ZASAVSKI mfi Jielekl trg X ^tah 113 Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik«. Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sred* — Letna naročnina 400 din, polletn<» 200 din, četrtletne 190, mesečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračair LETO Vin. — Štev. 3 TRBOVLJE, 19 JANUARJA 1955 GLASILO SOCIALISTIČNE'ZVfeZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Deset let sindikalnega gibanja v novi Juooslaviii Z največjim prevratom, ki se je začel v zgodovini, ko je proletariat vzel v svoje roke oblast, sindikati preživljajo v svoji dejavnosti velik preokret: oni so postali nositelj družbenega napredka in graditelj nove družbe. (Lenin o sindikatih) Močan razvoj socialistične izgradnje v novi Jugoslaviji je terjal hitri porast in razvoj delavskega razreda ln njegovih razrednih sindikatov. Namesto prejšnjih neenotnih sindikalnih organizacij so v teku desetih let nastale nove, enotne sindikalne organizacije. Leta 1945, na dan 23. januarja, je bil v Beogradu ustanovni kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije. Letos slavimo torej desetletnico ustanovitve te pomembne organizacije. Danes je v sindikatih vključeno nad 1 milijon 600.000 delavcev vseh poklicev in vseh starosti. V približno 15.000 sindikalnih organizacijah pvuiaga delavski razred graditi boljšo prihodnost sebi in svojim potomcem in ustvarja socialistično družbo, ki pomeni smoter njegovih bojev. Deset let dela sindikata, to so leta upornega boja, večnega prizadevanja — to je prehojena pot nepoznanega heroizma naših delovnih ljudi. Delavski razred je v času obnove daroval vse svoje sile porušeni domovini. Naše obnovljene tovarne, podjetja, mesta In naselja so plod milijonov in milijonov ur prostovoljnega dela naših delovnih ljudi. Sindikalne organizacije so mobilizirale svoje člane, da so l pešn<> premagovali planske naloge in jih presegali. Nešteto tlsočev delavcev je postalo udarnikov, radonalizatorjev In vodij svojih podjetij, V sindikatih so se vzgajal) naši politični delavci, v sindikatih se je sto tisoče njenih članov naučilo pisati in brati ter spoznavati borbo delavskega razreda za preobrazbo svoje domovine. In koliko je še stvari, ki so jih naši sindikati uspešno izvedli, zavedajoč se, da jim to narekuje njihova neomajna zavest in vera v zmago socializma. In ko smo pred leti sprejeli enega izmed najrevolucionar-neiših zakonov — zakon o izročitvi tovarn v roke neposrednih proizvajalcev — so bili sindikati tisti, ki so dali svoje najboljše tovariše za naše delavske svete, za upravne odbore itd. Z delavskim samoupravljanjem pa sindikalno delo nj prenehalo. Nasprotno: s tem so postale naloge sindikatov še večje. Njihova naloga je, da pomagajo rasti in izgradnji delavskega samoupravljanja in da še v večji meri usposabljajo svoje člane za naloge, ki postajajo vsak dan večje. Na tem mestu ne bj govorili o pomoči, ki s« jo sindikalne organizacije nudile svojim članom. Vsi naši delavci pa vedo. da jim je sindikalna organizacija tudi v prihodnje potrebna. Res — sedaj so se oblike sindikalnega dela v marsičem spremenile. Danes je zaščitna vloga skoro povsem prenehala. Sindikalne organizacije so postale ustanova, ki se mora bolj in še v večji meri brigati za strokovni napredek svojih članov, skrbeti morajo, da bodo člani sindikatov sposobni premagovati čedalje večje proizvodne naloge, da bodo postali mojstri svojih strojev in da bodo nenehno dvigali proizvodnjo ter tako stopali v vrsto tistih naprednih industrijskih držav, ki so kos najbolj zamotanim delovnim procesom sodobne tehnike in znanosti. Na drugi strani pa so naše sindikalne organizacije dolžne posvečati več skrbi zdravju naših delavcev, dolžne so skrbeti za njihovo razvedrilo. To so obširne in velike naloge, ki pa jih bodo sindikalne organizacije ob prizadevanja vseh tudi dosegle. Desetletnico ustanovitve naših enotnih sindikatov bomo torej praznoval) v zavesti, da So sindikati množična organizacija delavskega razreda in da so opravičili svoj obstoj. M. Odbor ZB v Hrastniku e pogostil otroke padlih borcev Po sklepa zadnjega občnega zbora je Zveza borcev v Hrastniku pripravila otrokom borcev, ki so padli v NOV, v soboto, 8. januarja, prijetno presenečenje. V dvorani Delavskega doma se Je ob tej priložnosti zbralo ob lepo pogrnjenih mizah 68 partizanskih sirot, med katerimi jih večina že obiskuje višje razrede osnovne šole, gimnazijo, pa tudi učiteljišče, glasbene šole Itd. Veselo razpoloženje je zavladalo v dvorani, ko so se mize napolnile z raznimi dobrotami, z odra pa je pozdravil navzočo mladino »Jurček čarovnik«. Lutkarska družina »Svobode I« jim je pripravila lutkarsko igrico. Ko so zavese skrile »Junaka Jurčka«, je po dvorani zadonelo navdušeno ploskanje. Posebno doživetje na tej prireditvi za te otroke je bilo, ko jim je tov. Jerič Jože-Mfha pripovedoval svoje zanimive partizanske spomine. Prav bi bilo, če bi tov. Jerič nekaj svojih doživetij v NOV priobčil ob priložnosti v našem listu in jih tako ohranil za krajevno kro- PreH zaključkom občnih zborni SZDL na seoežih bodočih komun sedanjega okra a lrbovlfe V zadnjih mesecih lanskega leta in še pred dnevi so bili po okraju Trbovlje občni zbori občinskih in vaških odborov SZDL. Na teh zborih, ki so v večini prav dobro uspeli, zlasti na vasi, so člani razpravljali o opravljenem delu, o formiranju bodočih komun na področju okraja, obravnavali s« nadalje tudi organizacijska vprašanja, delo KZ, probleme komunalnih del, kar je še posebno prišlo do izraza v industrijskih centrih Tr-bovl j e, Zagorje, Hrastnik in Radeče. Po celotnem okraju so občni zbori SZDL žo opravljeni, izvršene pa so tudi komunske Občni zbori SZDL v znamenju politično-ideološkega dviga članstva konference v Zagorju, kjer bodo bodočo komuno sestavljale dosedanja mestna občina Zagor-je ter občine Mlinše, Cemšenik, Trojane, Senožeti in Polšnik — v zadnjem času se pa pojavlja pri nekaterih ljudeh na Trojanah težnja, da b| se ta občina priključila kamniški komuni. Prav tako so izvršili združitveno konferenco SZDL za področje Hrastnika in Dola, ki bosta sestavljal] bodočo hrastniško komuno. Ko bodo izvršene vse priprave, bodo imeli komunske konference SZDL tudi v Trbovljah in Radečah. Konferenca v Trbovljah bo še ta mesec. dozorela misel za združitev v sosednih komunah Obsavja, ki se bodo vključile v komunalno skupnost okraja Trbovlje, bodo začeli pripravljati konferenco, ki bo združila vse odbore Socialistične zteze delovnega ljudstva v komunalno skupnost trboveljskega okraja. -ar niko (morda hi to napravil letos, ko bomo praznovali desetletnico naše osvoboditve). Ob konca pogostitve te mladine je prejel vsak otrok primerno denarno podporo — skupno okrog 40.000 din. Izvedeli smo tudi, da so obojestranske sirote teh otrok — sedem po številu — dobile za Novo leto hranilne knjižice z naloženimi štipendijami od 1. januarja 1954 dalje. Prepričani smo, da bodo matere oz. redniki teh otrok ob pomoči vseh odgovornih čdni-teljev tudi v bodoče vzgajali tu skrbeli za ta mlad) rod, ki se bo ob junaških idealih svojih padlih očetov vključil v bližnji prihodnosti med najzavednejše graditelje naše svobodne socialistične Jugoslavije. -jk- — Jugoslovanski prekooceanski ladji »Kosmij« in »Biokovo« sta v soboto izkrcali v reškem pristanišču 56.000 ton pšenice, ki sta io pripeljali iz ZDA. V prihodnjih dneh bo priplulo še nekaj domačih in tujih ladij s pšenico iz ZDA. Na vseh občnih zborih SZDL so v našem okraju razpravljali o organizaciji raznih tečajev, tako kuharskih, šiviljskih in kmetijskih, za katere se potegujejo zlasti na naši vasi. medtem k0 so v naših centrih obravnavali vprašanje delovanja Ljudske univerze ter ustanavljanje debatnih krožkov, ki »o se doslej prav dobro obnesli v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Na sektorju komune Zagorje so občne zbore SZDL opravili povsod prvikrat razen v Mlinšah In na Trojanah, kjer je bilo treba občni zbor sklicati še enkrat. Vodstvo SZDL je prišlo do ugotovitve, da bo treba nuditi več pomoči vaškim odborom Socialistične zveze v Cemšenl-ku, Mlinšah, Polšniku in v Senožetih. Razni tečaji, ki so Jih organizirali na vasi, ln sicer na Trojanah, v Kolovratu. Mlinšah ln Radečah, bodo dali v sedanjih zimskih mesecih vrsti mladih deklet osnovo v raznih praktičnih predmetih, pa tudi politično izobrazbo, saj se vrše istočasno tudi politična in vzgojna predavanja. V samem centru Zagorja deluje Ljudska univerza, medtem ko so se političnega dela lotili po društvih, k) so že napravila program za politično delo. V Zagorju so med l*rvtni| opravili mestno konfe-renco SZDL, ki Je prav dobro usnela In nakazala smernice za bPdoče delo v organizaciji na Področju tamkajšnje komune. V Trbovljah so tudi že opravljeni vsi občni zbori ter bo komunalna konferenca SZDL — kakor že omenjeno — še ta mesec. Med občnimi zbori organizacij SZDL je najboljše uspel zbor na Dobrni in v Trbovljah-Center. Na teh zborih je bilo slišati, da so posamezni odbori SZDL vodili pomanjkljivo evidenco o volivcih. Tako so n. pr. v Knczdolu ugotovili, da Je v kraju še vedno 60 volivcev izven organizacije SZDL. Tudi na sektorju Hrastnika so imele vse organizacije občni zbor in tudi že komunsko konferenco SZDL. Na zborih so podrobno obravnavali vprašanje vzgoje članstva. V Bobnu so imeli več predavanj o sadjarstvu, želč si pa tudi zdravstvena predavanja. Na terenu 1 v Hrastniku že imajo kuharski, šiviljski In pletilski teč?.l, v Bobnu pa kuharski in šiviljski tečaj. Za vse tečaje vlada v