič / Igrajo: Tijana Zinajič, Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Ana Urbanc, v alternacijah Nina Valič in Saša Mihelčič.
KULTURNI
PRAZNIK ZA 2
. JANUAR
Lotil sem se kratkega razmišljanja o slovenskem kulturnem prazniku. Izognil sem se vseh mogočih traum in podobnih emocij, izognil sem se finančnim težavam, izognil sem se ideološkim sporom, izognil sem se celo populizmu in sveti preproščini ter se osredotočil na problem delavnosti oziroma nedelavnosti kulturnega praznika. Saj ne, da kulturni praznik nič ne dela, dogaja se kar veliko stvari. Celo letos, ko se država odreka državniškim proslavam, se Prešerna spominjamo tudi pri nas. V Izoli bomo imeli v kulturnem domu popotovanje po Sloveniji z Nuško Drašček, v Kopru bodo ob kulturnem dnevu na Prešernovem trgu brali poezijo, v piranski mestni kavarni bodo pripravili Skodelico čaja ob kulturnem prazniku s filmi in dialogom o kulturnih trenutkih Pirana v osemdesetih letih, v Avditoriju pa bo slavnostna akademija s podelitvijo priznanj.
Ampak, v mislih sem imel drugačno delavnost. Namreč odločitev, da bo kulturni praznik dela prost dan. Na načelni ravni sem absolutno za, na praktični pa ...
Ali ne bi bilo veliko več kulture tistega dne, če bi učenci v šolah imeli kulturni dan, obiskali gledališče, pripravili predstave, koncerte, pesniške dopoldneve, namesto da poležavajo doma pred računalniki ali gredo, v najboljšem primeru, s starši na obisk k noni. In njihovi starši v službi. Ali ne bi bilo veliko učinkoviteje, če bi se v državi dogovorili, da vsi, ki imajo to možnost, med dvanajsto in pol eno sodelujejo v projektu „10 minut za pesem". Enostavno se zberejo v pisarni, delavnici ali na njivi, preberejo ali povedo pesem ali dve, rečejo besedo ali dve in nadaljujejo z delom. Gotovo bi si tak praznik zapomnili bolj kot nadaljevanko na televiziji, spoznali bi kakšnega ustvarjalnega sodelavca in spomnili bi se Prešerna ter drugih slovenskih pesnikov, brez katerih bi danes morda še vedno govorili nemško.
Ne bom dolgovezil. Državi bi vrnil dela prost kulturni praznik in zahteval nazaj 2. januar.	(Mef)
PUST B0 TRADICIONALNIH UST
13/2/2015 Petek
17.00	- Disco Planet Koper - otroški predpustni MINI DISCO (v sodelovanju s Plesnim studiem Petra)
14/2/2015 Sobota
9.00	-10.00 - Taverna, Koper - Plesno rajanje s plesno šolo Fiona
9:00 -11:00 - Taverna, Koper - Delavnica izdelave mask iz zavrženih materialov
9.00	-11.00 - Taverna, Koper - Otroške pustne ustvarjalnice in poslikave obrazov
10.00	- Koper - 7. Istrska pustna povorka 2015 in pustno rajanje s skupino Ku Adn+
14.00	- Tradicionalna povorka mask v Zazidu
14.00	-16.00 - Lonka, Izola 5. Veliko otroško pustno rajanje z DJ Lovrom 14.30 - Avditorij Portorož - Pustno rajanje za otroke z Alenko Kolman
16.00	- Planet Tuš Koper - Otroško pustno rajanje s Čuki in Ribičem Pepetom
18.00	- Šmarje pri Kopru - Tradicionalno otroško pustno rajanje z Animacijsko pustno skupino Fun4you
20.00	- Ogrevan šotor, Hrastovlje -12. pustovanje v Hrastovljah skupinami: Ne me jugat, Xaxid in Q2
20.00	- Gledališče Tartini Piran 13. Veliki pustni ples. Nastopajo The SvvingTones in DJ Adriano Roj
22.00	- Disco Planet Koper - Caprisovo pustovanje med zvezdami
15/2/2015 Nedelja
13.00	- 16.00 - Od Lucije do Portoroža - 5. Portoroška pustna povorka in rajanje s skupino NiPanike Galerija Herman Pečarič Piran
HERMAN PEČARIČ IN SODOBNIKI: Primorska likovna umetnost 1965-1975 / do 22. marca 2015
Drugi nastop so imele proti ekipi Trebnjega, ki jih je v prvem delu presenetila in odvzela točki. Tudi tokrat so bile Dolenjke trd oreh. Izolanke so zmagale z 3229:3131 oziroma 5:3. Tudi tokrat je bila najboljša Pavlovič z 571 podrtimi keglji. Točki pa sta osvojili še Černelič M. Neva in Ugrin Tina.
Tretji nastop je bil obalni derbi v Kopru. Derbi kot derbi se je končal s tesno zmago izolank 3330:3269 oziroma 5:3.
Tokrat je imela Pavlovič s 625 podrtimi keglji ob sebi razpoloženo UGRI T. s 590 podrtimi keglji. Točko je osvojila še Stankovič Valentina. Pri Ankarančankah je bila najboljša Samec Nives s 570 p. keglji.
