Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja tveler vtak prvi in trenji četrtek meseca. Ako je ta dan pratnik, izide „DOMOLJUB« dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta edo Irto. - Spiti tn dopttt naj te pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v eemeniikih ulicah it. 2. Naročnina m tnterati pa opravmitvu ,DOMOLJUBAu Vodnikove uUat It. 3. — Naznanila te vtprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 15. V Ljubljani, 5. avgusta 1897. Letniki. Novi pridobninski davek. Zadnji »Domoljub« je poročal, da se bode zem-Ijiiki davek za nekaj tisofiakov znižal, kat je naSe kmetovalce gotovo zelo razveselilo. — Toda kadar država kaj odpusti^ gleda, da ti drugej napolni svoj vedno prasni *ep. — Ia res! Driavni zbor je eklenil nove davčne postave. Poeihmal ne bodo več davčne gosposke same odmerjale in nakladale davke ljudem, ampak napravijo se davčni okraji, ki bodo morali spraviti neko Se naprej odločeno svoto davkov skupaj. Zato se nastavijo za vsak tak davčni okraj posebne komisije za odmerjenje p r i d o b n i n • skega davka. Polovico članov v te komisije in predsednika imenuje minister, drugo polovico pa jih izvolijo davkoplačevalci iz svoje srede. V ta namen se po postavi vsi tisti, ki morajo plačevati pridobninski davek v onem davčnem okraju, razdele v Štiri razrede. V prvem razredu so oni, ki plačujejo več kot 1000 (tisoč) gld na leto pridobninskega davka, v drugem so oni, ki plačujejo na leto od 150 do 1000 gld. tega davka, v tretjem pa so oni, ki plačujejo od 30 do 150 gld., in v četrtem vsi oni, ki plačujejo na leto manj ko 30 gld. tega davka. Vse osebe, ki plačujejo pridobninski davek v istem davčnem okraju in v istem razredu skupaj, se imenujejo družba pridobninskega davka plačeval c e v. Okrajno glavarstvo vpisuje posamezne osebe v to družbo* ob enem pa tudi pove svoto, koliko davka mora plačati ta davčna družba. Ta ftvota se ittienuje družben kontingent, to je družbin del Vsi deli vseh deželft skupaj pa nabavijo gl a4 n o s v 616 p r i-dobitnega davka. ' ' Ta kontingent se dold« za p*vo dobo (1898 in 1899) tako, da se seštejejo vsi cesarski davki, katere so ti davkoplačevalci v zadnjem času od tistih svojih pod- jetij plačevali,, katera padejo sedaj pod novo postavo pri-iobninskdga davka. Davčna družba prvega razreda mora plačati ta davek za prihodnjo dobo v celi prejšnji svoti brez odpusta. Dragt razred dobi en del dovoljenega odpusta, tretji razred eden ln pol in četrti razred dva dela ali Se enkrat toliko ko drugI razred odpust«. Koliko pa znaSa postavno dovoljeni odpust? Postavno dovoljeni odpust znaSa 20 % (dvajset odstotkov) glavne svote preračunanega pridobninskega davka. Kdor ima podjetja v raznih okrajih, je član več tacih davčnih družb. Komisije za odmerjenje pridobninskega davka. Te komisije določijo davek od prdjbnine za vsako podjetje (n. pr. tovarne, mline, obrtnike itd.) izvzeti so kroSnjarji z domačim blagom. Predsednika in polovico komisarjev imenuje minister, drugo polovico jih volijo davkoplačevalci. Vsak ud ima svojega namestnika. Voli se pa tako-le: prvi in drugi razred volita naravnost ali direktno, tretji in četrti razred pa volita vo-livne može in ti Stole volijo komisarje in namestnike. Pravico voliti imajo le možje, ki so stari že 24 let in imajo vse državljanske pravice. Kdor je izvoljen, mora sprejeti, če ni star Čez 60 let, bofehen, državni in deželni poslanec, ali član kake druge take stroke. Volite* velja za Štiri leta; čez dve keti jih polovica odstopi in je nova volitev. ! Predsednik vodi posvetovanje. "6nudobi V roke od okrajnega glavarstva vse izjave 6 pridobnin^ posameznih davkoplačevalcev in jih pregleda. Pomag predsedniku jeden uradnik okrajnega glavarstva in u „ te komisije. Tudi strokovnjake sme poklicati za poj ah ajo ''M* BiH VU . izvedbo in po potrebi zaslišati pod prisego. Dovoljeno mu je tudi napravljati oglede po tovarnah in skladiščih. Zupani in druge gosposke 80 dolžne podpirati to komisijo. Čudno pa je to, da postava ne pripušča poizvedovati pri postni hranilnici, obrtnih nadzornikih in pri bolniških blagajnah. Tukty bi se dalo najpreje kaj izvedeti za premožnejše ljudi. Napoved prldobninskega davka. S 1. januvarijem 1898 se začne novi davek pobirati, do tistega časa pa mora komisija vsakemu posebej določiti, koliko davka bo za prihodnjo dobo plačeval. V ta namen