Hrastniku veliko zanimanje, prav tako dobro uspevajo ▼ kraju debatni večeri. Na področju Radeč so občne zbore organizacij SZDL že opravili, zelo slabo pa je izpadel občni zbor v Jagnjenfci. Komunske konference Socialistične zveze še ne morejo sklicati, ker priprave zanjo še niso končane. Ko bodo opravljene vse priprave v našem okraju in ko bo Dg sedaj le 611 dobitkov! Radijski aparat — moško kolo — divan — cement — premog ter še preko 100 večjih in manjših dobitkov za naročnike »Zasavskega vestnika", ki bodo poravnali naročnino za vse leto do 1. maja 1954. Do sedaj smo zbrali sledeče nagrade: Radijski aparat (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), moško kolo (darilo trgovskega podjetja »Železnina«, Trbovlje), divan (darilo trg. podjetja »Potrošnja« Trbovlje), 4 nagrade p« pet vreč cementa (darilo Cementarne Trbovlje), 1 električna pečica (darilo Elektrarne Trbovlje), 1 servis za kompot (darilo Steklarne Hrastnik), 1 stekleni sodček (isti darovalec), 10-dnevna brezplačna oskrba v Počitniškem domu rudarjev na Bledu (darilo Republiškega odbora rudarjev Slovenije), 2 vozička premoga (darilo trboveljskega rudnika), 2 zavitka brezlesnega pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče), 20 nagrad po 500 din v gotovini (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 15 knjižnih zbirk — po 4 do 5 knjig (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 10 nagrad: enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski vestnik« (darilo uprave našega lista), desetdnevno brezplačno letovanje v Počitniškem domu STT v Crikvenfci (darilo Strojne tovarne v Trbovljah). Skupno torej doslej že 61 dobitkov! Pohitite z vplačilom naročnine! Novi naročniki pridejo tudi pri žreba-nb’ ” poštev, če bodo plačali naročnino za vse leto. jzarjamo nadalje vse bralce na pričetek novega romana. ki bo začel Izhajati v našem listu predvideno sredi meseca februarja, in to »Ljubezen lepe Izidore" Naše geslo je: V vsako zasavsko hišo „Zasavski vestnik Po uspešno zaključeni misiji maršala Tita v Indiji in Burmi se je maršal Tito vkrcal na Galeb ter se vrača čez Indijo, Aden in Suez v domovino, kjer ga že vsi nestrpno pričakujemo — (Slika prikazuje: Spomenik neodvisnosti Burmanske unije v Rangunu, katerega si je ogledal tudi maršal Tito.) ^ Vse sile moramo posvetiti izobraževanju Občni zbori naših delavskih prosvetnih društev »Svoboda« so ugotovili, da so društva posvečala premalo pozornosti izobraževanju članstva. Saj je res, da so naša društva tudi preteklo leto prirejala razna predavanja — ponekod celo izobraževalne tečaje in krožke — toda le-te je obiskovalo le razmeroma majhno število ljudi. ZategadeH so društva na letošnjih občnih zborih dobršen del razprav posvetila vprašanju, kako v bodoče bolj zainteresirati delavske množice za Izobraževanje, ki je najvažnejše delo društev. Ponekod so sprejeli zanimive načrte, ki dajo slutiti, da so društva odločena premagati zadevne začetne težave in uveljaviti tudi to najmlajšo dejavnost v naših »Svobodah«. Na nedavnem širšem posvetovanju »Svobod« v Celju, ki ga je vodil predsednik Zveze »Svobod«, tov. Ivan Regent, je bila glavna točka dnevnega reda izobraževanje. Na tem posvetovanju se je pokazalo, da so se društva na letošnjih občnih zborih sicer lotila tega vnraša-nja. nist» pa začela praktično izvajati sklepe Zanimiva je ugotovitev, da so se naša kulturna društva nekoč imenovala izobraževalna društva — se pravi, da so imela samo en cilj: prosvet-ljevati delavske množice v naprednem duhu in jih pripravljati na nove čase ki so rdeli na obzorju Torej je naloga tu-di današnjih »Svobod«, da posvečajo temu področja kulturnega delovanja največ pazljivosti. Na posvetovanju v Celin so obsodil! nepravilno gledanje na predavateljski kader oziroma težnjo, da naj bi na ljudskih univerzah in večernih krožkih predavali le predavatelji, ki pridejo iz Ljubljane ali iz drugih večjih centrov Zakaj? Predvsem zaradi tega ker imamo ml sami v naših delavskih množleah ljndi, ki so sposobni predavati oziroma nodajati ljudem najrazličnejše teme. Marsikateri naših rudarjev si je v povojnih letih pridobil z btanlem in študijem bogato znanje. Zakaj ne bi to znanje posredovali na kar se da mogoče nolluden način še drugim rudarjem? Morda nrvič res ne bo šlo Toda drugič in Obvestilo Sporočam^ vsem članom DPD »Svoboda« v Trbovljah II, da bo redni letni občni zbor društva v soboto. 22. t. m., ob pol 7. url zvečer v veliki rit^-anl Doma »Svobode«, Odbor. tretjič bo zanesljivo že boljšo. Treba je le začeti in uspehi se bodo kaj kmalu pokazali. Tudi sedanja igralska družin* »Svo-bode-Center« ni prišla — kakor se reče — učena na svet. Trdo je morala delati, večer z» večerom sedeti v gledaliških sobicah ter se učiti pravilne izgovarjave jezika in veščin dramskega dela. — Pa tudi pevski zbor »Slavček« se svojih pesmi ni naučil v nekaj dneh. Delati je moral leta in leta. da je postal to, kar danes je. Saj tud. druge sekcije niso vsega znale. In prav tako je z našimi izobraževalnimi sekcijami. Zadolžimo tovariše, ki zanje vemo. da radi mnogo bero, da se sami izobražujejo, naj svoje znanje posredujejo še drugim — skratka: našim delavskim množicam lahko dajemo znanje sam* brez tujih predavateljev. Seveda pa s tem nočemo reči, da bi od časa do časa ne prišel med nas predavatelj iz mesta, iz Ljubljane, Maribora ali drugod Temu se razumljivo ne bomo odrekli. Toda kot rečeno: sami moramo začeti! In če pridenemo še. da imamo v naših rudarskih središčih nešteto učiteljev, profesorjev, rudarskih in drugih inženirjev, doktorjev, ljudi z univerzitetno izobrazbo in še nešteto drugih strokovnjakov, ki bodo radi priskočili na pomoč in predavali ljudem pač o tem. kar jih najbolj zanima. To bi bila v glavnem napotila. ki so jih dobili tudi naši delegati iz našega okraja. . Na njih in njihovih tovariših je sedaj, da začnemo z delom. In v tem delu in prizadevanju ne smemo ostati zadnji — naša preteklost naše tradicije nam tega ne dovolijo. -mv- Obvestilo Obveščamo vse delegate, iz voljene na rajonskih in vaških občinskih zborih SZDL, da bo redni letni občni zbor SZDL za mesto Trbovlje v torek, 25. Januarja t. L, ob štirih popoldne v dvorani hotela »Turist« na Vodah. Mestni odbor SZDL Trbovlje Potujoči kino LP Trbovlje predvaja od 22. do 25. januarja 1955 jugoslovanski film »BAKONJA FRA BRNE«. V soboto 22. I., ob 16.30 v Vačah ob 19. uri v Izlakah; v nedeljo 23. I., ob 10 uri v Pod-kumu, ob 14.30 v Polšniku, ob 18. uri p« v Jagnjenici; v ponedeljek 24. I., ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19 30 v Loki pri Zidanem mostu: v torek 1 25. L ob 18. uri v Čečah. Na kaj imajo pravico delavci in uslužbenci po novem Zakonu o zdravstvenem zavarovanju! (Nadaljevanje ta konec) Bolezenska oskrbnina namesto plače v času bolezni Pravico do hranarlne imajo aktivni zavarovanci v sledetlh primerita: kadar so zaradi bolezni ali nezgode začasno nesposobni za delo; kadar so poklicani na zdravstveni pregled; če so izolirani zaradi sačasnita ali nalezljivih bolezni) če negujejo obolelega člana zavarovanja, kadar jih je za to odredil zdravnik; ako jih je zdravnik določil za zpremljevalca bolnika, ki je poslan na zdravljenje al) zdravniški pregled v drugi kraj; učenci in Študenti, kadar so na praksi, a so »boleli. ter upokojenci, če so zaposleni fn ne prejemajo pokojnine. Hranarina se po novem zakonu odreja na osnovi povprečja plače z vsemi stalnimi dodatki, katere prejemke je delavec dobival v zadnjih treh mesecih, preden je zbolel, V to povprečje se razumljivo ne vračunajo vsi tisti zaslužki, ki jih je zavarovanec pridobil z morebitnim nadurnim delom, ali pa na osnovi pogodb za dela, k) jih je zavarovanec opravil Izven svojega rednega delovnega časa, se pravi, v hranarlno se vračunava samo zaslužek, ustvarjen v 48 rednih delovnih urah na teden. Dobički, ki jih podjetja izplačujejo dodatno svojim delavcem ln uslužbencem ob koncu leta ali polletja, se za hranarlno ne vzamejo v poitev, pač pa so podjetja dolžna, da jemljejo prt izplačilu dobička v obzir tudi dneve bolezni zavarovanca, ki jih je obravnavati kot aktivne delovne dni. Hranarina, nadomestek plače med boleznijo, znala 80 odst. plače od zgoraj navedenega tromesečnega povprečja za prvih sedem dni bolezni — po sedmih dneh bolezni pa ae hranarina dvigne na 90 odst. plače, dokler traja bolezen. Na tej osnovi se izplačuje hranarina samo tlatlm zavarovancem. ki so nepretrgano zavarovani najmanj fl mesecev alf pa zavarovani 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih. Za vse tiste zavarovance, ki nimajo tega delovnega staža, znaša hranarina za prvih 7 dni 60 odst., za nadaljnje dneve bolezni pa 70 odst. od navedene plače. V hranarinsko Osnovo s 60 ali 70 odst. se ne Štejejo zavarovanci, ki so končali Študij In se zaposlili, če so bili za čas StudUa zavarovani. Ce zavarovanec mesec dni po ozdravljenju ponovno zboli za Isto boleznijo, se mu hranarina računa kot nadaljevanje bolezni ter se mu bolezenska oskrbnina odmerja po višjem obračunskem odstotku. Učenci v gospodarstvu, zavarovanci, ki so se ponesrečili, ter zavarovanci, ki so zboleli za poklicno boleznijo — nadalje, če Je zavarovanec odrejen za spremstvo bolnika, se zaračunava zanje od prvega dne polni Iznos hranarlne. Pod enak kriterij sodijo zavarovanci, bol- ni za tuberkulozo, če imajo predpisani staž zavarovanja ■ ako pa nimajo teh pogojev, jim pripada 75-©dstotna hranarina. Za prvih sedem dni bolezni plača zavarovancu hranarlno podjetje, in sicer plačujejo podjetja, ki