Lestvica LB lige ženske: 1. Impol 21, 2. Celje II. 20, 3. Izola 19, 4. Radenska 11, 5. Trebnje 10, 6. Pivka 9, 7. Ceršak 8, 8. Adria 8, 9. Bela krajina 8,10. Gorica 6 točk; Moški so najprej gostovali v Kranju in proti drugi ekipi Triglava izgubili v zadnjih lučajih z 3204:3245 oziroma 2:6. Pri Izolanih je bil najboljši Gorjup s 567 p. keglji, točko pa je osvojil še Mars. Kranjčani pa so imeli najboljšega igralca v Flaischma-nu z 575 p. keglji.
V	naslednjem krogu so gostili drugo ekipo Proteus-Liv in jo premagali z 3336:3140 oziroma 7:1. Tokrat je bil najboljši Mars s 618 p. keglji, točke pa ni osvojil le Kocjančič.
V	tretjem nastopu tega dela so izolani gostovali v Kamniku proti ekipi Calcita in zabeležili zmago z 3219:3129 oziroma 7:1. Tokrat je bil najboljši Gorjup s 573 p. keglji. Na zahtevnem kegljišču sta tudi dobro odigrala Pavlovič z 562 in Košpenda s 550 p. keglji. Pri Kamničanih pa je bil najboljši Zmljen z 576 p.keglji. Lestvica 2. L. zahod moški: 1.Triglav II. 18, 2. Ograj ca 18, 3. Jesenice 16, 4. Taborska jama 15, 5. Lokomotiva 12, 6. IZOLA 10, 7. Železniki 10, 8. Calcit II. 8, 9. Krka 8, 10. Proteus-LIV 5 točk;
Druga ženska ekipa je nastopila dvakrat. Prvo je bila poražena v Kočevju z 3072:2732 oziroma 8:0, nato pa so izgubile sicer tesno še na domačem kegljišču proti ekipi Medvod z 2864:2879 oziroma 2:6.
Na prvi tekmi je bila najboljša petnajstletna Tadeja Zagoršek s 504 p. keglji na domačem kegljišču pa Gregorič L. s 536 p. keglji.
Glasbena stran
Lestvica 2. L. zahod ženske: 1. Brest II. 14, 2. Kočevje 12, 3. Dor-meo 10, 4. Krka 8, 5. Kamnik II. 6, 6. IZOLA II. 2, 7. Medvode 2 točki.
V soboto ob 13.00 je na kegljišču TPC livade v Izoli najprej tekma deklet. V goste prihaja ekipa Gorice. Nato ob 17.00 pa se bodo fantje pomerili z ekipo Taborska jama iz Grosuplja!	gg
Izolski tarokaši so v piceriji hotela Delfin odigrali zadnje januarsko kolo.
Največji možni iztržek je pobrala Marija Bolje. Osvojila je vseh 6 točk z odlično razliko +1111. Sledita Anton Sevčnikar s 4,75 točkami in razliko +469 ter Boris Debeljak s 4 točkami in razliko +119.
Kraljica taroka za mesec januar je tako Marija Bolje z 19,5 točkami in razliko +3361, sledijo Igor Meze s 16,5 točkami in razliko +1019, Anton Sevčnikar s 16 točkami in razliko +2349, Boris Debeljak s 15,75 točkami in razliko +625 ter Cveto Ličen s 15 točkami in razliko +2710.
Marija Bolje si je v le 4 kolih nabrala že izdatno vodstvo 3 točk pred prvim zasledovalcem.
Po končanem turnirju je sledilo prijetno druženje ob picah in slovo od gostoljubnega osebja picerije. S ponedeljkom 2.februarja se tarokaši ponovno selijo v kavarno hotela Delfin.
V soboto 10.januarja se je pričelo tudi državno prvenstvo v taroku za posameznike. Izredno dobro je štartal Izdan Loris Šukljan, ki je na prvem turnirju v Laškem osvojil vseh 10 možnih točk in razliko +1930. Na drugem turnirju v Trebnjem pa je osvojil 3.mesto z 9 točkami in razliko +1655. Prvega turnirja se je udeležilo 156 igralcev, drugega pa 154 igralcev. Na državnem prvenstvu tarokaši odigrajo 5 kol po 18 iger. Na tekmovalni dan torej 90 iger v času od 9-17 ure z enournim premorom za kosilo.
Loris Šukljan je bil leta 2013 državni prvak in nagrajen z nazivom mond mojster (višji je le še naziv škis mojster). V letu 2014 je osvojil odlično 6.mesto z 80 točkami in razliko +7719. V letu 2014 je bil od njega uspešnejši Koprčan Miran Jakopič (s koreninami v Izoli) z 80,5 točkami in razliko +9333. Letos je obakrat dosegel nadpovprečni rezultat, ki pa ni bil tako izdaten, da bi se uvrstil med najboljše.



Postani prostovoljec Banka Koper 2. Istrskega maratona!
Prostovoljci so osebe iz našega vsakdanjega okolja, ki jih odlikuje pripravljenost, da se včasih odrečejo delu svojega prostega časa in naredijo kaj koristnega za skupnost. Njihovo sodelovanje pri pripravi tako zahtevne prireditve, kot je Istrski maraton, je nenadomestljivo. Tudi če bi organizatorji imeli na kupe denarja za plačevanje služb, specializiranih za posamezna opravila, bi na dan prireditve nekaj zmanjkalo: srčnosti in dobre volje, iz katere celotna prireditev, ne samo tekači, črpa življenjsko energijo. Prostovoljci dogodku vtisnejo svoj pečat in se zapišejo v spomin tekačev. Njihova vnema ob tekaških progah je primerljiva z zagnanostjo, s katero se teka lotevajo tekmovalci.