pa je treba komisiji natanko vedeti, s čim se kdo pečs, kako podjetje ima, od katerega bode ta davek plačeval. V ta aamen izdaja davkarija posebne pole — obrazce, ki« je 23 predalčkov. Te predalčke mora vsakteri izpolniti natanko in resnično, sicer ga kaznujejo oetso. £0 je obrazec izpolnjen, se posije davčnemu uradu. Ta izpolnjeni obrazec se imenuje najava pridobninskega davka«. Vlada je določila 1. dan mes avgusta za čas, ko morigo vsi pridobit- niki svoje napovedi doposlati. Kdor tega 9e ni storil, naj se požuri, da ne zapade kaki kaani. Izgled take napovedi za mlinarja: 1 Anton Ru«, 2 iz Temenice 3. —, 4. —, 5. kna patent za mlinarje z dne 4. grudna 1891, 6. ima mlin na tri tečaje in stope, 8. ima samo ta mlin, 9. mlin ima en sam prostor, ki je lastnina mlinarjeva ln najemičina bi znašala letnih 120 gld., 10. melje samo za domačine in ne za prodaj, 11. melje celo leto, le huda suSa ali led ga ustavita za kak teden, 12. (tok« pišejo le najemniki), 13 pred menoj je moj oče imel mlin, 14. meljem sam in moja družina, 15. - 16. mlin goni voda iz potoka Temenica, drugih strojev nimam, 17. mlin je vreden 2000 gld., 18 posebnega kapitala za mlinarstvo nimam, kar zasluzim, zopet porabim, 19. oprava v mlinu ja vredna 200 gld., 20 21. —, 22. mlin malo nese in ne aasluži več kot za hrano družini, 28. —. AntooRue, mlinar. Kmetom ni treba delati le napovedi, ako samo svoje zemljišče obdelujejo. Razgled Dne 17. julija je došla z Dunaja vest, da je vlada razpustila slovensko celjsko gimnazijo. Prejšnji državni zbor ni hotel več dovoliti potrebnega denarja za vzdrževanje te za Stajarske Slovence tako potrebne gimnazije. Naučni minister je na vpraSanje, kaj bo sedaj s celjsko gimnazijo, odgovoril tako, da se ni bilo bati hudega. Toda kmalu se je ministru zazdelo drugače in ne meneč se za svoje obljube je velel, da koncem avgusta preneha gimnazija. To je za nas velik udarec, ker, ako se do začetka Šolskega leta razmere ne vredč, pričnO se zopet stari časi, ko se bodo morali slovenski učenci učiti raznih stvarij v nemškem jeziku. Da pa pri takih razmerah ni mogoče kdo ve kako dobro napredovanje, je razvidno. Na tak način nas vlada zatira in to dela nemSkim prenapetežem na ljubo, katerim Se sedaj delajo jezikovne naredbe vročo kri. Pa, krivice trpeli smo že dovolj, povzdigniti moramo svoj glas pred vsem svetom. Postavnim potom zahtevajmo svoje narodne pravice. Da bi to atorili, sešli so Be dne 30. julija v Ljubljani na poziv poslanca dr. ŠusterSiča slovenski in hrvaSki državni poslanci ter so sklenili, da hočejo tudi v prihodnje soglasno in složno delovati v prihodnjem državnem zboru, da se uresničijo zahteve slovenskega in hrvaškega naroda. Pred vsem pa zahtevajo, da ae čim preje uredi celjsko vpraSanje v smislu upravičenih zahtev in potreb Stajarskib Slovencev. Tudi glede Primorske in Koroške zahtevajo pravičnosti od vlade. Sklenili so tudi poslanci, d« se meseca septembra skliče v Ljubjjjani vseslovenski shod, na katerem ■se bodemo igedinili o nadaljnem delovanju. N«« nikar po svetu. ne mislijo nasi narodni nasprotniki, da bomo drfali rake križem ia Se nadalje mirno gledali, kako nam režejo ud za udom od narodnega telesa. Vsaj pravice po postali nam zagotovljene priboriti nam morajo naSi poalanci, io upamo, to pričakujemo. Grof Badeni umaknil se je sa nekaj časa političnemu življenju ter se podal na počitnice na svoja posestva v Galioiji. Tam v samoti si pač beli glavo, kako bi pomiril razdražene Nemce in Cehe, kako bi napravil mir v Avstriji. Reči mu moramo, da sprave med Nemci in Cehi Se ne učakamo tako hitro, ker Nemcev nikakor ni volja odnehati od krivičnih zahtev. Kajti dogodki, kakor so se dogodili v Hebu, morejo ljudstvo le se bolj razburiti. Premislite! V kljub temu, da so oblastva prepovedala nemški shod v Hebu, sello se je vendar 9000 ljudij, katere so nemški kričeči s svojimi hujika-jočimi govori tako podkurili, da so padli po vojaktk in po stražnikih s palicami in kameajem. V veliki gnječi, ki je nastala, bilo je ranjenih več oseh, nekaj iensk in otrok celo pohojenih. Nemške ljudstvo na Češkem je tako podivjalo, da Nemci Cehom io Cehinjem odpove-dujejo brez vsakega vzroka službe, prelomljajo jpogodke, tirajo posle iz svojih bil, Nemci rokodelcem, ki so češke narodnosti, ne dajejo zaslužka, nemški gospodarji Čehem odpovedujejo stanovanja itd. T*ko delajo Nemci, ki