zaposlujejo ženske, polovico hranarlne, ostanek pa gre v breme socialnega zavarovanja. Zavarovanci, ki jim zdravstvena služba odreja skrajšan delovni čas, prejemajo v podjetju plačo za delo, ki so ga opravili v skrajšanem delovnem času, socialno zavarovanje pe plača tem zavarovancem razliko do njihovega polnega zaslužka. Ce js delavec razporejen Zaradi bolezni na delovno mesto z nižjo plačo, tedaj plačuje podjetje samo zaslužek za skrajšan delovni čas na nižjem delovnem mestu, razlika do njegovega stvarnega zaslužka, ki ga je Imel zavarovanec pred obolenjem, gre V breme socialnega zavarovanja. To stanje traja lahko najdalje leto dni. Zavarovanec, ki je na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, kjer ima polno oskrbo, prejema znižano hranarlno, katere višina Pa je odvisna od števila družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja; zavarovancu brez družine pripada 50-odstot-na hranarina, s 1 družinskim čla. noiti 75-odstotna hranarina, z 2 družinskima članoma 90-odstot-na hranarina, s 3 ln več družinskimi člani pa 100-odstotna bolniška oskrbnina. Za člane družine se Štejejo samo tiste osebe, ki Jih savarovaneo polno vzdržuje. Osebnim upokojencem ln invalidom, ki so v oskrbi v zdravstveni ustanovi, se procentualno zniža pokojnina | v tej zadevi bodo izšli predpisi, do katere mere se pokojnina lahko zniža. Po zakonu pripada nadomestilo za plačo zavarovancem, kt so zaradi nege bolnega otroka, starega izpod 14 let, odtegnjeni od dela; pri tej starosti otrok dobe zavarovanci nadomestilo za plačo 15 dni, za otroke nad 14 let starosti pa 7 dni. Skupščina soc. zavarovanja določi s predpisi, za kakšne primere se odrejajo taki dopusti. Pravico do hranarlne Izgubi zavarovanec v naslednjih primerih; če je zavarovanec postal nesposoben za delo na posledicah storjenega kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen; če se je namerno onesposobil za delo; če namerno zavlačuje zdravljenje ln podobno. Pravice v času nosečnosti in poroda Porodniški dopust traja 90 dni tn sicer polovica dopusta pred porodom, polovica pa po njem. Za ta čas Ima žena — zavarovanka pravico do hranarlne. Ženi — zavarovanki, ki ima polni delovni staž. pripada 100-odstotna hranarina. zavarovanki brez predpisanega staža pa hranarina do 80 odstotkov. Za čas. ki ga porodnica prebije v zdravstveni ustanovi, se ji hranarina ne 7mnn.iliUe. Ako zavarovanka P° 90-dnevnem porodnem dopustu zboli, ali da je bolezen posledi- ca poroda, ima le-ta iste pravice do hrana rine kot ostali zavarovanci. Po preteku porodniškega dopusta Ima mati pravico do skrajšanega delovnega časa in do kritja razlike do njene običajne plače. Pomoč za opremo novorojenega otroka Pravico do pomoči za novorojenega otroka Imajo vse žene — zavarovanke ln žene zavarovancev s polnim stažem zavarovanja, To pravico imajo tudi vdove ln vdovci, ki v času smrti aktivnega zavarovanca niso bili dovolj stari — t, j. žene 40 let, moški pa 55 let, aU če so bili mlajši in imajo otroke Izpod 14 let starosti ali da se je prizadeti pravočasno priglasil posredovalnici za delo. Na to pomoč Ima pravico tudi ločenec, če je bil v času ločitve zakona nesposoben za delo in to stanje v tem času še traja. Zvezni izvršni svet bo odredil višino te pomoči, lokalne skupščine uvoda za soc. uva-rovanje bodo pa odločale, ali se bo ta pomoč izdajala v denarju ali v naturi. Ta pomoč pripada po pravilih materi. Za primer, da se je otrok rodil mrtev Ul je mati pomoč že dvignila, ji te nt treba vračati. Ta pomoč pripada materi tudi, oe se je otrok rodil 10 mesecev po smrti aktivnega zavarovanca, t. j. moža. Pravica do povračila potnih stroškov Do povračila potnih stroškov imajo pravico zavarovanci, kadar so zdravniško poslani v drug kraj v svrho zdravljenja, ali da zavarovanca pokliče zdravniška komisija soc. zavarovanja, alf Ce ga soc. zavarovanje pošlje na klimatsko ali kopališko zdravljenje. Pri prevozu se zavarovanec lahko posluži rednih javnih prevoznih sredstev, vsa specialna prevozna sredstva pa odreja zdravnik, ln to po odobrenju zavoda za soc. zavarovanje. Viilno potnih stroškov bodo določali okrajni uvodi za soc. zavarovanje. Za nujne primere se pacientu določi spremljevalec — vsi otroci do 14. leta pa imajo pravico do spremljevalca. V okviru stroškov imajo zavarovanci pravico do povračila stroškov in pravico do dnevnice, katere višino odredi okrajni uvod u soc. zavarovanje. Pogrebnine V primera smrti zavarovanca kakor tudi smrti člana družine zavarovanca, ki ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, pripada družini ali zavarovancu povračilo u stroške pogreba. Povprečje teh stroškov določi skupščina okrajnega zavoda za soc. zavarovanje. Istočasno pripada družini zavarovanca ob času njegove smrti še enkratna pomoč v višini enomesečne plače. V višini enomesečne penzlje pripada pomoč tudi družini uživalca pokojnine. V. 8. Nr pozabite: vsak na* ročnik »Zasavskega vestnika" je zavarovan IZ LITIJE IN OKOLICE Kaj bo s cesto Litija—Zagorje? V zadnjem času večarat razpravljajo o nujni potreb; zgraditve ceste med litijsko in zagorsko občino ki sta dve obmejni točki .ljubljanskega okoliškega in trboveljskega okraja. Zasavska cesta je od ljubljanske strani že speljana mimo Litije in vse do Spodnjega Loga, na nasprotnem bregu železniške postaje reke Save. Od Klicalnika pri Litiji mimo Renk in do Zagorja je treba potegniti le okrog 7 kilometrov nove ceste, pa bi bila zasavska soteska prebita ln tako vee spodnje Zasavje močno približano Litiji ta Ljubljani. Sedanja cestna zveza iz Zagorja skozi Medijsko dolino in na Trojane ali P® preko Vač ter po levem bregu Save do Ljubljane je precej daljša, kakor bi bila proga skb-z; Renke. Prav tako je precej daljša že obstoječa cestna zveza iz Radeč skozi Sopoto in preko Preske (nedaleč od Polšnika) skozi dolino Reke in skozi Šmartno in Zavrstniško ter Besnlfiko dolino do Ljubljane. Dopisnik »Zasavskega vratnika« se je obrnil na direktorja Uprave za ceste tov Franceta Gorenjca, ki mu Je dal Izjavo, da ima cestna uprava zgraditev cestne trase skozi Renke že v svojem delovnem načrtu za naj-b 114jo bodočnost in da so postavljeni v proračun potrebni zneski za Izdelavo načrtov ta za pripravljalna dela na terenu. Nekdanji načrt, ki ga je pred drugo svetovno vojno naročil litijski okrajni cestni odbor, ne pride več v poštev. Za dograditev te ceste so po-krenili akcijo že tudi predstavniki ljudske oblasti, zato pričakujemo, da bomo že v letošnjem letu začeli s pripravljalnimi deli za res nujno potrebno cesto skozi Zasavje. Ob obletnici množičnega odhoda litijskih fantov v partizane V januarju leta 1943 je nemška okupacijska oblast vpoklicala mlajše letnike v nemško vojsko. Temu pozivu so se odzvali le redki mladeniči iz naše doline. Večina narodno zavednih fantov ki so sodelovali v Osvobodilni fronti, so uporabili ta nasilni korak nemške vojske zato. da so odšli na predvečer nemške mobilizacije v partizane. V NOV so odšli fantje iz Litije, Brega, Kostrevniške doline i. dr., ki so s tem izpričali evoje sovraštvo do okupatorja. Okupator je že v naslednjih dnevih Izselil vte družine, katerih sinovi so odšli v partizane. Mladi partizani la Litije in okolice so se borili nato ves čas v vrstah narodnoosvobodilne vojske. Preživeli borci, ki so odšli v partizane v januarju leta 1943, so uvedli po osvoboditvi običaj, da se za obletnico snidejo in obujajo spomine na težka a tudi slavna leta. Ob teh sestankih obiščejo vse družine, iz katerih so fantje odšli v partizane, pa tudi narodno zavedne kmete, ki so dajali našim partizanom zavetje, hrano ali jih podpirali na kakršen koli drug način Tako nadaljevanje partizanskih tradicij je gotovo važno, ker seznanja mlade rodove z dogodki IZ naše nedavne preteklosti. Preselitev v Zdravstveni dom so preložili Za Januar določeno preselitev splošne In zobozdravstvene ambulante v novo poslopje Zdravstvenega doma so preložili na spomlad zarod« tehničnih zadržkov, ker novi prostori še niso povsem zgotovljeni in tudi zaradi pomanjkanja kuriva Takrat pa bo otvoritev zvezana s slovesnostjo ki naj da duška veselju vsega prebivalstva litijske komune ki bo dobila ž novo stavbo moderno zdravstveno ustanovo Litijski Rdeči križ skrbi za socialno ogrožene V Litiji imamo dva odbora Rdečega križa, ta sicer občinskega in mestnega Vaški odbori RK pa so v vseh večjih vaseh obširne litijske občine, razen v Podlentjurju, kjer takega odbora doslej niso ustanovili in tamkajšnje prebivalstvo ni vključeno v delo te pomembne humanitarne ustanove. Na zadnji seji je občinski odbor litijskega RK razdelil mestnemu in vsem vaškin. odborom RK nekaj obleke za socialno šibke družine Razen litijskega občinskega in mestnega odbora je treba pohvaliti tudi delo vaških odborov RK na Savi, V Hotiču in v Jablaniški dolini. Litijska komuna bo imela pretežno kmečki živelj V zadnjem času v Litiji in okolici mnogo govorimo o bodoči litijski komuni. Bilo je že več sestankov kjer so razpravljali o pripravah za ustanovitev komune. Razpravljajo pa tudi že o bodočem vodilnem kadru. Brez dobrega strokovno izšolanega ln politično zavednega kadra se bodoča litijska komuna ne bo mogla tako razvijati, kakor bi bilo to v korist vse naše skupnosti. Po statističnih poročilih sodeč, bo imela bodoča litijska komuna pretežno kmetijski značai akoravno ima Oobro odrte svinjske kože plačuir KOTEKS pe din 200 odkupuje tudi kože domačih seicev S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov' Litija predilnico ta lesno industrijo, Kresnice