Za izpeljavo Banka Koper 2. Istrskega maratona (BK2IM) bomo v nedeljo, 12. aprila 2015, potrebovali številne prostovoljce, predvsem ob progah, da zagotovijo nadzor nad dogajanjem in varnost tekačev. Največ dela čaka prostovoljce v Izoli in njeni okolici, kjer bo tokrat središče prireditve, zato k sodelovanju vabimo Izolane, ki so pripravljeni za uspešnost naše skupne prireditve žrtvovati nekaj ur svojega prostega časa.
Pridruži se Vasiliju Žbogarju, Nini Golob, Rudiju Bučarju in prebivalcem Ljubljanske ulice, ki so že v ekipi za pripravo športnega dogodka leta v Izoli! Postani tudi ti del Banka Koper 2. Istrskega maratona!
Prostovoljcem bo zagotovljena oprema za delo, ki ga bodo opravljali, na dan maratona bodo dobili topli obrok in pijačo, ekskluzivno majico, ki jo bodo lahko obdržali za spomin, in posebno priznanje organizatorja. Prijavi se:
-	z SMS sporočilom na 068/151-300
-	piši na HVPERLINK “mailto:prostovoljci@istrski-maraton.si” prostovolj-ci@istrski-maraton.si
-	najpreprosteje pa bo, če izpolniš prijavnico na spletni strani http://www. istrski-maraton.si/sl/prostovoljci/form/2.html
S prijavo ne odlašaj, tako nam olajšaš priprave na BK2IM.
Pošlji nam jo najkasneje do 24. marca 2015.
Organizacijski odbor BK2IM
0 BANKA KOPER
Z. fš/rsJd hZ&ifAhppi
horcr z crpodisthi« izoco z 15010 pmon z potodo
Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014
Assegnazione dei riconoscimenti per i risultati sportivi nel 2014
Dne 04. Februarja 2015 ob 18:00 uri bo v dvorani kulturnega doma Izola svečana podelitev priznanj športnikom za dosežene uspehe v letu 2014. Center za kulturo, šport in prireditve Izola vabi vse člane društev in klubov, da se udeležijo prireditve, ki bo obeležena tudi s kratkim kulturnim programom.
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazloni Isola in vita i membri del le associazioni ed I club al sole n e conferimento dei riconoscimenti agli sportivi per i successi conseguiti nell anno 2014, che avra luogo mercoledi, 04. Febbraio 2015 alle ore 18:00 nella Časa dl cultura di Isola. La manifestazione si concludera con un breve programma culturale.
Športni pozdrav!
Saluti sportivi!
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazloni Isola
J
31.1 sobota
18.00	Manziolijeva palača Izola
koncert Vokalno in instrumentalne skupine iz Trsta GRUPPOINCONTRO
SON PROPRIO 'NA BARCA LIGAGIO ALLA RIVA (Biagio Marin)
Na klavirju: Nicola Colocci dirigent RITA SUSOVSKV
4.2.	sreda
17.00	Manziolijeva palača Izola
V	okviru praznovanja Slovenskega kulturnega praznika, odprtje razstave in podelitev priznanj udeležencem, ki so s svojimi deli sodelovali na 16. Literarnem in likovnem natečaju 2014.
18.00	Kulturni dom Izola
Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014 Prireditev bo vodil Iztok Gustinčič, v programu bosta sodelovala humorist Darijan Gorela in pevka Tina Krmac. Ob tej priložnosti bo v Klubskem prostoru Kulturnega doma na ogled fotografska razstava »Banka Koper: 1. Istrski maraton 2014«.
5.2.	četrtek
19.00	galerija Alga Izola
Otvoritev razstave Antonio Per: Ogledalo Fotograf Antonio Perje ustvaril razstavo podob, ki se uvrščajo v silno privlačen tok zanimanja za izraznost, skrivnostnost in lepoto telesa, predstavljenega skozi umetniški akt. V kulturnem programu bo nastopil domačin Blaž Stubelj z improviziranjem na tankdrum.
19.00	Manziolijeva palača Izola
V	okviru projekta »ENA.KOST: Enakopravnost narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ in njihovih pripadnikov v slovenski Istri«, bo premierna uprizoritev predstave z naslovom ENA.KOST.
20.30	Art kino Odeon Izola
Kino v živo: Kratki filmi AGRFT V tednu, ko praznujemo kulturni praznik, se bo v dvanajstih slovenskih mestnih kinih, združenih v Art kino mrežo Slovenije, odvrtel program filmov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pod naslovom NOVI NOVI FILMI.
Poklon Turingu
V slovenskih kinodvoranah se je znašla še ena s številnimi oskarji nominirana filmska poslastica, natančneje biografska vojna drama z naslovom Igre imitacije [The Imitation Game, Morten Tyldum), o Alanu Turingu in njegovi uspešni napravi, ki je pomagala skrajšati vojno in rešiti milijone življenj.
Norveški režiser, Morten Tyldum, je s svojim prvim celovečercem v angleščini dokazal svojo dovršenost in genialnost. Pripoved je oblikovana kot sestavljanka, ki priča o sestavljanju sestavljanke. Venomer skačemo iz Turingovega zadnjega življenjskega obdobja, v obdobje med drugo svetovno vojno, in spet nazaj... vendarle nikoli ne dobimo občutka zmedenosti. Vse teče v pravo smer. Rezultat britanske in skandinavske natančnosti.