bi-Cehe najr^j« v žlici vode utopij Jo-li potem mogoča sprava? Nikakor ne. In mg se tudi, kakor poročno listi, snide le septembra meseca deželni zbor, s^ no bo mogel delovati v takih razmerah. In vsemu temu je vzrok pomanjkanj« krščanske ljubezni, one ljubezni, W vsakem svoje. Rasdtojamega počenjanja Nemcev v Avstriji sramujejo se celo oni katoliški Nemci, ki so pod nemeklm cesarjem. Ko so namreč avstrijski Nemci potožili svojim bratom, kako da se jim godi in da naj jim pomagaj«, so jim le-tl dali razumeti, naj pustč Cehom svoje pravice, pa bo mir. Ze večkrat smo na tem mestu poročali* kako slabo se godi Poljakom pod nemškim cesarjem. Cesarska vlada je na Nemškem proteatantovska in zato ne posna one ljubezni, ki je doma le v katoliški cerkvi. Vsled tega pa satira Poljake, kjer In kakor more. Zdaj so jim prepovedali vse zastave, slovesne obhode in sploh vse take stvari, ki na zunaj kažejo narodno tivljenje. No, pa nemška vlada se jako moti, če misli, da bo tako Poljakom vzela ljubezen do avoj«f* narode. Slovan, naj je Slovenee ali Poljak, je povsod revee, le zatiranje in zaničevanje, to je njegov delež. M< sami vemo, da je hudo krivioo trpeli, zato imamo sočutje z našimi slovanskimi brati. Med laškim vojaštvom se hitro Siri socijalna demokraeija; višji predstojniki sicer zatirajo take ljudi, pa ne pomaga nič. Koso prišli tej zaroti na sled, seje neki korporal uitrelil. Gotovo je imel slabo vest. — Zdaj je Sele svet s vedel, koliko morajo Lahi plačati Meneliku aato, da jim je vrnil jetnike. Nič več ko 10 milijonov; toda to se Se ne ve, ali toliko lir ali toliko tolirjev. Prvo bi znašalo v naSem denarju nekako 5 milijonov goldinarjev, drugo pa več ko 20 milijonov. Toraj to imajo Lahi od nesrečne vojske. Sedanji ruski car je res ljudomil vladar. Znano je morda komu kaj o Sibiriji, kamor se Rusi pošiljali vsako leto na tisoče kaznjencev, da ao tam v hudem mrazu delali v rudokopib, dokler jih ni prav kmalu rešila smrt hudega trpljenja. Ker so se prej obsodbe vršile površno in kakor s« je zdelo sodniku, zato so se godile velike krivice. Car pa je storil, da se v Sibiriji osnujejo porotna sodiSČa, podobno kakor jih imamo pri nas. Dne 15. julija ustanovilo se je prvo tako porotno sodišče v Sibiriji. Ta dan je bil dan veselja za cdlo veliko rusko državo. Lepe reči se godč na Bolgarskem/ Neki višji častnik zapeljal je mlado žensko in jo dal potem umoriti. Pomagala sta mu pri tem delu načelnik policije in nek orožnik. Ta čaatnik je spremljevalec sedanjega kneza bolgarskega, odpadnika od katoliške vere. Vsi ti rokov-njači so bili sicer kaznovani za svoje hudodelstvo, toda pomiloSČeni bodo, ker jim sije solnce knezove milosti. Res, lepe razmere za kneza in njegov dvor; gotovo to ne bo brez upliva na bolgarsko politiko. Kdo bode Se branil kneza, ki očitno prikriva hudodelstva? Turškemu sultanu ae Se kar nič ne mudi, da bi sklenil mir z Grki; vedno še ksj dobi, da more pogajanja zatezati. Zdaj mu ni to vSeč, zdaj ono ne. Med tem pa Mobamedani vedno more in požigajo po otoku Kreti. Na Portugalskem, majhni državi, ki je soseda Španiji, boje se prekuoije, ki hoče postaviti meato kralja republiko ali ljudovlado. Več generalov in viSjih častnikov hoče vreči kralja s prestola. Napeto je zelo vse. Bomo videli, če se bo posrečilo prekucuhom dobiti krmilo države v svoje roke I Dopisi. h Kamnika Zadnji- potres - nekoliko pozno poročilo sicer, pa v prvem hipu ste jih prejeli itak v obilici — ni pri nas napravil nikeke Škode, čutili smo ga noer, tudi bežali, a sledu ni nikjer nikakega zapustil. Dejali so, da bo tujce odgnal. Nekaj stfekopetnelev jo je rek brž pobralo, večina pa se sa to ni zmenila. In tako imamo tujcev mnogo. Najbolj zahajajo sem Primorci in Hrvatje; tudi par čeških gostov imamo. — Vsled oslovskega kaS|}a med otroci je Bota zaprta že eeti julij, pa mrli vendar niso. V petek pa je benadno umrl sa srčno kapjo blagi, občeptiljubljeni mladenič dvajsetih let, najsvestejSi ud katoliškega mladtoiskega društva. Društvo mu je napravilo krasen pogreb. Toliko pogvebettv mta matokak veljak. Pevci m zapeli dve žalo-stinki v ccfrkfi in na grobu. Predsednik je govoril v Vspodbodo mnogoštevilnim pogrebcem nagrobni govor nh podlagi svetopisemskega rekn is knjige Modrosti: »Zgodaj1 j« končal, pa je izpolnil" Oliko let ; zakaj nje-gova duša je' Bogu dopadla, zato je hitel, vzeti ga ismed