apnenice in Šmartno pa tovarno usnja ter mizarstvo Bodoča komuna bo morala ustano,riti še kako industrijo da bo zaposlila razpoložljivo silo Sedanja litijska in šmarska občina imata pretežno število delavcev in uslužbencev in sicer prva 66°/« delavcev ter 21°/o kmetov, Šmartno pa 46°/« delavcev in uslužbencev, ta sicer prva 60°/« de-občine imajc večino kmetov, tako Prežganje 77®/o (delavcev in uslužbencev le 17%), Gabrovka 74% kmetov (delavcev in uslužbencev le 19%), občina Vače ima 70% kmetov, delavcev in uslužbencev 25%. medtem ko ima kresnička občina skoraj na polovico kmetov in nekaj manj delavcev in uslužbencev; prvih je 48%, drugih 43 odstotkov Prav te številke nam nalagajo dolžnost, da v bodoč; litijski koffiUilj omogočimo razvoj našim kmetom Zato bo treba podpirati kmetijske zadruge, ki povezujejo baše kmete in s pomočjo delovnih pospeševalnih odsekov skušajo dvigati kmetijsko proizvodnjo in nudit, našemu kmetu sodobne pridobitve ter mu pomagati z mehanizacijo. Na nedavnem občnem zboru litijske KZ so že nakazali smernice za bodočo dejavnost in predlagal' povezavo vseh kmetijskih zadrug na območju litijske komune. KZ v Litiji, ki je med najmočnejšimi kmetijskimi zadrugam' na našem področju ta zaradi svojega osrednjega položaja dolžna, da sodeluje v tem gibanju na čelu, je postavila zahtevo, naj bi dobili v poslopju litijskega Zadružnega doma dovolj prostora za namestitev odsekov in pisarn za bodoči medzadružni odbor KZ. Do’Žnost OLO Ljubljana okolica, OZZ in litijske mestne občine je, da nudijo kmetijskim zadrugam vso podporo za nadaljnji razvo in napredek. Litijski ribiči delujejo v sestavu trboveljskega društva Reka Sava sodi od litijskega mostu pa do izliva Črnega potoka nad Sevnico v sestav trboveljskega ribiškega okoliša. Prav 2ato so litijski ribiči včlanjeni v trboveljskem ribiškem društvu. Cesto Imajo naši ribiči sestanke, ki se jih udeležujejo tudi vodilni člani ribiške organizacije iz Trbovelj, Tak sestanek, kjer so reševal* društvene zadeve, je bil tudi v nedeljo, 9. januarja, v Litiji. Zaradi razžalitve 3000 din denarne kazni I Pred okrajnim sodiščem ▼ Tr-I bovljah se je morala zagovarjati Elizabeta M., gospodinja stanujoča v Radečah št.20, ker je 25. avgusta lanskega leta na prostaški način napadla pred svojo hišo Z. F, kjer ta stanuje. Večkrat ga je udarila z motiko ter mu delala očitke, ki bi mogli Škodovati njegovi časti in dobremu imenu. Obtoženka je bila zato obsojena na 4000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Do 1. maja je Čas, da naročite naš list »Zasavski vestnik" am ga boš gonil, kam?* se j* zadrl Matic in stopil tik pred Velšeta. Oči, ki lih /e bil sam smeh, so se grozeče zableščale. •Tebi /e napoti, kal da ne moreš kar naprej lelesnatt?* Nekaj hipov je ie strmel V Velšeta, dokler ni ta povesil oči. nato pa je stopil k Martlnku. »Kam bi gonili siromaka? Ali bo drugje drugačen? V dolino ga vendar ne kaže nagnati ,. Drugam pa, kamor koli pojde, vsepovsod bo dražil ljudi To počenja ie. odkar ga poznam. Mi smo ga vajeni, nam /e ...« »Lahko tebi,* ga je presekal Velše, »tebe se nikdar ne lotit* •Ne bodi preveč pameten, pa bo še tebe pustil na miru.* »A, kajpak! z a norca me bo imel, jaz bom pa lepo molčal,* se je razvnel Velše, Krilil je z rokami, kakor da bi hotel vsako besedo » kretnjami še posebej podčrtati Pa tudi obraz se mu je spreminjal dobival je zdaj začudene zdaj maščevalne, toda nikdar vesele poteze »Nisem včerajSnjl, ne,* le pihal možak, »mene ne bo vsak vlačil po to-beh. Da bi me takle, mmm.. no, ne bom rekel, kar sl mislim. Ne. potem pa raje greml* Stoptl je nekaj korakov po gozdu. »Kam boš hudiča hodil,* je zavpil Martlnek, ki je vzel njegove besede zares •Teh nekaj dni bomo ž» pretolkli*—- nt hudič' Kako bi pn Izgledalo. če bi šel kdo stran?, 7dni se ie Martlnek spet čutil vodjo skupine. Moral je miri- ti, pogovarjati, čeprav bi ta hip najraje vso družbo pognal h vragu. Medtem ko so ort pogovarjali Velšeta — tudi Matic ga ni več zbadal — se je vrnil med nje Mihelah Nekaj časa je Uho prisluškoval razgovoru Ko pa je uganil, ta kaj pravzaprav gre, je sam stopil k Velšetu. »Povej pred vsemi kot možak, da bomo do konca skupaj,* je rekel Mihelah. •Saj nt samo tebi hudo. Za takšno malenkost bi se kdo drugi še zmenil ne — ti pa zaženeš tak hrupi* Pogledal ga je s svojimi otroškimi očmi tako proseče, da se Velše ni mogel več razburjati. •Na miru naj, me pusti, pa bo vse dobro,* le rekel tn se trpko nasmehnil. MIhelak ga je krepko potresel za ramena — nežni obraz se mu le raztegnil v nasmeh ki le vta-kogar ogrel Noto le stopil do ležišča Skrbno fe rtrfcaf odelo, pobral z nje vse bilke, zrahljal praprot tn jo znova pregrnil. Sedel je na odelo Pogled mu je ušel na stezo Na njej le obstal, kakor dn bt prav od tam pričakoval rešitve. Martlnek pa le o odgooor samo odločno odkimal. ★ Domink se je vrnil otovorjen s hrano: v rokah je Imel lonec vročega mleka. pod desno pazduho pa le stiskal hleb kruha. Postavil je lonec na tla tn dal hleb M artlnku Brez beseda ga le vzel, razčetvortl, nato pa razrezal v vroče mleko Potihoma »o rudarji prisedli. Brisali so žlice ob robove sukn/tčev In nestrpno čakali, da bo Martink kruh razrezal. Doma — razen Mihelaka — mleka niso jedli Tu v hribih pa so se jim želodci spremenili. Vsakršna jed jim je dišala, skoraj vsake je bilo premalo. Ko jo bil kruh naposled razrezan, to se pomaknili za korak bliže k loncu kali lo sa zadnja dva. Naposled je zmagal Malic, Velše pa je ,bU spet užaljen, toda ne tako hudo kot prej, ker mu je Domink podhodu, de je on Hčer dovolj bi-tter ta dolino, a premalo zvit. Užaljen In nesrečen je bil Mihe-lak. Stopil je do svojega ležišča in legel na hrbet. Strmel fe o Nadaljevanje Vinko Mollnat ODLOČITEV in začeli s slastjo jesti. Vsem se je zdelo, da ima lonec nekje skrito luknjo, kajti mleko /e vidno kopnelo. Ko je manjkalo še dobra dva palca do dna, to vsi, razen Mihelaka, odložili žlice. Se bi jedli, toda vedeli so, da bo za hrusta, kot js Mihelah, še tako premalo. In ker so ga imeli vsi radi. so mu zmeraj pustili, da je lonec izpraznil. •Ne boste več? Kar jejte, sa/ ni slabo,* jih fe eliti Mlhslak. Nihče se mu ni pridružil, a je bil lonec vseeno kmalu prazen. Možje so vstal/ in sl pretegovali zaspane ude Razvil se je živahen vsakdanji razgovor. Razgovor je postal živahnejši, ko so odločali, kdo pojde v dolino. Na Martlnkovo vprašanje so se priglasili Mihelah, Velše in Malic, Ker to se za Mihelaka vsi bali, da bi, če bi že prišel v dolino, ostal pri ženi, so se prere- jasno, sinje nebo/ v širokih prsih pa mu le vrela jesa, ker mu tovariši ne dovolijo, da bi šel pogledat otroka Res je bilo zanj nsvarno, ker je stanoval poleg uprave tn bi ga lahko ujeli, toda on js Imel otroka, prvega, kt ga je tako težko pričakoval. To bi morali tovariši razumeti, je tuhtal Mihelah. Medtem so rudarji is naročili Maticu, kaj naj sporoči družinam, ga opominjali, naj bo previden in da naj zagotovo poizve, kako stoje stvari s šlrajkom. Matic je obljubljal vse m vsem ter komaj čakal, da bo lahko zdrknil p dolino. Ko to mu naposled le vse naročili, si je še popravil pomečkan klobuk In stopil na stezo. •Pa glej, da se ga spet ne na-leseš in obležiš,* ga je posvaril Martink in mu požugal s pestjo. Matic pa mu je o odgovor sa- mo pomahaj z roko In te na ves glas takrohotal. Gledali eo še za njim, dokler nt njegova opotekajoča postava izginila med drevjem. •Bi šli zdaj na delot* jih je vprašal Martink. Možje so prikimali. Kmet torbar, pri katerem so delali ta hrano, je vsakomur od-kazal opravsk; Martink, Mihelak In Dominh so Sli orat, Zorič je klepal In popravljal kdse, Velše pa, ki ni tnal nobenega kmečkega dela, je cepil drva. Mihelak je bil še vedno užaljen In je molčal, Toda ko je stopal za plugom, ga je jeza zapuščala. V njem se je spet prebudilo hrepenenje, da bi oral brez presfanka, da bi Imel kos svojs zemlje In kmetoval. Sporni-ni Iz mladosti In dela na polju so vreli na dan. Zazdeli so te mu tako lepi, da je na vse slabo pozabil. Zdaj je spet z zanimanjem Opazoval tovariša, ki sta stopala pred njim; Martink je držal za plužne, Domink pa je vodil vole. Zdaj fe Domink lahko zabrusil staremu, kar koli je hoteli ta mu ne bi zameril Se smejal se Is njegovemu zbadanju In ga podžigal. Ko ga je Domink dodobra obral, se je spravil nad volila. Pripovedoval mu je, kolikor je pač mogel resno, vse mogoče neumnosti, kt so mu šinile v glavo, kakor da bi se o gostilni pogovarja/ s pl/ancem, ki aa spomin In razsodnost že zapuščata In no vsako besedo samo še kima To se je zdelo MatHnku tako smešno, dn se le tkoro ves čas režal. Se re*vean Mihelaka je včasih posilil smeh. Po kosilu, ki ni bilo preveč imenitno, so nekaj časa posedeli v senci pred hišo, nato pa spet pljunili v roke. Delali so do sedmih, potem povečerjali In se utrujeni vračali v svoje taborišče. •Hrana pa ni preveč dobra,* je rekel Mihelak. •Kaj hočeš, preveč nas je, pa vedo, da bomo delali za vsako hrano,* je vzdihnil Martink. •Človek se rad okorišča z nesrečo drugega.