Posebna omemba gre zagotovo glavnemu igralcu, Benedictu Cumberbatchu, ki se ravno z vlogo Turinga zabetonira med etablirane holivudske zvezdnike in se povrhu otrese filmske ‘bolezni večne povezave z enim likom’, v njegovem primeru z likom Sherlocka Holmesa iz istoimenske TV serije. Potek zgodbe pa dodatno razbremeni lik Keire Knightley, ki v film prinaša britanski humor in splošno ‘kmečko pamet’, četudi ponazori eno izmed najpametnejših tedanjih oseb Velike Britanije, ki je pripomogla k zaključku vojne.
Kar pa je najhuje pri dojemanju celotne filmske zgodbe, je ravno življenje Alana Turinga, oziroma življenje, ki je bilo zakrito. Predvsem pa žalostna resnica o tragičnemu koncu briljantnega človeka, pionirja današnjih računalnikov in osebe, ki sodi med vojne heroje druge svetovne vojne. Britanci so kar petdeset let skrivali podatke o skrivni misiji dekodiranja nacistične Enigme, kar je pomenilo, da se nihče niti ni imel možnosti zahvaliti Turingu in njegovi ekipi za edinstveno delo v smeri reševanja življenj v enem izmed najbolj črnih obdobij dvajsetega stoletja. Šele leta 2013 ga je kraljica Elizabeta II. posthumno pomilostila, ker je bil v začetku petdesetih let zaprt zaradi neprimernega vedenja, zato ker je bil homoseksualec.
Turing je zaslužen za veliko dobrega in njegov prispevek je še danes precej občuten, predvsem ko brskate po spletu, pošiljate različna elektronska sporočila, ali pa zgolj objavljate naj novejšo banalnost. Alan Turing je bil posameznik, ki je ponudil več kot bi si lahko predstavljali, a vendarle prejel izjemno malo, ali tudi nič, v zameno. Skrivnosti so na dolgi rok res lahko katastrofalno boleče.
Ta tekst je posvečen vsem žrtvam in preživelim obeh velikih vojn. Vaša požrtvovalnost ne bo nikoli pozabljena.
Projekcija filma se je pričela že v torek, 27. januarja, v kinu Odeon, v okviru mesečnih filmskih večerov Film je zakon! Na sporedu bo do nedelje. Dovolj časa za ogled.
K
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstave fotografij
JožeLango
Izolski oblaki
Galerija Insula BOGDAN SOBAN
DEFORMACIJE VIRTUALNIH PODOB
Razstava bo na ogled do 17. februarja 2014.
GALERIJA DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR.
ROK ZELENKO - PREGLEDNA RAZSTAVA 1977-2014
Palača Manzioli
vas vabimo na ogled razstave Arheološke delavnice - Simonov zaliv
Na ogled bodo izdelki andragoških arheoloških delavnic, ki so potekale v okviru programa in aktivnosti Arheološkega parka Simonov zaliv. Antični mozaiki, freske, antični nakit in kamnoseški izdelki so nastali pod strokovnim mentorstvom Megi Uršič Calzi, Karija Vidoviča, Snježane Kar-inja in Marka Zelenka. Razstava bo na ogled doZ.Z.ZOlS.
Galerija Alga
razstava
Trenutki zlatega Ines Fugina Malnar
Galerija Salsaverde Biti
Vladimir Leben z naslovom "Še ena lovska"
Kavarna Zvon
Razstava slik OSKAR JOGAN
Mestna knjižnica Izola
Razstave v mesecu februarju: slike likovnega in likovni izdelki društva ANIMOV

www.center-izola.si ] www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
sreda, 4.2., ob 18.00, Kulturni dom Izola: PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM OBČINE IZOLA ZA DOSEŽKE V LETU 2014 z
Iztokom Gustinčičem, Darjanom Gorelo in Tino Krmac. Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO...
•	četrtek, 5.2., ob 19.00, galerija Alga: otvoritev fotografske razstave Antonio Per:
OGLEDALO. Vstop prost.
•	sobota, 7.2., ob 19.00, Kulturni dom Izola: glasbeni večer ob Slovenskem kulturnem prazniku POPOTOVANJE PO SLOVENUIZ NUŠKO DRAŠČEK. Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do torka, 3.2., je na ogled razstava slik Ines Fugina Malnar: TRENUTKI ZLATEGA. ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 29., in petek, 30.1., ob 18.00, sobota, 31.1., in nedelja, 1.2., ob 20.30:
biografska drama IGRA IMITACIJE;
•	četrtek, 29., in petek, 30.1., ob 20.30, sobota, 31.1., in nedelja, 1.2., ob 18.00: romantična drama RIO, LJUBEZEN MOJA;
•	sobota, 31.1., in nedelja, 1.2., ob 16.00: K/NO VETRNICA: družinski film GAŠPER IN PETRA NA ZIMSKIH POČITNICAH;
•	ponedeljek, 2.2., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komedija ALAN PARTRIDGE: ALFA SAMEC;
•	ponedeljek, 2.2., ob 20.30: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: satirična drama POTI K ZVEZDAM;
•	torek, 3., in sreda, 4. 2„ ob 18.30: psihološka drama RITEM NOROSTI;
•	torek, 3.2. ob 20.30: CAPRISOVA PREMIERA: satirična komedija BIRDMAN ALI NEPRIČAKOVANA ODLIKA NEVEDNOSTI, na ogled tudi v sredo, 4. 2., ob 20.30;
•	četrtek, 5.2., ob 20.30: KRATKI FILMI AGRFT
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
dTS www.facebook.com/kultumicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/artizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133: m: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t OS 1 /3% 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
M/urom^c 13
Ko je računalnik tudi slikar
V galeriji Insula je na ogled razstava računalniško generiranih slik, umetnika Bogdana Sobana. Slike je generiral računalnik sam, na podlagi Sobanovih algoritmov, kar razstavi daje še posebej svojevrsten pečat.