hudobij",« Pogreb tega skromnega mladeniča je pokazal, d* ljudje nazadnje vendar le cenijo čednost in da, četudi pretiran, j« v istim vendar v večji veljavi kreposten mladenič kakor tisti, ki mogočno nosijo svoje glave po konci, znotraj pa so — puhli. Zatorej naprej kljub vsemu nasprofstvu I Dobra stvar mora keaečno prodreti 1 Iz 8vHmega, 1. avgusta. Zdi w nam potrebno, da spregovorimo p*r besedi radi zidanja tfovegtt Šolskega poslopja, katero namerava občina staviti I4ta 1809: — Slavni ces. kr. Šolski svet je imel dve komisiji, kateri precej sta neti občino; Se-ie pri zadnji komisiji se je odobril naevetovan prostor, za katerega bode treba plačati oekb 300 gld. Ako le pomislimo občani, da bode Šolsko poslopje, kakorSno nameravajo zidati, stalo katoih 12.000 gld., mora nas objeti zoba. Naše ljudstvo, že itak revno, imelo je mnogo stroškov z zidanjem nove cerkve in nakupom novih zvonov; a zdaj naj bi zopet tolike žrtve prinašalo. Jaz in nekateri pametni občinarji smo tega prept.vadja, da bi zadostovalo poslopje aa kacih 3000—4000 gld. — Glejt« možje! Na Jagnjeaci ima nas občinar lepo novo hišo, katero bi gotovo rad odstopil za maie novce, in nHo bi ustreženo celi občini posebno pa Studenčanom, Veternjem vrhu, čimernemu itd. Le pomisliti je treba, potem pa se odločiti iti ne slepo eluSati krajoega Šolskega sveta. Vsi smo poklicani, da izrazimo v tej zadevi svoje mnenje. Mi moramo skupno plačevati, torej sme ljudslvo zahtevati, da se mu lajša breme ter ga Škode varuje, ako se le da. Osebnosti na stran! Kmet. Iz ribnittega okraja, 23. julija. Toča. Grozna nevihta je včeraj, 22. m. m. raztresla vso svojo Jjutost nad zgornjim koncem ribniške doline. Okoli tretje ure popoludne so je zagrnilo nebo in temnosivi oalaki so se od jugovshodne strani pomikali proti Ribnici. Ksr je zavrSalo v ozračju in usula se je toča tako na gosto, da po nekaterih njivah ni poznati, kaj je ondu raslo. Najbolj so prizadete vasi Zlebič, Sinovici, Zipotok, Vinica in Zamostec. Vse rastlinstvo na polju je do cela uničeno; drevje tako okleščeno, da niti lista na njem ne vidiS. Skoda je velika, žalost ubogih kmetov nepopisna. Se danes zjutraj je bilo vse belo po tleh. Ljudje, ki so bili slučajno takoj po toči v Sodražisi, so pravili, da tako straSnega razdjanja niso Se videli, kakor po njivah in vrteh pri Zamostcu. Toča je segala prav do ribniškega trga, kjer je skoraj četrt ure močno ropotalo, toda brez znatne Škode. Iz Črnega Vrha nad Idrijo 2. avg. Volilski shod se je vršil včeraj popoludne ob najlepšem vremenu ; shoda se je udeležilo tudi več volilcev iz Godoviča, Cola in Idrije, mej drugimi vele?, g. dekan A r k o, ki je shodu predsedoval. Državni poslanec dr. Žitnik je nad poldrugo uro poročal o zhdnjem zasedanju drž. zbora, o hujskanju nemških liberalcev in nacijonalcev v zbornici in sedaj na raznih shodih proti slovanskim zahtevam in drž. zborski večini, o obupnem boju obmejnih Slovencev za svoje pravice, osobito primorskih in isterskih Slovanov, o potrebi jedinosti vsaj v narodnih vprašanjih, o zadnjem shodu drž. poslancev, vseslovanskem shodu itd. Pojasnil je tudi na-godbo z Ogersko, vladni načrt o kmetskih zadrugah, vprašanje o zavarovalnicah in nekatere druge točke gospodarskega programa. Zborovanje, ki je trajalo od '/,4. do 6. ure, je bilo jako živahno, ker so volilci izražali rasne želje in praktične zahteve. Volilei so izrazili zaupanje svojemu zastopnika v drž. zboru, v nadi, da slovenska delegacija s pomočjo zaveznikov doseže ugodnih vspehov za naSo ožjo in širšo domovino slovensko. Toča. Od Sv. Križa pri Litiji, 24. julija: Po noči od 9. do 11. ure je bila tu straina nevihta, kakorSne ne pomnijo ljudje. Dež je lil kakor iz Skala, siloviti veter jo hotel vse polomiti; vmes je pagromelo in se bliskalo. Kar je pa najhujše, je to, da je začela padati med viharjem toča, katera je žalibog napravila mnogo Škode. A ne po celi župniji; najbolj so zadeto vasi Storovje, Podpeč in obojo Vodice; tu je toča pobila polovico grozdja na trtah, potolkla tudi skOro vse žito, kar so je imeli Se zunaj, posebno ajdo in proso, katera se bode težko kaj obrastla. Na Vodicah je zlasti voda vzela veliko zemlje raz njiv in jo nesla šiloma v dolino; voda je udarila v več krajih čez pot v vinograde in je drvila kamenje ip pesek skozi vinograde v dolino, vzela je drugod zemljo (prst) v vinogradu. Po Moravski gori