* V taborišču Malica še ni bilo. Možje so se začudeni spogledali In obnemeli, Slutili so, da se je v dolini, ali pa s Maticem nehaj zgodilo. Za prazen nič se ni za* kasnil, sa/ je vedel, kako težko ga vsi pričakujejo. In la sluln/a nečesa težkega, nedoločenega, jih je morila, da so postali vsi razdražljivi in nataknjeni. Govorili niso skoro nič, le skrb so brali drug drugemu v očeh. Na/slabše pa je bilo z Mihela-kom. Naj se je še tako branil in otepal, strahu pred nečim nepričakovanim ni mogel zakriti. Poskušal se je pomiriti s ho/o po gozdu, a miru vendar ni našel. Zdelo se mu je, da hodi vse prepočasi, da bi najraje sam stekel v dolino in tam poizvedel, kako /e s družinami ln zakaj se Matic ne vrne. Ugibal je vse mogoče, toda bolj ko je razmišljal, več nesreč se mu le zdelo možnih. Nt mogel več zdržati skrbi za sebe. Moral st je o njih p ogovoriti s tovariši, da bi ga pomirili ln potolažili, ali pa njegove sumnje in slutnie potrdili. (Nadaljevanje sledi) ŠTEV. 3 K [So Stran 3 ima pravico do nakupa knjig s popustom? bo traj.a„,..od »• jannaria do 31- Lzvodih’ Jih potrebuj«. su katere bodo ljudske knjižnice lahko nakupovale knjige a popustom, je vzbudila mnogo zanikanja v slovenski javnosti. Na ljudsko prosveto Slovenije prihajajo Vprašanja, kako bo potekala ta akcija. Na ta vprašanja odgovarja sledeče pojasnilo: Prvo vprašanje, na katero žele ljudje odgovor, je: KDO IMA PRAVICO DO NAKUPA KNJIG S POPUSTOM? To pravico Imajo vse javne ljudske knjižnice — _ mestne, občinske, društvene, knjižnice po podjetjih in sindikatih ter mladinske, pionirske, dijaške in šolarske knjižnice. Akcija naj omogoči ljudskim knjižnicam priti do knjig po znižanih cenah — zasebnikom Popust n; namenjen. Popust je enkraten in časovno omejen ter SE 0 NOVOLETNI JELKI Kako so jo praznovali v Polsniku? Odbor za izvedbo novoletne jelke v Polšniku je imel precej marca 1955. Seznam vseh teh knjig bo izšel N,-dalje ljudje vprašujejo, KA- te dni v štirinajstdnevniku _______ TEKE KNJIGE PRODAJAJO »Ljudska prosveta«, ki ga dobi- i truda, da je pripravil vse potreb' S POPUSTOM IN KOMKREN vajo vse slovenske ljudske knjiž- n0- Za prosvetno in tehnično JE TA POPUST? Popust velja niče, Ijudskoprosvetne društva slran proslave ste se obvezala za knjige vseh slovenskih zn- in mnoge šole. D« bi bili prav ložb (Cankarjeva založba, Drž. založba Slovenije, Mladinska knjiga, Kmečka knjiga, Slovenska Matica, Slovenski knjižni zavod. Naš tisk, Nova Obzorja, Primorska založba), k; so izšle od leta 1945 do konca leta 1954, kolikor so še na knjižnem trgu. Pri tem popustu knjige niso združene v zbirke, kakor je to običajno pri novoletnih popustih nekaterih založb, marveč je popust določen za vsako knjigo posebej. Popust znaša od 20 do 50 odst. Vsaka knjižnica lahko kupi katero koli knjigo v toliko Zakaj ie tako? Dva meseca so se pripravljali. Večer za večerom so prihajali po svojem teikem poklicnem delu v majhno sobico in se Vadili pozno v noč. Dva meseca — menda ie dalje — je pozno v noč svetila luč njihove sobe in naznanjala vsem po naključju zakasnelim mimoidočim, da se v tisti razsvetljeni sobi vadijo elani gledališkega kolektiva zagorske »Svobode«. Dva polna meseca je neutrudni režiser popravljal, prisluškoval, dopolnjeval in izboljševal besede in stavke prav tako neutrudnih igralcev, Mnogokrat se je jezil, večkrat podvomil v uspeh začrtane gledališke igre, toda vedno znova vztrajno pilil in pilil. Hotel je Zagorjanom prikazati uspeh svojega dela in jim nuditi bo najvažnejši smoter naših v vsakem kraju obveščeni o knjižni akciji, bodo to številko »Ljudske prosvete« prejele prav vse šole v Sloveniji. Številka bo v celoti posvečena knjižni akciji in bo vsebovala nadrobna tehnična navodila za naročanje knjig in seznam vseh knjig, ki žanre velja popust. Pri vsaki kniiei bo razen popusta v od-sotkih navedena cena s popustim in redna knjigotržna eena. KAKO BODO KNJIŽNICE NAKOCALE KNJIGE? Vsa naročila bodo ila preko Izvršnega odbora Ljudske proavete v Ljubljani. Knjige bodo naročale knjižnice same ali zanje mestni, občinski in okrajni sveti za prosveto ln kulturo, okrajni odbori T brdske prosvete, zadruge itd. Vsi ti bodo naročali po posebnih naročilnicah, katerih obrazec bo obiavljen v listu »Ljudska prosveta«. če kateri od interesentov za storiti vs« potrebno šolski upra **telI njegova Žena, za kar jima moramo izreči vse priznanje, zlasti še, da sta % tako malimi sredstvi pripravila tako lepo slovesnost. Da bi otroci ohranili čim lepši spomin na novoletno jelko in na dedka Mraza, je le-ta prispeval za izlet pionirjev v Ljubljano, ki so si v spremstvu učiteljev ogledali tamkaišnji cirkus in novoletni otroški sejem ter seveda telju kat potreben denarni znesek s prošnjo, da on opravi potrebne nakupe ter nato napravi razdelitev med otroke. Po tej obdaritvi je dedek Mraz povabil vse na čajanko, kjer so bilj vsi pogoščeni s klobasami, belimi hlebčki ln čajem. Ves spored je trajal od sedmih do treh popoldne, nato pa so se otroci srečni in zadovoljni vračali na svoje domove. Vsem, ki so s prispevki ln delom omogočili pripraviti to lepo slovesnost, prisrčna hvala ... in kako je bilo na Vodenski šoli v Trbovljah I. že ves čas po prihodu dedka Ko Je visok) gost zapuščal razrede, so presenečenj obrazi otrok zažareli v zadovoljstvu in veselju, Pospravili so darilca, v srcu učencev pa se je porodil sklep, da bodo skušali postati v bodoče najboljši pionirji. Veselo razpoloženje na šoli ob praznovanju novoletne jelke so omogočila s prispevki razna trboveljska podjetja in ustanove V imenu hvaležne mladine so pionirji v skupinicah osebno voščili uspešno Novo leto predstavnikom podjetij ter funkcionarjem OLO ln LOMO Trbovlje ter jim pok'onili v zahvalo šopek telohovega cvetja tudj aprevod dedka Mraza v Ljub- Mraza na telovadišče TVD »Par-Izleta se je udeležbo okrog tizana« v Trbov’|ah je vladalo 90 šolskih otrok iz Polžnika, Ma- po vseh razredih vodenske šole mol) in Konjšiee. v Trbovljah tisto svojevrstno Dne 28 decembra 1954 je polš-niika mladina gledala film ki jim ga je v okviru novoletnega niki razpoloženje, ki je lastno samo otroškemu svetu. , Zlasti zadnji dan po.ttka v sta-praznika igral Potujoči kino LP ! rem letu je bil za vse učence v Trbovlje. Za njim je sledila j znamenju radostnega praznova-igrica »Darilo«, nato pa pevske nja in pričakovanja dedka Mra- j«rn,* n,hč”rt!'”r- “w K»*i» Tsav*zlT&zsvss. 'i,r!S ml Cl*<0 vel'k°> ,z v?hki- bf» obiavljen V listu »Ljud- daril okrog 180 pionirjev in ci- ! obdaril učence. V veliko prese- batvmm' črkami na- s prosveta«. cibanov Za pionirsko knjižnico nečenje otrok je ta dobri pozna- nj r^!an}no oznanilo, ki je Ce kateri od Interesentov ra. je podaril dedek Mraz za okrog valeč mladine ooznal vse večje in vabUo občinstvo k tej igri. In še nakup morda ne bi dobil V roke 0000 din mladinskih knjig. Ker manjše grešnike na šoli. ki pa ° i 1 ^^bne številke »Ljudske pro- i pa mu ja zmanjkalo zvezkov in so mu obljubili, da se bodo po Aiefta/ pa /e mora Morda svete, nai se obrne glede poias- ostalih šolskih potrebščin, s ka- boljšali. Pohvalil pa j« dedek bi o treba, da nas i Zagorjani nil na IzvrSni odbor Ljudske terimi je hotel obdariti šolsko Mraz vse tiste učence, ki so sami povedo, kakšnih gledaliških prosveti ---- 1 - - - del si žele. Morda bi sami izbrali repertoar? Toda na jasnem si moramo biti, da ni mogoče igrati le komedij, operet in drugih samo na smeh preračunanih iger. V naše programe morajo biti nujno uvrščena tudi resna, vzgol-na gledališka dela. ki bodo gledalca pritegnila tn ga silila k razmišljanju ter mu bogatila njegovo notranjost in duševno obzorje, ga plemenitila, ln tedaj nekaj uric prijetnega razvedrila. In vsi igralci so se zavedali, da je potrebno to njihovo vztrajno delo, da je prav, če se režiser jezi na kakršno koli napako, kajti vedeli to, da bo zato uspeh tega prizadevanja mnogo lepši. Tako so delali dan za dnem polna dva meseca — in še dalje/ In takrat, ko so menili, da bo dvorana v kulturnem hramu polna, so doživeli razočaranje: namesto polne dvorane je sedelo »Svobod« dosežen. In nič prej! Bodisi eno ali drugo. — Nič bolje ni bilo z obiskom igre v nedeljo. No — recimo — malo bolje! V dvorani je sedelo nekaj več ljudi Toda za Zagorje občutno in mnoao premalo. S tem člankom vetrno vse naše kulturne in še druge javne delavce, da svregovorito svojo besedo o naši dramatiki in svetu-jejo amaterskim gledališkim kolektivom. kako narti pol iz prosvete Slovenije v Ljubljani.' mladino, je dal šolskemu upravi- ' pohvalo zaslužili. Plodno delo Svobode v Radečah V zimskih mesecih se je delo ra deške »Svobode« močno poživilo. Vsi odseki društva pridno vadijo in so že večkrat pokazali svoje znanje. Med temi sekcijami je bil prav priden na delu pevski odsek, ki Se vadi v učenju novih pesmi, posebno velik doprinos pa so napravili ti pevci s sodelovanjem pri opereti »Hmeljska princesa«, ki to jo uprizorili petkrat, sedaj pa se V Radečah vadijo že Za novo opereto Tudi godbeniki na pihala so marljivo vadilj ter redno hodili k vajam. Le-ti so sedaj zadovoljni, tamkaj reci in piši približno sto gate" Mnogi' Vnnorinnislasti lju- j ?aia“; iteiEs jsM s;; si1 plačan, je sedel v dvorani prav , »Zasavski vestnik« rade volje majhen del zagorskega občinstva, j ustregel tej želri ln objavil v*a Z-aka/ tako? — so se vpraše- mišljenja. In končno se zave- vali vsi igralci. Kako je io mo- damo, da več Hudi več vč To nai bi bil kažipot za to razpravo. M goče? Ni čudno, če so podvomdi v svojo prizadevnost ln postali malodušnl Kdo ne bi bil? Morda bi bilo drugače, če bi gledališki kolektiv igral kakšno osladno opereto zahodnega kova. Morda bi se tedaj celo ljudje stepli za vstopnice! Toda zdaj so igrali Nušičevo komedijo »Pro-tekclja«. Torej Igro, gledališko delo, ki je doživelo po vseh naših amaterskih odrih velik uspeh. Samo v Zagorju nel Ta igra je komedija, ostra satira na račun predvojnih oblastnikov, ki so s proteketjo, podkupovanjem In drugimi podobnimi prijemi prišli