Galerija Insula te dni gosti razstavo Bogdana Sobana, enega vidnejših predstavnikov umetniškega gibanja, imenovanega “Generative art". Razstava je požela nemalo vznemirjanja med umetniki, saj je umetnost Bogdana Sobana težko definirati. Gre namreč za likovna dela, ki jih je “samostojno" generiral računalnik, ob pomoči algoritma, ki ga je vnesel oziroma programiral umetnik sam.
Kot je sam Soban povedal, "Moje slike nastajajo na osnovi računalniških programov, ki ob svojem zagonu razvijejo nenavadne kreativne sposobnosti tako, da ustvarjajo neskončno vrsto edinstvenih slik, ki niso primerljive s poznanimi metodami drugih avtorjev. Koncept temelji na razvoju lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno ustvarjajo slike predvsem abstraktnega tipa z občasnimi odmiki u svet podob iz realnega sveta. Pristop je v svetu poznan pod imenom »generative art« in se uporablja za iskanje kreativnih rešitev na različnih področjih ustvarjanja, od arhitekture in designa do glasbe in vizualne umetnosti. ”
Da natančneje definiramo, umetnost Bogdana Sobana ni narejena ali generirana na računalniku, temveč jo generira računalnik sam. Torej ne govorimo o programski opremi, s katero obdelujemo slike, temveč o opremi, ki sama “slika”, in prav v to kategorijo sodi Soban. “Računalnik igra vlogo ustvarjalnega partnerja. Velik del tovrstnih ustvarjalcev se ukvarja z razvojem fraktalnih ali drugih geometrijskih oblik, ki
se manifestirajo v prepoznavnih likovnih podobah. Moja iskanja pa so usmerjena predvsem v izgradnjo takih algoritmov na osnovi matematike, ki poskušajo posnemati človekove ustvarjalne navdihe brez kakršnihkoli omejitev. Moja kreacija je programska koda, katere ustvarjalnost temelji na brezkončnem kombiniranju matematičnih formul in izrazov, ki se nato vizualizirajo v formovno in estetsko bolj ali manj dovršene likovne izdelke. Praktično se program v polju abstraktnega obnaša popolnoma suvereno in ne sledi nobeni za človeka - slikarja pogosto tipični liniji. Metoda v svojem bistvu posnema evolucijske procese v naravi in od tod izhaja njeno poimenovanje »generative art«.’’ Bogdan Soban je iz programerskega vidika sam razvil vrsto inovativnih metodoloških pristopov, katerih rezultati se po likovnih vidikih med sabo razlikujejo, ne morejo pa skriti svojega računalniškega porekla, in ravno temu se avtor posveča v zadnjem obdobju.
“Čeprav bi mi lastno razviti programi omogočali posegati v proces pa se temu vplivu v celoti odrekam in vse prepuščam programskim algoritmom oziroma matematiki, ki se vizualizira v
skladu z njej lastno estetiko in lepoto, o kateri je govoril tudi Bertrand Russell. Vse je torej prepuščeno »kraljici vseh znanosti« kar še dodatno potrjuje od zmeraj poznano dejstvo o veliki povezanosti med umetnostjo in znanostjo. Moj vpliv na rezultate se kaže kvečjemu v vlogi selektorja, ki na koncu avtonomnega računalniškega ustvarjalnega procesa izberem sliko in jo shranim. Tudi to fazo rad prepuščam drugim, ki se za izbor odločajo na osnovi svojega lastnega čutenja slike, če to zmorejo, kljub nenavadnemu načinu njenega nastanka.”
Pri umetnosti Bogdana Sobana je še kako prisotno vprašanje avtorstva, oziroma, kdo je slikar. Ker če je jasno, da je slikar računalnik, je po drugi strani neizpodbitno, da brez Bogdana niti progra-meske opreme in matematike, ki vodi proces nastajanja slike ne bi bilo. A na koncu je vendarle poglavitna predvsem umetnost. In te računalniško generirane slike imajo, hočeš nočeš, velik umetniški naboj.	ur
Oblaki v Plaču Izolanov
V soboto je Plač Izolanov gostil otvoritev razstave fotografa Jožeta Langa, imenovano Med nobom, kičem in zemljo. Otvoritev je v mesto privabila veliko število radovednežev, ki so lahko uživali ob fotografijah umetnika, ki ni le to.
Jože Lango, upokojeni kemik, je namreč zdaj predvsem botanik, a svojo ljubezen do rastlin in cvetic razvija sočasno s fotografijo.
Lango fotografijo jemlje naravno, brez umetničenja. Fotoaparat uporablja predvsem kot orodje, in zaradi tega njegove slike niso predelane na računalniku, čeprav tako delujejo. So naravne, tako, kot oblaki.