je toča naredila doqti manj Škode, hudourniki so pa tudi tu pota raztrgali. Po Gobjeku in OreSju in drugod po fari pa toča ni naredila Škode. Ko smo drugo jutro vstali, smo se čudili, da so sploh kaj stoji. Zupan in svetovalec Sla sta precej drugi dan glodat na lice mosta Škodo, ki jo jo provzročila toča, in v soboto je Sel v L;tijo k okrajnemu glavarstvu, da se kmalu odredi oe-nitev Škode. Bog varuj nas Se hujšega! Iz Metlike 24. julija: V četrtek popoludne je bila pri nas zelo huda nevihta. Lepo na novo naaajene vinograde v VidoSičih, DraSiCih in sosedni Vivodini, kjer se je nekdaj pridelovala najboljša kapljica, je loča popol-noma uničila. Celo preteklo zimo in spomlad so ljudje rigolali in res v potu svojega obraza delali, a zdaj je namah uničen ves trud njihovih žuljevih rok. Marsikateri gospodar se je zadolžil, ker je upal, da se v kratkem povrnejo prejšnja srečna leta — sdaj pa vei obupan gleda v bodočnost. Rateče na Gorenjskem, 29. julija. Lovci 20. oddelka, ki so na Trbižu v posadki, imajo to dni strelne vaje P" jezerih pod Mangartom. Ravno sedaj je v tem kraju veliko živine: okoli 300 ovac, nad 200 govedine in nekaj konj. Tukaj imajo namreč Ratečani svojo planino. Ljudje se s čudenjem vprašujejo: »Ali res ni nikjer druzega prostora za streljanje, kakor v naSi planini ?« Menda so si izbrali samo zato ta kraj. ker bode bolj prijetna zabava v lepi romantiški okolici. Raleča-nom pa so ukazali, da morajo vso živino is okolice odgnali. NaSi živinorejci se seveda ne morajo ustavljati takim drakoničnim ukazom in zato so vderaj zganjali tulečo živino v velikih trumah proti domu. Kam hočejo iti tačas ž njo? Ali jo bodo krmili sedaj v hlevu, ko je zunaj najboljša paša? Spomladi pa bode trpela pomanjkanje kakor letos, ko so ji morali pokladati smrečje namesto mrve, in žaganja namesto slame ? Ali bi ue bili mogli počakati z manevrom do Malega Šmarna, ko pride živina zopet iz planine? Usmilite se že jedenkral ubogega kmeta t S Štajerskega, 26. julija. Cela spodnja Savinjska dolina od Žalca do Vranskega se je veselila na shod »Katoliškega političnega društva sa vrnnski okraj« na Gomilskem dnč 25. julija. Toda shod je prepovedalo c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, čel, da je ljudstvo razburjeno ter da se je bati izgredov in to le posebno radi tega, ker hočejo tudi socijalni demokratje isti dan tam zborovati. Seveda, ljudstvo jo razburjeno? Kdo pa je dal pravico sodrugu Ropasu, da je ondi prirejal svoje shode? Na koga je ljudstvo rasburjeno ? Ali na shodo našega katoliškega polit društva? Nikoli I Pač pa jo silno razburjeno na socijalne demokrate in na njihovo shode. NaSe društvo je pa hotelo ljudi ravno pomiriti in jih podučiti ter je zato naprosilo tudi govornika dr. Kreka, c. kr. okr. glavarstvo pa je shod lepo prepovedalo. — Ker torej s društvenim shodom ni bilo nič, »e je sklenilo izdati osebna vabila po § 2. društvenega zakona. Takih vabil re je izdalo nad 350. Zborovali smo torej pri zaprtih vratih Kočevarjeve gostilne na Gomilskem. — Gosp. dr. Krek je v dolgem in krasnem govoru pojasnil socijalno vprašanje in razkril laži socijalnih demokratov. Rekel jo, človeška družba jo bolna. Treba jo je ozdraviti; zdravnikov je več, a nekateri sdravniki so mazači. Ozdravila se bo po načelih krtfianske pra- vičnostl. Socijalni demokratje hočejo to bolno družbo tako ozdraviti, kakor zdravnik na glavi bolnega človeka ■ tem, da mu glavo odreže. — Govor je bil vsprejet z velikim navdušenjem in z glasnim pritrjevanjem. Bog daj, da bi rodil obilo sadu! iz Celovca, 19. julija. Katoliško - politično in go apodarako društvo za Slovence na Koroškem je zborovalo minulo nedeljo pri Bužljeju v Vabni vasi, občina Pokrče. Na shod je prišlo 130 — 140 kmetov-voliloev, ne vštevši drugo navzoče ljudstvo, in kakih 15 nasprotni-kov-nemčurjev, katere je prignala radovednost iz Grab-štanja, Jadovc itd. Preč. g. dež. poslanec Lambert Einspieler je poročal o delovanju, oziroma o komedijah državnega zbora. Liberalno-nacijonalno gospodarstvo koroškega deželnega zbora je pojasnil gosp. deželni poslanec Fr. Grafenauer. Mestni kaplan Jožef Rozman je govoril o kmečkih zadrugah in dotičnem vladnem predlogu. Vsprejela se je resolucija, s katero se odločno obsoja nemSko-liberalno nacijonalna obstrukcija, protestuje zoper govore in sklepe celovSkga »volkstaga«. Zaupanje in priznanje se je izreklo gosp. drž. poslancu Etnspielerju in slovenskim dež. poslancem. — Nova podružnica družbe sv. Cirila iu Metode se je ustanovila v PokrČah. Listek. Savojec in nadškof. (Konec) Se nekaj bi deček rad povedal, pa se menda ne upa; kajti molčč stiska in suče borni klobuček. »Kje bodeš pa dobil drusega?