v »gornje plasti« tedanje družbe. Saj vsi poznamo Nušičeva dela, ki so nekoč in vellafo še danes za najboljše dramske storitve. In zategadeli bi igra morala vzbuditi zanimanje med našimi ljudmi. Pa aa ni. Morda se bo našel kdo, ki bo spel dejal, da ni bilo za Igro dovolj propanande, da ni bilo dovolj reklamnih lepakov Toda temu ni tako V naj- Občni zbor matičnega gasilskena društva v Hrastniku Občni zbor v nedello, 9 iamr arja, je potekel v veliko bo'jšem razpoloženju kot lani kjer ie društveni nadzorni odbor upravičeno grajal slabo društveno upravo in njeno nedclavno't V letu 1954 pa je bi’o vodstvo društva pod novim, resnim In podjetnim odborom, ki mu je načeloval preizkušeni gasilec tov Jaka Klemen, hvale vredno fn v tem vzdušju je bil letošnji občni zbor boliži. v vel ko zadovoljstvo navzočih Če bodo de’ali neugodnem vremenu. — Jazz »Marijan Nemec« je prav tako aktiven in ima redne vaje ter sodeluje pri vseh večjih prireditvah v razvedrilo občinstva ra-deške komune — Gledališki odsek v zadnjih mesecih preteklega leta ni imel posebnih uspehov, to pa zaradi renoviranja gledališke dvorane in odra, ki je sedaj med najlepilmi v Sloveniji. Vendar oa ie kolektiv radeikega gledališča — kakor že omen!eno — uprizoril skupno s pevskim odsekom operejo »Hmeliska princema« Sedaj_ pa vadi gledališki kolektiv Tlemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«, ki jo namerava dati na oder še ta mesec Prav pridno je na delu nadalje dramska družina v ra-deški Papirnici Uprizorila je v mesecu novembru Nušičevo komedijo »Svet« in z njo gostovala v Krmelju. Ta družina ie pripravila tudi silvestrovanje, sedaj pa Študira Moličrove »Scapinove zviiače* enako pripravila ta ko- lišč«, ki je naštudiralo Igrico »Kraljična z mrtvim srcem« ter jo dalo na oder ob novoletni jelki za najmlajše šestkrat ter dvakrat za starejše (glej tudi naš drugi članek). V Radečah je Da delu Ljudska univerza. Priredila je že tri predavanja, in sicer »O vzgoji šolske mladine«, »O lepotah Slovenije«, prav tako pa pre- davanje »O vzgoji predšolske mladine«. V seriavu »Svobode« v Radečah deluje uspešno knjižnica. Občinstvo v zimskih mesecih kaj rado sega po knjigah, vendar je največ bralcev med m'adino. Ne bi bilo napak, če bi tudi starejši še bolj pridno segli po dobrem in lepem čtivu. -ar. v tej smeri, bo matično društvo lahko postalo sprt vodilno mod petimi kraievmmi pa škimi I Hane ictrlco ’Janko ,n Metka* društvi oziroma osmimi v bodo?! | Uspešno deluje v okviru rade-hrastn;ški komuni ške »Svobode* Mladinško gleda- Nekaj iz Radeč Naše pridne pionirje in pionir- materiala za svoje delavce in ke je tudi letos obiskal dedek uslužbence. Mraz ter jih obdaroval in pohva- Samo v Radečah v domu TVD lil, pa tudi pokaral, pač po njih »Partizana« se je silvestrovanje pridnosti in marljivosti. Obiskal neko'iko skazilo, ker jih je trbo-jih je po vseh naših šolah, tako veljska godba pustila na cedilu, v Radečah, Loki, Zidanem mo- kar ne bo kmalu pozabljeno in stu, Vrhovem, Jagnjenici, Svib- odpuščeno. Lepo je, držati se po-nem in v Podkraju. Mladinsko godbe ali pa jo vsaj odpovedati, gledališče v Radečah pa je po Tako neznačajno, kot je to stp-njegovem naročilu uprizorilo rila trboveljska godba, ko je igrico »Kraljična z mrtvim brez slehernega obvestila eno-srcem« ter jo prikazalo kar štiri- stavno ni bilo, je pa vsega ob-krai 2 velikim uspehom in so jo sejanja vredno postopanje Kljub obiskali pionirji z vseh naših temu pa so potem Radečani ve-okoliških šol, ki so bili z njo ze- selo dočakali Novo leto in ob lo zadovoljni. zvokih harmonike pozabili na ne- Najlepše pa je bilo v domu zanesljive trboveljske godbenike. TVD »Partizana«, kjer je dedek * , Mraz priredil pravcato zabavo za Pri DPD »Svoboda« v Radečah pionirje in pionirke z godbo in bo v bližnji prihodnosti ustanov-plesom ter jih obsul s pomaran- I|en tudi Lutkovni odsek, za kačami in drugimi dobrotami, da ga terega je že nakupil lutke okrai kar ne morejo pozabiti in pre- ni odbor LP Trbovl i e S lem bo hvaliti »Svobod*« v Radečah pridobila uhk* * * * vr'°prii«»»-'f-™ "■*> »»«»'*' »'<> >•- in veselju pričakovali, upajmo, da sel1- TOVARIŠU V SPOMIN Težko je odjeknila tik pred poslovitvijo starega leta žalostna novica —- zlasti še'med prijatelji in znanci — da nas je za vedno zapustil naš prijatelj KARLO FRESEL. Pokojni Karlo je moral že v svojem 45. letu zapustiti svojo družino in prijatelje. Njega se prav dobro spominjamo tisti, s katerimi je on skupno delil usodo svojega življenja v zloglasnem taborišču Mauthausen v letu 1941, krfmor je bil iz celjskih zaporov odgnan tudi on. Človek z visoko moralo, kakršen je bil Karlo, ni omahnil niti pod najhujšim terorjem v teh letih. Skupno smo prezirali smrt, skupno delili košček kruha, skupno gojili «rd proti sovražniku Karlo je moral na posledicah, dobljenih v taborišču, v prerani grob Njegova zadnja pot je pnča'a, da je bil priljubljen. Številni venci so zasuli njegov grob. Mrak je legal na zagorsko dolino, ko smo se zadnjič s solzami v očeh poslovili od njegovega poslednjega doma. Dragi Karlo! Spomin na tvoje trdo življenje bo ostal vsem tvojim tovarišem nepozaben. Tvoji prijatelji. Veselo je pogozdovanje v Konjšici K članku pod gornjim naslovom. ki smo ga priobčili v 1. številki »Zasavskega vestnika« dne 5. t. m. na 3. strani, nam pošilja Uprava za gozdarstvo prj OLO Trbovlje v objavo sledeče pojasnilo- S pogozdovalnimi deli smo na območju našega okraja pričeli že meseca oktobra, v novembru pa je pričelo zmrzovati, tako da smo morali s pogozdovanjem prenehati. Zaradi tega mraza je ostalo dosti sadik zakopanih, to je ne-pogozdenih Konec meseca novembra in v začetku decembra pa je temperatura zraka spet narasla in zemljr. ni več zmrzovala. Tako smo vreme izkoristil- in s pogo2dovalnimi deli nadaljevali. Navadno je vzrok, da se je pogozdovalo v tako poznem času. ko taka dela res niso več primerna res srečnega, Novega leta Prav prisrčno in po domače so silve-strova'1 v Zidanem mostu in Loki. Papirnica Radeče je priredila silvestrovanje za svoj kolektiv, ki je bilo prav veselo in prisrčno, pa tudi Industrija gradbenega Leno in prijetno je poslušati vesele in poskočne d'ma na toplem. Plačaj naročnino ».Zasavskega vestnika" za celo leto, pa bo verjetno radijski aparat — tvoj, Mira Pucova: TIHA VODA Romati Nenadoma si Jp pričel domišljati, da sedi med dvema žen-*kama, kajti Agatina slika tam na steni se mu je s svojim bledim smehljajem rogala, kakor da je živa Agata sama P& Je bila tako tiha kakor da je le podoba. Naslikana roka. ki je Počivala na nabirkih krinoline, Jo bila enako h’adna in negibna kakor njena roka na tej mizi Za nekaj hipov ni bilo nič resnično — obe, slika in ženska. «ta bili enako mrtvi in enako Živi. Ni ju mogel zagrabiti, ker ®ta bili izven njegovega območja, nekje sta bili. kamor njegovo znanje m več seglo, dva strahova, ki Ju Je sovražil ln Je trepetal pred njima. Kapljice znoja so mu stopile na čelo, Kaj mu je bilo? Saj bo »boleli Tišina v jedilnici je bila napetost, ki mu je lomila ra-»um. Agatine strašne, skoro bele na sliki, te oči naproti njemu v tihem ovalu njenega obraba. ki se širilo Za boga. od česa s.rijo tako? Od sovraštva? Srh je šel po njem Natočil si je vina v kozarec in ga lzpll na dušek Zdaj mu je bilo bolje, »klonil ee je nad krožnik ir Je Pri'1''’ jesti Komaj da Je potisnil posled- nji grižljaj v usta, je že vstal in odrinil stol od mize. da se je prevrnil, »V svojo sobo pojdi,« je dejal. »Z doma grerr.. In .. .«< Grožnja Je zvenela v njegovem glasu ln že Je držal ključ v rokah. »Jutri bom dal napraviti zapah na vrata « je zamrmral Stal je togo. z naprej potisnjenim trebuhom ln je z'obno zri vanjo Življenje se mu je videlo do skrajnosti zoprno in zameril Je življenju da ni bilo lepše, še bolj pa je zameril Agati, da je s svojim vedenjem doprinašala k tej zoprnosti Popoldne se je bil hudo sporekel s Fernhahnom in če se 1e spomnil na to, so mu še vedno žive: trepetali od zadržane besnosti Vrhu tega pa zavest, da ljudje okoli tebe cepajo kakor muhe zaradi te gnusne bolezn* — zaradi črnih koz.. Zavest, da more ta bolezen doleteti tudi tebe, da nisi niti malo varen pred njo in da si danes živ jutri pa morda že na tem da bi umrl! To Je bilo krivično Hotel je še dolgo živeti in zato je bilo krivično, da le v nevarnosti Kar zagorelo Je v njem od togote »Ali me misliš še zapirati?« je kriknila. Ce bi mu ne bila dala prejle razumeti da Je tako zaklepanje nesmiselno in smešno, bi Je morda ne zaprl več. Toda njenemu mnenju se ni mogel ukloniti Morda Je res ne bo zaklepal dolgo, preneha' pa bo s tem, ko bo sam hotel In bilo mu Je prekleto vseeno, če se to razve po vsej dolini Da. za vraga! BUo mu je vseeno kaj bodo rekli ljudje — nikoli mu ni bilo mar žabukovških lezikovl In « svojo ženo Je lahko počenjal, kar je hotel Dolžnost njegove žene Je bila, da ie lepo ostala v eobl, če jo je zaklenil ne na da si Je proti niegovi volji dala odpreti vrata Ze zrradi tega le zaslužila da jo je spet zaprl. »Da. zaprl te bom draga moja, ker r>e želim, da bi se spet sprehajala po vasi ko me ne bo doma,« ji je izjavil s neko okrutnostjo v glasu Obraz se Ji 1e spačil. »Prosim te, ne stori tega.« Videl je da ji je strašno težko. prositi ga Roke, ki si jih Je prekrižala na prsih. ,je pri tem stiskala v pesti in v bledi obraz ji je planila rdečica »Ah torej ste milostiva končno vendarle blagovolili zaprositi me? Torej ste se pričeli zavedati da ste mi podložni ln da je povsem odvisno od moje dobre volje, kako boste živeli? Agata, napreduješ! Daj, ie malo . Še nekaj lepih, nežnih besed pa se bom morda pustil omehčati.