Razvoj
Prevzgoja šolarja je delo in pol
V uredništvu nas je pred nekaj dnevi obiskala mama otroka s posebnimi potrebami, ki se je znašla v stiski. Otrok trpi za takoimenovanim ADHD-jem, torej primanjkljajem pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Včasih seje reklo preprosto, da je otrok hiperaktiven, a danes je jasno, da gre za resno motnjo v vedenju, ki pa se da zdraviti.
Otroci, ki trpijo za motnjo ADHD imajo pogosto težave pri integraciji v družbo. Vir za te težave so vedenjske značilnosti otrok, kot je hiperaktivnost, impulzivnost ali pomanjkanje pozornosti. Zaradi teh vedenjskih značilnosti imajo otroci, diagnosticirani z ADHD, manj pravih prijateljev, kljub visokim potencialom, ki jih imajo v sebi, pa se lahko pojavijo tudi težave pri učenju ter s tem povezan nizek učni uspeh.
Število otrok, ki jim diagnosticirajo ADHD je čedalje več, predvsem zato, ker v preteklosti nismo veliko vedeli o bolezni. Otroci, ki trpijo za ADHD-jem zato štejemo med otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri šolanju. Kot nam je povedala Lenčka Pre-lovšek, ravnateljica Osnovne šole Vojke Šmuc, se v šoli s težavo spopadajo tako, da s svetovalno službo poskušajo ugotoviti, kaj lahko naredijo v okviru šole, seveda v sodelovanju s starši. Govorimo o prilagoditvah pri pouku, urah za individualno in skupinsko pomoč, ki jih vodi svetovalna delovka, nato individualno ali v skupini učijo otroka strategije obvladovanje vedenja in čustev, ter učne navade. “Če kljub temu ne uspemo premagati ovir, ki jih ima otrok, v soglasju s starši damo vlogo v zavod za šolstvo”, pravi Prelovškova, “tam komisija pregleda otroka in na podlagi težav, ki jih otrok ima, prejmemo odločbe, ki nudijo še dodatne prilagoditve. Ta odločba pa tudi ugotavlja, kdo izvaja pomoč. Če gre za učno pomoč je to učitelj šole, če pa gre za premagovanje drugih ovir, pa je to lahko zunanji sotrkovnjak, naj bo to sociolog, psiholog ali kateri drugi. Če pa tudi vse to ne pomaga, je potrebno vložiti prošnjo za iskanje drugih pomoči, mi pa se povežemo s Centrom za socialno delo".
Če gre za hujše težave, se v iskanje rešitve za otroka vključi tudi zdravnik ali psihiater, odločijo pa se lahko tudi za zdravljenje v Ljubljani.
Vsak primer je poseben
Seveda je potrebno do teh otrok pristopiti individualno, in otroku mame, ki nas je obiskala, je takšen pristop tudi pomagal, a le do lanskega leta. “Ko smo otroka vpisali v prvi razred osnovne šole so nas stalno klicali na šolo, saj je bilo veliko težav z njegovim vedenjem. Zaradi tega smo ga prvi razred šolali na domu, nato smo ga hospitalizirali, da smo sploh ugotovili, kaj je narobe. Takrat so predlagali medikamentno terapijo, s katero se je situacija zelo poboljšala, vse do letošnjega leta. Glede na to, da je zaradi terapije veliko pridobil na teži, mu morda ta terapija ne ustreza več in mislim, da bi bil čas, da otroka ponovno pregledajo. Po šestih letih ima otrok še vedno odločbo tistega prvega pregleda, kipa mislim, da ni več primerna. ”
Otroka so zaradi čedalje hujših vedenjskih motenj zato umaknili iz razreda, tako da se ponovno šola na domu, kar pa je za starša, ki sta oba zaposlena, seveda težko izvedljivo. “Otrok dobro napreduje, od kar se šola doma, čeprav je jasno, da pogreša družbo. Zdaj čakamo, da ga bodo ponovno pregledali, a to se ne bo zgodilo še naslednjih nekaj mesecev, do takrat pa ne veva kako bova. Na Ministrstvu za šolstvo pravijo, da ga lahko doma šolava, ampak rešitve za izostanek iz službe pa ni. No, rešitev naj bi bila, da otroka vpišemo v zavod, ki pa je v Ljubljani. ”
Težava je v sistemu
In ravno tukaj se je zalomilo, saj starša ne želita otroka poslati daleč od doma, saj sta prepričana, da lahko dobro zaživi tudi v domačem okolju, ampak v šolo trenutno ne more, kljub temu, da gre za šoloobveznega otroka. “Z možem se zavedava, da je bila sitacija v šoli nevzdržna in niti ne misliva s prstom pokazati na šolo, saj so naredili kar je bilo v njihovi moči. Težava je globlje, v sistemu, saj sem prepričana, da bi lahko tudi v naši regiji ustanovili skupino za otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo nekaj več pomoči v šoli." Otroci, ki trpijo za ADHD
motnjo imajo namreč večje težave pri učenju, saj nimajo potrpljenja in se težko osredotočijo na eno samo stvar, čeprav, po drugi strani, lahko kažejo veliko nadarjenost na drugih področjih, ki jih posebej zanimajo. V tem primeru je to računalništvo. “Gre za otroke, ki potrebujejo drugačen način učenja, saj preprosto ne zdržijo veliko časa za knjigo, in je zato treba prilagoditi učni program. No, teh otrok je pri nas še nekaj, nismo izoliran primer”, pravi zaskbljena mati.