« vpraša nadškof s solzami v očeh — in oni angelj se radostno smehlja pod solzami. »Oh,« odvrne deček, »zato sem pa prišel sedaj le k Vam, če bi mi hoteli prodati Vašega svizoa; kolikor ste mi Vi dali zanj, toliko Vam tudi jaz dam, povrhu pa le dva goldinarja.« Tu stopi k mizi, položi na njo dva goldinarja več, kakor mu je nadškof dal sa svizca, potem pa gleda kneza tako milo, tako proseče ... Nadškof pa reče: »Tega ne storim, ker mi žival ni nič koristila, pač pa nekaj drusega. Ce ai zadovoljen, vsemi živalico brezplačno in pojdi 2 njo po svetu. Toda, kar boš 2 njo pri dobrih ljudeh dobil, bodeva imela vsak polovico. Na praznik štetega Silvestra pa prideš in mi pošteno plačaš, kar mi gre. Ce ti je prav, daj roko I' Deček gleda dolgo začudeno knesa, ker ni vedel, li misli resno, ali je vse le Sala; ko pa vidi, da se nadškof ne Sali, udari vesel v roko po tamoSnji Segi. — Ko dobi svizca, hoče takoj vesel oditi; a nadškof zapazi, da mu pri strganih komolcih jopiča gleda umazana srajčica, in da platnene hlačice že tudi niso več trdne, ter veli slugi takoj, naj precej preskrbi dečku potrebne obleke. — Neskončno vesel odide deček z živalico dalje po svetu. Praznik sv. Silvestra je 2e davno pretekel, a o dečku ni nadškof še ničesar čul. Prešla so tri, Štiri leta, tudi peto leto je preteklo 2e davno, in nadškof je že popolnoma pozabil na Savojčka. Konec Šestega leta se je približal. Kar pride na Silvestrov večer mlad tno2 v nadškofov grad in Seli nujno s knezom govoriti. Ko dovoli knesonadškof vstopiti, stopi v vsprejemno sobo okusno oblečen in ulju-den mladenič. Spoštljivo pozdravi vzvišenega gospoda, potem pa boječe prične govoriti: »Premilostljivi gospod, se li morda še spominjate, ko ste podarili nekemu sa-vojskemu dečku svizca s tem pogojem, da bodeta imela vsak polovico?« »O, da, da, še,« reče nadškof, »pa menda ni bil preveč vesten. Morda veste Vi kaj o njem?« »Ne sodite ga tako strogo;« odgovori mladenič. »Ko je šel od Vas, napotil se je pri Koblencu čez Reno v Nemčijo, katero je vso prepotoval s svizcem, potem je Sel pri Strassburgu zopet čez Reno in dalje v Pariz. Pozabil pa ni nikoli ne Vas, ne dolga. Pa bilo mu je prvič predaleč prav sem v Trier, deloma pa v prevelikem mrazu niti ni mogel. Rekel je pa: Saj potem vse skupaj lahko plačam. — Ko je pa prilel v Pariz — mu pogine živalica, in on je ostal na eedilu.--Pa, ker je zaupal v Boga, tudi On njega ni zapustil. NaSel je poštenega tovariša s svizcem in s tem sta se pogodila, da hočeta skupaj služiti krajcarje in imeti vsak polovico. Potovala sta z 2ivalioo vsak nekaj časa po svetu. Ko se mu je pa zdelo dosti, je vzel polovico 2000 goldinarjev, katere Vam tu poklads, o dobri knez, s tisočero hvalo.« In tu polo2i veliko svoto denarja na mizo. Nadškof si otrne solze radosti v očeh in reče : „Kaj? Vi ste oni Savojec? ln toliko ste si pridobili z ono 2ivalico ?« »Tega ravno ne,« odgovori Savojeo, »ali s dobičkom sem si pridobil tudi vse drugo in sato Vam prepustim polovico in obresti.« Solze stopijo nadškofu v oči in reče: »Ti poStena duSa, ali ne razumeš, da sem se samo Šalil, ko sem zahteval, da deliva? Ne, vzemi, kar si si pravično pridobil in Bog ti blagoslovi I« Kaj, mislite, je storil Savojeo? Kdor je tako posten, zvest in hvaležen, da mu srce, kaj mu je storiti. Jaz pa Vam rečem: Pripovedujte to resnično pri-godbo otrokom, da bodo ravno tako pošteni, zvesti in hvaležni in da bodo zaupali v Boga, kateri tudi poštenega Slovenca ne zapusti, kakor ni zapustil poštenega Savojca. Razgled po Vseslovenski shod v Ljubljani. Dne 30. julija zbrali so se v Ljubljani na poziv dr. Susteršiča vsi slovenski in istersko-hrvaški poslanci ter se posvetovali o važnih vpraianjjb, tičočih se Slovencev in isterskih Hrvatov. — Sklenili so, da se sklice meseca septembra v Ljubljani shod, na katerem se bodo odlični možje iz vseh slovenskih dežel in Istte zjedinili z državnimi poslanci v blagor slovenskega in hrvatskega naroda v Istri. Na tem shodu bo vlada slišala, kaj zahtevamo v obrambo svoje narodnosti. Potres 15. julija ob 6. uri 