« Molčala je in je spet bila bleda kakor zid. »Nič? Torej nočeš biti ljubka? Boriti se hočeš do zadnjega diha, kaj? Toda jaz sem močnejši, draga. Strl te bom, Agata. Strl te bom tako, da se boš plazila pred menoj po kolenih, gola, če bom hotel Ali rne razumeš?« Stopil je k njej ln jo prijel za lakti Tis*; trenutek, ko se je bil počutil bednega in zbeganega, je bil že daleč za njim. Videl je mrtnjo v njenih očeh, toda ta mržnja ga je »daj zabaval* in mu je hkrati do neznosnosti stopnjevala željo, da bi jo pregazil. »Na kolena ali slišiš?« je hripavo zašepetal. Pričel jo je pritiskati k tlom., režeč se ji v obraz. »Nel« je zavpila ln se mu skušala izviti. Tedal jo je dvignil na roke. čeprav se Je besno upirala Z nogo je aunll v vrata spalnice, da so ee sunkoma odprla Z velikim zamahom jo je vrgel na posteljo. Tam je obležala, brez sape, z glavo navzdol in iz pričeske se ji je usula kita. Prijel se je za kolke in se je pričel smejati »Lahko bi storil s tabo. kar bi hotel. Toda ni mi do tega, da bi ti napravil silo — to ne bi bil noben užitek Sama me moraš prositi Nu, prosi me. naj ostanem zdajle pr; tebi in naj te ljubim, pa te morda jutri ne bom zaklenil več « »Tega ne prenesem, da bi bila še naprej zaklenjena Zblaznela bom!« je rekla s tankim, povsem tujim glasom »Toda jaz lahko prenesem, da si mrzla nasproti meni kakor kamen? Jaz lahko prenesem, da ljubiš drugega. Jaz pa capljam za tabo kakor berač? Jaz lahko prenesem, da se že petnajst let trudim okoli tebe, ti pa se še vedno vedeš kakor nedotaknlse-me, kakor prazna jajčna lupina, ki se bo zdrobila, če Jo bom le malo stisnil?« Njena bela roka s Širokim poročnim prstanom je ležala kakor odtrgana na posteljni odeji Bridka, divja nežnost ga je obšla spričo pogleda nanjo. Samega sebe n| razumel Imelo ga je, da bi zdrobil njeno roko in bi od te bele polt; ne ostalo nič več kakor kupček krvavega zdriza — in imelo ga je, da bi jo obsul s strastnimi poljubi. Prijel se je za glavo Sovražil jo je. Ali pa jo je morda ljubil? »Kako nespametna si, Agata,« je hripavo rekel »Kaj ne vidiš, da bi nama obema lahko bilo veliko bolje, če bi le ti hotela. Za vraga, kaj ne vidiš, da ne boš ^ s to hladno surovostjo pri meni: nič dosegla? Saj potrebujem' tvoje nežnosti, ker ..« Ne tega ji ni mogel reči, da« Jo ljubi Raji; bi umrl »Reci naj ostanem nocoj pri tebi,« 1e zašepetal Zdelo se mu je, da bo vse dobro če bo zdsjle popustila Vse ji bo lahko odpustil, vse pozabil. Čakal je. Telo ga je bolelo od tega čakanja. Strmela je v strop in črne obrvi je stikala skupaj, kakor da napeto premišljuje. Prsi so se ji dvigale, kakor da je upehana. Končno je obrnila oči k njemu, topo, brez slehernega občutja. Njene ustnice so bile tanka zareza. »Ostani,« Je rekla z mrtvim glasom Petnajsto poglavje Izolirnica pri svetem Miklavžu je bila kmalu pretesna za toliko bolnikov, ln mnogi Zabukovčani so umirali doma v lastnih posteljah ... Tedaj je od Oblasti prišlo navodilo, da ni puščat: mrličev pod isto streho z živimi Kdor je umrl so ga kar brez odlašanja položili v .sto in ga prenesli v mrtvašnico, ki se je nasproti cerkve naslanjala ob mež-narjevo hišo Mrtvašnica je bila ostala tam še iz časov, ko se je pokonališčp razprosl iralo okoli cerkve. Bila je nizka, zatohla kamra, v kateri je ena sarAa krsta imela komal dovolj prostora. Tako se je večkrat pripetilo, da Je moral kateri od mrličev prenočiti kar pod milim nebom pod zvezdnatim prtom poletne noči. In psi, ki so se v takih nočeh v zborih oglašali z zabukovških dvorišč, so mu tulili žalostinko (Dalje prihodnjič) Josip Brinar: (Nadaljevanje) 3. Lisica in kokot Nad dobravo se je razprostiral somrak; polje in gozd sta snivala v trdnem spanju; niti jutranja sapa se še ni poigravala z odrevenelimi lističi; mir narave je zazibaval vse naokrog v ©krepčevalen sen. Polagoma pa se je jelo svetliti na vzhodu; jutranja zarja je pozlatila obzorje in veselega srca so jele živali Po gozdu mencati krmežljave oči in se vzdigati z mehkega loža. Previdno poslušaje je stala lisica ob gozdnem parobku. -Z ušesi strigoč je oore-rala na vse strani, če ji morebiti ne preti kakšna nevarnost. Previdno je stopala med grmičevjem, tu pa tam postala in strigla z ušesi. Grobna tišina je vladala naokrog; še bilka se ni zganila. To je bilo previdni preklicanki prav po godu; brezskrbno je ubrala pot naravnost prek pu-stcpoljine, kajti tod je bilo najbliže do znanega kokošnjaka. V plotu, ki je opletel vaškega sodje dvorišče, je Zvitorepka že zdavnaj opazila vrzel; skoz to odprtino se je torej brzo pre-komataia. cede sline Po zaželenem zajtrku. Pa danes pretkani rjavki ni bila sreča mila. Ponosni klicar na dvorišču, stari kokot Gre-benjak, je še spal v družbi svojih putk in jarčic visoko gori na kuropetniku, kamor se ni prišlo tako ziahkoma. »Al| ni škoda, da b{ pustila tečen zajtrk, ki m) je tako blizu pod nosom?« je godrnjala lisica gledajoč noželiiv« na kvišku. Toda Zvitorepka ni vrgla tako hitro puške v koruzo, češ, saj se ta šmentanj Grebenjak vendar ne bo večno šop*»ii n* visokih gredeh. Potihoma jo je pomuzala za obnlotno bezv«vje ♦e- je oor»-zala iz zasede. Toda navzlic njeni previdnosti je vendarle suhotno listje zašumljalo ter vzbudilo Grebenjakovo ženo, našešurjeno Kokodajsko, tz Jutranjega spanja. Mravljinci «-> zagomazell prestrašeni kvočki po hrbtu; trepetaje je našopirila gosto perje, zaplahutala s perotnicam; ter zahrketala, globoko vzdihnivšf: »Oh, strah In groza me je, Grebenjak moj ljubi! Cuješ li. dragic moj kar zon- me nhle^-va! Oh. brani me, mili moj Grebenjak!« »Kaj pa je?« zagodrnja kokot: Rešitev nagradne skrivalnice za pionirje Rešitev nagradne besedne uganke iz prejšnje številke našega lista se glasi: Kadar mačke ni doma, miši plešejoI Žreb je tokrat prisodil nagrado pionirki Ivici Arh, učenki 4. razreda osnovne šole v Trbov-ljah-Vodah, ki naj se oglasj v našem uredništvu, da ji izročimo obljuVjeno knjižno darilo »čemu se treseš kakor šiba na vodi? Saj sva vendar za varnim plotom in vrh tega še čujeta skrbna psa pod kuropetnikom. Kaj bi te torej bilo strah! Le prosi rajšj nebo, da nama da vedno tako varnega zavetja, v kakršnem sva tule. Pa kaj vemo, kaj naju še hudega čaka, draga Kokodajska; meni se je pravkar sanjalo, da sem nosil krvavordečo zavratnico; to pomeni žalost in tugo.« »Sveti križ, ti nama pomagaj!« zajavska mati Kokodajska; »tamle v bezgovju je zopet nekaj zašumljalo In se zganilo!« »T0 so le prazni strahovi!« to- laži Grebenjak drgetajočo pu-to; »eh, kako brž je pri vas ženskah ogenj v strehi! Le poslušaj ti mene; kar sem danes videi v sanjah, tega se nama še m nadejati precej zdaj; kajti sanje se nikdar poprej ne uresničijo kakor čez sedem let.« »Oh, da bi bilo res!« odvrne starka Kokodajska. »Da bi le ti ne zabredel v kako nesrečo; kdo naj nas reve potem vodi in nam svetuje? Zgodilo b| se nam, kakor našemu revšetu, drobnemu Petrčku! Kar noč ga je vzela, ker ni imel skrbnega očeta, ki bi ga vodil in varoval.« (Dalje prihodnjič) FIZKULTURA IN ŠPORT Vet treningov — pa bodo nsidil Se vedi Z občnega zbora KK RudarUstanovitev ženske ekipe pri »Rudarju" Nagradna križanka za pionirje Vodoravno: 2. ptič z rumenim kljunom; 4. pionir, ki hodi v šo!o; 5. oblika vode v hudi zimi. Navpično■ 1. hiša, ki jo pionirji vsak dan obiskujejo (mn.): 2. debela lesena palica; 3. obrodi drevo jeseni. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti v naše ured; ništvo Kakor vedno, bo tudi tokrat dobil izžrebani rešitelj križanke od nas lepo knjigo v spomin. V zadnjih dneh v revirjih Trbovlje V spodnjem delu trboveljske doline je imela prejšnji ponedeljek tamkajšnja »Svoboda-Zasavje« svoj redni letni občni zbor — poročila na njem pa niso dala povsem zadovoljive slike o delu v raznih sekcijah društva Sekretar okrajnega odbora SZDL tov Janez Jesenšek, ki se je udeležil tega občnega zbora, je med drugim pravilno naglasil, naj bo steber naših »Svobod« predvsem mladina, iz katere bomo vzgajali nove kadre, ki jih bo naša socialistična domovina nujno potrebovala tudi v prihodnosti. * Slikarska razstava dveh mladih umetnikov tov. Milana Rijavca in tov Marjana Trškarja, profesorjev risanja na trboveljski gimnaz-ji, je doživela v Trbovljah lep uspeh. Bila je zelo dobro obiskana, kar dokazuje, da ima tudi preprost rudar smisel za umetniška dela. * Zadnje dni so imele občne zbore pododbori sindikalnih podružnic rudarjev v Zagorju. Hrastniku in Trbovljah. Mesec januar stoji na splošno v znamenju občnih zborov naših organizacij, kj se bodo končali v celoti šele do meseca marca — Občni zbor je imela minulo soboto tudi nogometna sekcija SD »Rudarja« v Trbovljah — v soboto pa je SD »Svoboda« v Trbovljah odprlo pri Tauzelju svoje prenovljeno kegljišče V soboto je to društvo odprlo pri Dimnilnj v T/vVah r,r*“ Člani SZDL — poskrbimo, da pride v sleherno hišo naše glasilo ..Zasavski vestnik"! S tem bomo počastili tudi jubilejno leto — 10-letnico našega osvobojenja. USTNICA UREDNIŠTVA Polšnik. — Poslanega članka s dpisom »prizadeti prebivalci« napisani obliki žal ne moremo lobčiti Objavimo ga iahko mo tedaj, če s podpisom pre-amete polno odgovornost za tr-;ve v svojem dopisu Uredništvo. Meseca maja velika tombola $D ..Rudarja' v Trbovljah! Uprava SD »Rudarja« vi Trbovljah sporoča vsem, da< bo v sredini meseca majaj \ spet priredila VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO svojega društva. S tombol-, sidrni kartami bo