Obala brez inštitucij
Dejstvo pa je, da je Obala povsem podhranjena, ko je govora o zavodih, takšnih ali drugačnih. Nimamo zavoda, kjer bi izvajali učni program za otroke z ADHD, niti zavoda za osebe z motnjami v duševnem razvoju, čeprav se že deset let za to borijo različna društva in posamezniki. Nimamo niti zavoda za zdravljenje odvisnikov, kljub temu, da je v enega veliko sredstev vložila tudi Občina Izola (še pomnite Drevo življenja na Medljanu?). Po drugi strani pa je res tudi ugotovitev ravnateljice Lenčke Prelovšek, ki pravi, da včasih lahko otroku pomaga tudi sprememba okolja, predvsem pa je pomembno, da v takšnih primerih zaupamo stroki. Vsekakor pa je dejstvo, da medika-mentna terapija ne more biti šest let aktualna pri otroku v fazi razvoja. Največja težava je torej res v sistemu.	AM
Vpliv družine in vrtca na razvoj potenciala
V ponedeljek, 26.1. smo v vrtcu Mavrica Izola gostili priznanega mednarodnega strokovnjaka s področja razvoja in zgodnjega učenja otrok,
dr. Ranka Rajoviča.
Dr. Rajovič je predstavil staršem in strokovnim delavcem vrtca najnovejša dognanja stroke s področja nevroznanosti (razvoj možgan, vzpostavljanje povezav med nevroni, ustrezne stimulacije, neizkoriščeni potenciali,...). Naši otroci imajo veliko reproduktivnega znanja (ko nekaj preberejo, znajo to ponoviti), precej slabši so pri funkcionalnem znanju (asociacije, povezovanje in uporaba informacij, ki jih imamo,...), kar je osnova uspešnosti v odrasli dobi in posredno vpliva na razvoj gospodarstva in celotnega družbenega sistema.
Opozoril je tudi na napake, ki jih storijo starši pri vzgoji otrok, ki usodno vplivajo na razvoj otrokovih potencialov. V obdobju zgodnjega otroštva otroci intenzivno telesno zorijo, usvajajo osnovne učne spretnosti in strategije za samostojno učenje ter vrednote do učenja in znanja. Odrasli pogosto naredijo napake, ki ovirajo ta razvoj, ker jim ne nudijo dovolj priložnosti, da razvijejo svoje potenciale. Otroci veliko časa preživijo pred TV ali računalnikom, se premalo gibljejo v naravi, premalo je proste igre, v kateri bi otroci preko naravnih oblik gibanja utrjevali veščine, potrebne za kasnejše uspešno šolsko delo. Starši pogosto s pretirano zaščitniškim odnosom (ne smejo skakati, se vrteti, plezati, veliko stvari opravijo namesto otroka,...) otroka oropajo dragocenih izkušenj, ki pomagajo v njegovem razvoju.
Dr. Rajovič nas ni obiskal zadnjič. Vrtec se bo naslednje leto vključil v njegov program NIC, ki nam nudi nove metode in načine dela z otroki, ki slonijo na najnovejših raziskavah in ugotovitvah stroke o razvoju otroških možgan.
^	MARTOIIAC 15
Predzadnja---------------------------------------
H
[atMEEMMl


Najprej IzolanvKopru
Izolan je v koprski trgovini ukradel dva kosa pakiranega pršuta, vredna 31,11 evrov. Na izhodu iz trgovine ga je zaustavil varnostnik. Sledi mu kazenska ovadba.
Nato Koprčan v Kopru
Isto dopoldne so varnostniki v isti trgovini zaustavili še Koprčana, ki je ukradel suhomesne izdelke v višini 26,26 evrov. Tudi njemu sledi kazenska ovadba.
Nato dvakrat Koprčan v Izoli
Takoj zatem so nas obvestili še iz Izolske trgovini, kjer je moški ukradel tri kose pršuta in sira, v skupni vrednosti 76,28 evrov. Takoj po izvršeni tatvini ga je pred trgovino ustavil starejši moški in mu povedal, da gaje opazoval med tatvino. Osumljeni je sicer ukradeno blago nesel nazaj v trgovino, vendar je kljub temu odgovorna oseba podala predlog za pregon. Popoldan so istega Koprčana prijeli še v drugi izolski trgovini, kjer je ukradel tri kose pršuta in kmečki želodec, v skupni vrednosti 69,88 evrov. Sledi mu kazenska ovadba.
Izolanu v Kopru zmaknili moped
Nekdo je izpred trgovskega centra v Kopru ukradel zaklenjeno kolo s pomožnim motorjem znamke Sym Orbit II 25, črno modre barve, letnik 2010. Lastnik iz Izole je oškodovan za 650 evrov.
Izolanu v Kopru sneli telefon
Iz garderobe fitnesa v Kopru je nekdo Izolanu ukradel mobilni telefon Samsung Galaxy Gore 2, vreden 250 evrov.
Lotil se bo gradnje
V zadnjih dneh je nekdo v Jagodju (Izola) ukradel 60 m kamnitih blokov zidnega venca. Podjetje (lastnik) je oškodovano za 2000 evrov.
Vdrli so v gostilno
Policisti so obravnavali vlom v enega od gostinskih lokalov v Izoli, kjer je neznani storilec odnesel večjo količino alkoholnih pijač in denar.
Okradli so rešilca?