52 minut je bil v Ljubljani in sploh po Kranjskem hud potres. Škode po deželi ni pouzročil, pač pa je v Ljubljani nad 500.000 gl. Ikode. Podrlo se je nad 100 dimnikov, po hišah se je pokazalo zopet veliko novih in starih razpok, tako da bodo sobni slikarji imeli veliko dela, posestniki pa veliko stroškov. V deželnem muzeju je Škode veC tisočakov. Nova poslopja, kakor poŠta, Narodni dom, so se slabo obnesla in kažejo razpoke. — Cerkve ljubljanske so zopet precej trpele rasun stolnice, ki je najbolj trdno zidana. Pri frančiškanski cerkvi so se po oboku, zlasti nad korom in presbiterijem pokazale stare razpoke in je zopet poškodovanih nekaj alik; v samostanu je preoej Škode, nekatere celice so ravno tako razdejane kakor leta 1895; novi del samostana je nepoškodovan. Pročelje nunske cerkve kaže nove razpoke, križ na novem zvoniku se je precej nagnil proti Rožniku. V križanaki oerkvi so se pokazale stare razpoke. V šentjakobski cerkvi so nove razpoke za velikim oltarjem, zvonik pa je nepoškodovan, z oboka je padlo precej ometa. S pročelja trnovske cerkve je vrglo kaaaenit križ. V jlentpe-terski oerkvi so se pokazale razpoke po kapelah in na oboku. — Mastno županstvo je dalo po hišah škodo ceniti in žopan Hribar je šel k cesarju, da ga prosi pomoči. Cesar je obljubil, da bode vse potrebno svojim ministrom naročil in tako smemo upati, da se bo hišnim posestnikom vsaj za nekaj let Se odložilo plačevanje brezobrestnega posojila, ki so ga leta 1895 od vlade dobili. — Za 15. julija so se ponavljali mali potresni sunki po deželi, kakor v Godoviču, St. Lambertu itd. Rog nas vaiuj nadaljnih nesreč! Duhovske spremembe ljubljanske škofije. Paro Stu-rija na Vipavskem je dobil č. g. Ivan K romar, kapelan v Poljanah nad Loko. — V Velikem Gabru pri St. Vidu na Dolenjskem je 14. julija umrl č. g, Franc S t u p i c a, poprej župnik v St. Heleni. N. v m. p. 1 -Župnijo Spitalič je dobil č. g. Al. Češarek, in župnijo PolSnik č. g. Ivan GI oboi ni k. Stolnim kanonikom je imenovan č. g. Josip Lrker, Spiritual v semenišču. — Premeščeni so čč. gg.: Janez S v igel j, kapelan v Zagorju ob Savi, v Poljane nad Skofco Loko. Martin fikrjanec iz Trnovega pri Ilirski Bistrici v Zagorje. ' Franc Oranič, semeniSki duhovnik, v Trnovo na Notranjskem. Slovenskem. Umrla. 27. julija je umrl v Litiji vlč. g. Jakob Ru», nekdanji dekan v Smartnem pri Litiji. — V Ljubljani je dne 27. julija umrl nenadne smrti gosp. Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu, deželni poslanec in slovenski pi- satelj. N. v m. p. I »Prve Ijabljansko delavsko konsumne društvo« je imelo v prvi polovici tek. L 17.109 gld. 64 kr. denarnega prometa, kar je gotovo najboljši dokaz o njegovem dobrem delovanju. Člani ae zadnji čas prav dobro poslužujejo v resnici delavske prodajalnice, posebno jih je pa k temu Se znatno vspodbudil sklep zadnjega občnega zbora, ki določa, da se dividende zaračunajo vsem članom po štiri od sto, ostali čisti preostanek naj se pa sorazmerno razdeli po svoti, ki jo je ta ali oni član vplačal tekom leta za kupljeno blago. V to svrho se vse zapiše v posebno knjižico, ki jo dobi vsak član. Kdor torej več kupi v našem društvu, ta prejme koncem leta večjo divi-dendo. V pojasnilo samo mal primer: član N. N. je imel vplačan celi delež skozi cslo leto in je nakupil vsak teden povprečno za 3 gld. raznega blaga, kar stane 156 gld. Na 4 odstotnih dividendab dobi kakor vsak drugi član 60 kr., od čistega prebitka pa recimo Ssit odstotkov (natančneje bo seveda pokazal konečni letni račun), tedaj od kupilne vsote 166 gid, lep znessk 9 gld. 36 kr., torij vsega skupaj 9 gld. 96 kr., ali okroglo cel deseta k. Pač lepo novoletno darilo! To naj bi bil opomin posebno onim članom, Iti menijo, da je dovolj, da je kdo samo član naše zadruga, če ž« kaj kupuje ali ne. — Glede isplnčevanja dividend u leto 1896 opozarjamo vae člane, ki še niso prišli po nje, naj se gotovo vsaj do kononavgusta oglase v društveni pisarni bodisi ob delavnikih zvečer, ali .ob nedeljah dopoludne, ker aioer M odpadle dividende več ne izplačajo posebej, marše* se pribijejo k deleža. — Društvena člana goapoda Jernej Bizjak., It. 326, in Ivan Toninec It 330, kakor tudi V3i drugi, ki so morda spremenili dosadanje bivališče, se tem potom opoaarjata, da prijavita društvenemu odboru svoje sedaaje stanovanje, kakor tudi na §> 7 zadr. pravil. Ofenj je