mogoče^ dobiti spet zelo lepe tombole ter mnogo ostalih do-j bitkov Uprava SD »Rudarja« v Trbovljah Radijski aparat — prva nagrada za naročnike ..Zasavskega vestnika" (darilo uprave ZV.) Ljudski odbor mestne občine Trbovlje Tajništvo Glede na spremenjeno stanje in zaradi olajšanja uveljavljanja družbenega upravljanja s stanovanjskim skladom, je ljudski odbor mestne občine na svoji petindvajseti seji. dne 23 dec p 1. svoj odlok o organih upravljanja in določitvi hiš ki sodijo v stanovanjsko skupnost, o pogoiih sklepanja stanovanjskih poqodb, o najemninah tn skladih spremenili tako da se njegovo novo besedilo glasi: odlok. S tem seznanjamo vse prebivalce našega mesta ln jih opozarjamo. da se bo ljudski odbor natanko držal svojega predpisa. Štev 1-52/2 (Iz tajništva LOMO Trbovlje) Popravek Članek, ki smo ga priobčili na sedmi strani v 2. številki našega lista dne 12, t. m. pod naslovom »Dedek Mraz nas je obiskal«, popravljamo v toliko, da na prireditvi Novoletne jelke v Bobnu nad Hrastnikom ni sodelovala rudarska godba Iz Hrastnika, pač pa člani steklarske godbe iz Hrastnika. — Uredništvo. stišče, ki ga lahko štejemo med najlepše urejene gostinske prostore v trboveljski dolini. ■k Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da bo v soboto, 22, t. m. gorenjski vokalni kvintet gost mešanega pevskega zbora »Slavček« ter bo ob pol 8. uri zvečer priredil v DekivsKem Comu koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi Hrastnik Godba JLA iz Ljubljane je v soboto. 15 t m., pod vodstvom dirigenta, hra-stniškega rojaka,, tov. Jožeta Bruna, kapetana I ki., priredila ob 17. uri koncert v dvorani Kemične tovarne v Sp. Hrastniku, ob 19,30 pa koncert v dvorani pri Logarju v Zg. Hrastniku Na obeh Koncertih je godba JLA izvajala dela Gomesa, Gounoda, Puccinija, Mascagnija Dvoraka, Verdija, Gotovca in Veberja — kot solist na klarinetu pa je nistopil na teh prireditvah tov. Bruno Brun, profesor beograjske Glasbene akademije, nadalje sopra-nistinja Vanda Gerlovičeva ter tenorist ljubljanske Opere Drago Čuden. ^ Minuli petek je imelo v Hrastniku I. redni letni občni zbor SD »Rudar« Iz poročil na občnem zboru smo povzeli, da hoče to mlado športno društvo ki je šele lani začelo s svojim delom, še v letošnjem letu ustanoviti lahkoatletsko, kegljaško, odbojkarsko in namiznoteniško sekcijo, prav tako pa se je občni zbor izrekel za potrebo graditve Športnega doma^ v Hrastniku. Pretekli petek se je nadalje predstavila prebivalcem Sp. Hrastnika in tamkajšnj, šolski mladini igralska družina osmošolcev trboveljske gimnazije s pravljično igro s petjem in godbo »Trnuljčica«, ki so jo mladi gostje prav lepo uprizorili. Med njimi smo opazili nekaj dobrih igralskih talentov Gledalcem so ugajale lepe kulise, kostumi, balet, lepa izgovarjava itd. — vendar bi igra zaslužila boljši obisk Hrastničani čestitajo prizadevnim mladim igralcem k lepemu uspehu, zlasti pa še režiserju prof Radu Cešnovarju. KINO »SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH bo predvajal danes, v sredo, in jutri, v četrtek, ob 17. in 19. uri ameriški film »Glas v viharju11 Od petka do ponedeljka bo imel na sporedu francoski film ..Prijateljice noči" Mladini do 16 leta starosti je vstop k temu filmu prepovedan. Za mladino bo v nedeljo ameriški film ..Tajni tovor" KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II. bo predvajal v petek, nedeljo, ponedeljek in torek ameriški pusto’e«mki ba.rVTV film »Skaramuš" Ob dobri udeležbi članstva je imel prejšnji torek kegljaški klub ŠD »Rudarja« v Trbovljah svoj redni letni občni zbor. Udeležili so se ga tudi zastopniki Kegljaškega centra Trbovlje tov. Klenovšek in tov. Stepišnik ter podpredsednik matičnega društva ŠD »Rudarja« tov. Ivo Sajovic. Iz poročil predsednika kluba tov. Arnška in tajnika tov. Tineta Klopčiča ter iz živahne diskusije posnemamo sledeče: Pomemben uspeh je dosegel kegljaški klub z dograditvijo modernega dvosteznega in z neonsko razsvetljavo opremljenega kegljišča. Dasj je kegljišče veliko, se je v praksi pokazalo, da je še premajhno. — Preteklp leto je | imela ta .sekcija 22 tekmovanj. V mesecu marcu so se kosali za prvenstvo centra Celje štirje člani. Za republiško prvenstvo se je plasiral Tine Klopčič s 722 podrtimi klini Prijateljsko tekmovanje z ekipo »Gradisa« v Šoštanju se je končalo z zmago navedenega podjetja. Tudi prijateljsko tekmovanje z »Betonom« v Celju je kegljaški klub ŠD »Rudarja« izgubil, tekmovanje z »Bratstvom« pravtam pa dobil. Na pokalnem tekmovanju v Hrastniku je klub zasedel II mesto, prav tako na pokalnem tekmovanju v Zagorju drugo mesto Pri prvenstvu Centra Zasavje med posamezniki so zasedli 1. mesto tov. Tauselj s 423 prevrnjenimi lesovi, 2. mesto tov Smodič s 399 klini in 3 mesto tov. Kovče s 374 podrtimi keglji med petimi najboljšimi kegljači v Zasavju. V ekipnem tekmovanju Centra Zasavje v narodnem slogu so kegljači kluba zasedli I mesto s 732 prevrnjenimi lesovi. Na prvenstvu Slovenije v Ljubljani so kegljači ŠD »Rudarja« kot ekipa zasedli 4 mesto, v tekmovanju posameznikov Tau” selj 4 mesto s 426 klini, Smodič pa 24 mesto s 411 lesovi Na tekmovanju za Šefmanov memorial v okviru Zasavja je klub dosegel 1. mesto s 725 podrtimi klini. Na tekmovanju za državno prvenstvo v Zenici klub ni imel vidnejšega uspeha, klubsko tekmovanje med moštvom A in B pa j je bilo uspešno za I moštvo V j okviru prireditev občinskega 1 praznika v Radečah je ostalo II-i moštvo v tekmovanju zadnje. Na ! državni praznik 29. novembra je j klub priredil prijateljsko tekmovanje s člani upravnega odbora ŠD »Rudarja«. V decembru je je tekmovanje končalo z zmago »Rudarja«. Za zaključek je bilo na Jesenicah ekipno tekmovanje za Šefmanov memorial, kjer pa je ekipa ostala na zadnjem mestu. Istega dne je tekmovalo doma II. moštvo uspešno z ekipama »Bratstva« iz Hrastnika in »Svobodo-Zasavje« Sekcija je izvedla tro-mesečno tekmovanje s 100 lučaji mešano; prvi je bil Blatnik s 382 klini, drugi Kovče s 379 lesovi, grala ženska skupina prvo tekmovanje s 157 : 152 klini v korist »Rudarja«, drugi nastop s 188 : 151 klini pa v korist ženske ekipe »Betona« iz Celja. Z najmočnejšo ekipo kegijačic v Kranju ženska ekipa »Rudarja« ni imela uspeha kot posameznica pa se je odlikovala tov. Verbiče va s 158 lesovi. Tudi ženska ekipa je . izvedla tekmovanja s 160 lučaji mešano, kjer je bila prva Eltca Verbiče-va s 354 prevrnjenimi klini, druga je bila Ivica Tauselj s 355 x i keglji, tretja pa Dragi Vozelj s T ‘v1” t,T. v tek™™* *S'k. okip.i .Rad»r]«. do>«gl» srrvsrv.ses is-- k« ■» nem slogu za prvenstvo Centra Zasavje v Zagorju je zmagalo moštvo »Pro'etarca« ekipa »Rudarja« pa je bila druga. moški. V diskusiji je bilo dosti govora o disciplini Članstvo želi več treningov, prav tako več medsebojnih tekmovanj z • ostalimi društvi, pa b| bilo doma ali v gosteh. Vsi so bili mnenja, da je Med pozitivne rezultate smemo mogoče doseči še večje uspehe le šteti pri kegljaški sekciji ŠD z vestnim treningom in discipli-»Rudarja« ustanovitev ženske eki- no. . „ • pe ki jo je vestno vodil in uspo- j Po .zvolitv. novega odbora je sob.1 v kratkem času inštruktor ! občni zbor_ sprejel več _ sklepov, tov Viri. V začetku septembra ' ’ J *’ ustanovljena ženska ekipa je imela medtem doma dve tekmovanji; z ekipo »Betona« je odi ki dajo upati, da bo kegljaška sekcija ŠD »Rudarja« dosegla v novem letu vidnejše uspehe kot pa lani. -ar- Smučarji iz Zagorja na snegu Poročali smo že, da so preteklo nedeljo na pobočjih Partizanskega vrha izvedli zagorski pionirji klubsko prvenstvo v veleslalomu. Zaradi izredno slabih snežnih razmer je moralo odpasti klubsko prvenstvo v tekih, smuku in slalomu za mladince in člane Zagorski smučarji so te dni imeli na Partizanskem vrhu 10-dnevni smučarski tečaj, vendar pa jim zima tudi tam ni bila naklonjena. Kljub temu pa so zagorski smučarji začeli akcijo za množično smučanje v Zagorju. Prav tako so napravili seznam mladine po šolah, ki je navdušena za smučanje Rezultat popisa nam da slutiti, da bo treba v Zagorju še marsikaj storiti, da bodo tudi ženske pričele v večji meri pristopati k tej zimski športni panogi Medtem ko se je mladincev priglasilo 210, se. je mladink priglasilo le 6. S to mladino bodo začeli — takoj ko bo v Zagorju dovolj snega — z vajami v smučanju iz same osnove, seveda pa ne bodo pri tem pozabili tudi na vzgojo mladine, ki bo pristopila v klub Pri akciji za množičnost smučanja v Zagorju so dobili pomoč od LOMO rsu »n.uu- Ivana Jesin; aeiavec rant (631.); Jakob Kirn (76 i.)s par in trg. pomočnica Marjeta Vekoslava Dorič, roj. Urlep (341-) Kuder. . I Pavla Oblak, roj. Koritnik (521.); ’j Elvira Stepinšek (1 dan); Ivan UMRLI SO: ’ Mejač (691.),; Martin Lajjornik V občini Čemšenik: Jožefa (721.): Anton Golob (681.); Mar- Bolak roj Prašnikar (741.). tin Božjak (831.); Breda BregaJ V občini Dole pri Litiji: Stri«- (3 «**«>»Kastelic, roj. niia Ribič (1 mesec); Cecilija Adamlje (52 1.), • * a„um: I v občini Trojane: FiUp Kos (681). V občini Zagorje: Marija Smergut (721.); Ignac Avbelj (81 L). V obilni Hrastnik: Vid Senica (771.); Jože Pirc (771-); Alekš Grešak (771.); Marija Plazer, roj. Klanšek (691.); Jože Tanšek (861.). V občini Loka pri Zidanem mostu: Jože Tavčar (43 L). V občini Mlinše; Marija Gošte, Marn, roj. KoleŠa (61 1.); Matild* Pfajfar (861.); Frančiška Vodenik (76 L); Ana Medved, roj. Snoj (831.): Avgust Fakin (651.): Jera Tomc, roj Jesih (901.); Jernej Ravnjak (84 1.): Frančiška šafner (671.); Karol Fresel (48L); Franc Tiloor (36 U.