Neznanec je v Izoli izvršil tatvino modre rotacijske luči iz reševalnega vozila.
Dobili so ga s konopljo
Policisti so mladeniču zasegli zavitka konoplje, zoper mladeniča sledi hitri postopek
Vozil seje na blef
Policisti so mladoletnemu občanu zasegli skuter, saj ga je vozil brez vozniškega dovoljenja. Podan je bil obdolžilni predlog.

Alko lestvica 0,76 mg/l , 0,42 mg/l, 0,32 mg/l, 0,54 mg/l, 0.58 mg/l.
Marjetka Popovski gsm: 041 435 207 maijetka.popovski @gmaiL com
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
NAJAMEMO
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, ya daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za da-
ljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388
-	Najamem garsonjero ali sobico v Izoli za daljše obdobje. Cena do 150 Eur. Tel.: 070 344 588
ODDAMO
-	Oddam stanovanje veliko 50m2. tel 041 344 280
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316
-	Najamem manjše kmetijsko zemljišče v Izolskem zaledju. Tel: 031 532 701
-	Poceni prodam (20 Eur) elektro varilni aparat 220V - 380V (elektroda do premer 6). Tel: 05 64 15 728
-	Prodam 15 oljk starih od 25-30 let (Malija). Info: 041 635 445
-	Oddam sedežno garnituro in kavč 041 613 299
-	Gostilna Istra zaposli kuharja z znanjem priprave istrskih in mediteranskih jedi. Tel.: 041 345 605
-	Ugodno prodam otroško posteljico 120x60 (jogi in odejo podarim), stolček za hranjenje Peg Perego in ležalnik za dojenčka. Poklicati zvečer po 18.uri na tel. 031 681 461.
-	Prodam stenski plinski grelnik za ogrevanje prostorov in sanitarne vode Immergas Eolo mini 24. Cena: 120 eur. Tel. 040 753 663
Zbor članov Društva invalidov
Člane in podporne člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 28.02.2015 v gostinski in turistični šoli Ri vij era v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri. Pričetek vpisovanja: ponedeljek, 19.01.2015
7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo v ponedeljek 19.01.2015 pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini, odhod: 14.03.2015 - prihod: 21.03.2015
Poslovil se je
Srečko Pečarič Pečo
Odšel je hitro, čisto drugače, kot je živel.
Živel je namreč bolj počasi in z užitkom, živel je vsak dan posebej, tudi takrat, ko je delal kot pek in kasneje ko je postal ribič na ribiških barkah.
Bil je drugačen, ni se postavljal v ospredje, čeprav je s svojim glasom in stasom nehote bil opažen. In znal je povedati naravnost stvari, ki se povedo počasi ali potiho. On pa ne. Povedal je tako na glas, da so slišali tudi tisti, ki jim ni bilo namenjeno.
Po prepričanju je bil roker, po življenju svobodnjak, v resnici pa tudi samotar, ki je Izolo prekolesaril po dolgem in počez, vsak dan znova.
Še napisa na oglasni deski Komunale ni bilo, ko je odšel. Kdaj se bomo lahko poslovili od njega, si lahko mislimo. Morda bo danes, morda pa jutri. Pozanimajte se.
Izolajanuar 2015
g (gRILL	GRILL
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
mukLHlK... A $1 ZA PRIVATIZACIJO.. MK...
V petek 23. januarja je Publique baru, pod stadionom, gostil Free-style rap battle, bitko prostoslogašev. Gre za tekmovanje med re-perji, ali po domače nakladači, v freestyle repu, oziroma v prostem slogu. V praksi to pomeni, da si reperji besedilo izmišljujejo sproti, okoli vnaprej določene teme.
Na bitko, ki je seveda miroljubnega značaja, se je prijavilo 16 re-perjev, predvsem pa je privabila ogromno število obiskovalcev, ki pa niso prišli samo “popivat”, temveč so tekmovanju sledili tako, kot se spodobi. Nakladače so pozorno poslušali, tiste “ta dobre” nagradili z vzkliki, tiste, ki pa jim ni šlo, ali pa so jih dobili, da so imeli besedilo že pripravljeno, pa z nagajivimi “buu”-ji.
A tekmovanje ni tekmovanje brez rezultatov. Prvi Publiquov Free-style battle je zmagal strunjanski reper Zofa Lipa, ki smo ga lahko Izolani poslušali že ob dnevih športa na Lonki. Prepričal je tako ljudstvo, kot tudi strokovno žirijo v zasedbi Emkej, Valterap in Ghet. Čestitamo!
Izolani pod reflektorji
Izolski nogometaši so začeli priprave na drugi del sezone. Po prvem delu prvenstva zasedajo vrh lestvice, a borba, predvsem z ekipo iz Ajdovščine, bo še kako trda. Tudi zaradi tega so se odločili za kakovostne priprave kar v domačem kraju, na domači umetni zelenici, a da je to mogoče, so preko Občine Izola prišli do začasnih reflektorjev, ob katerih lahko tekajo gor in dol po igrišču tudi pozno popoldan.
Vsekakor je treba priznati, da tako osvetljeni izolski mestni stadion naredi svojo figuro.
V Plaču Izolanov je na ogled razstava Med nebom, kičem in zemljo, fotografa in botanika Jožeta Langa. Jože Lango v fotoobjektiv ujame podobe, ki jih vsi opazimo, a malokdo jih zares vidi.