bil, kakor se nam poroda, dnO 27. m. m, t vasi Ambrus ob polu enajsti uri ptadpoludnsm. Pogorela je samo ena hiša, dasi ni Mio ljudi doma, ker je bila sveta maSa ravno tisti čas v pol ure oddaljeni vasi. Zažgat js baje neki S., rodom. Ljubljančan, pristojen v Ziri. Spomladi je Se nabiral zavarovance za nebo zavarovalnico. Zdaj je že v zaporu. Iz lar* pri Ljubljani. Ogenj je vpepelil pretočeno soboto popoldan v JarSah pri Ljubljani štiri bttna poslopja z gospodarskimi vred. Rotili so samo živino. Posestniki so bili zavarovani le sa male svote i« poleg tega nekateri še zadolženi. Zažgali so zopet otroci« igraje se z žvepienkami v slamnatih skladiščih. — Na pomoč so sicer prišli ognjegasci iz Most, a pomagati n1 bilo mogoč« veliko, ker so bil« pri tej vročini in neugodnem vetru vb« poslopj« mahoma v plamenu. V frančiškansko cerkev v Ljubljani je prišel v noči 21. julija zločinec, ki je šiloma odprl tri Skrinjice, kjer pa ni mogel dosti dobiti, ker radi tatov se pogosto spraznujejo. Predrznil se je in odprl tabernakelj, vzel lunulo, sveto hostijo pa prilepil na steklo monštrance. Zapustil je v cerkvi sekirico in zidarsko kladvo, oboje z zlomljenim toporiščem. Sklepalo bi se torej, da je zidar, ki ima sedaj ali je imel lani opraviti pri cerkvi in samostanu in so mu znani vsi koti. Bil je že jedenkrat v cerkvi, a takrat je le vlomil malo skrinjico; sedaj pa je dovrtil grozai sakrilegij, ki je za dvema potresoma najhujša nesreča. 8tvar se je izročila mestni policaji, morda se posreči stakniti zločinca. Iz Rateč pri Škof]! Loki se nam piše: Pri nas smo ustanovili slovensko bralno društvo. Pravila je 2e potrdila c. kr. deželna vlada. Društvo prične svoje delovanje 8. L m. Bog daj srečo! Iz Št. Viške fare na Dolenjske«. Du6 26. julia 1.1. je ob 9. uri zvečer pri kopanju utonil Igaao Grabljevec s Pluska, fare Št Vid pri Zatičini, 24 let star. Pokojnik je bil marljiv, v obče spoštovan ter stariSem in sorodnikom jako priljubljen mladenič. N. v m. p. Patra«. Iz Godovič« nad Idrijo, 26 julija: Daaes zvečer ob 8. uri 30 minut nas je zopet iznenadil močen potresni aunek s podzemeljskim bobnenjem od vskoda proti s«bodu. , Volitev župana v Križah pri Tržiču se je vendar izvršila. Izvo|j«n je Jožef Ahačič županom, stari župan, mot poštenjak in samouk, ki je s svojim modrim'postopanjem spravil županstvo v pravi tir. Volitev vleki« se je dobrega pel let«. Predzadnji četrtek so volili odbornike od 8. ure zjutraj čez 10 uro zvečer. Boj je bil precej hud in volilci so prišli skoro do zadnjega vsi na volišče. Duhovi so bili močno razburjeni, a so se že precej pomirili. Posebno veselje pa je zavladalo, ko je 26. julij« naznanil strel iz topičev, da je izvoljen stari župan vnovič. Bog Sivi župana in voHIce, kateri so združeno in složno volili. Iz Moravč. Ubila sta v nedeljo 25. julija v Pečah dva zločinca Ignacija Urbasa, oerkovnikovega sina, starega 22 let To se je pa na ta način dogodilo: Fantje so Sli v nedeljo popoludne v Peče, kjer so se napili žganja. Vname se med njimi prepir. Zlobnež« napadeta Ignacija Urbasa, katerega jeden ismed teb dveh udari s polenom po glavi, tako da se nesrečnež zgrudi na tla. Pa tudi potem, ko je na tleh ležal, ga Se zločinca vedno pretepavata. Na to so prenesli mladeniča domov, kjer je v malo urah umrl. Zločinca sta drugi dan sama šla v zapor. Škoda po toči. Zapriseženi cenilci bo Škodo po toči dne 22. t. m. v ribniškem okraju cenili na 99 200 gld., in sicer v občini Sodražica 34 600, Sušje 32 000, Jurje-vica 12 200, Ribnica 7700, Dane 5400 gld. in Struge 7300 gld. Iz Podgorja pri Kamniku. Upali smo, da bodo letošnji poljski pridelki posebno bogato obrodili. Toda žito je lahko in namlatilo se bo mnogo manj, kot je kazalo. Slame in sena bo obilo. Bog daj, da se jesenski pridelki bolje obnesOl Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Skocijanu na Dolenjskem za trtnico dovolilo 300 gld. podpore. Slavnost otvoritve Narodnega doma v Celji in blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola« se bode vršila dne 7. in 8. avgusta t. 1. Vspored je zelo zanimiv, zato naj se pcda vsak, kdor le more, v Celje, da se slavnost izvrši častno sa ves slovenski narod. Nov slovenski odvetnik za Koroško. Pretekle dni nspravil je g. dr. Alojzij Kraut odvetniški »pit v Gradci. Nori odvetnik je koroški rojak iz Pliberk« ia se n«seli n« Koroškem. . . Narodni dam v Trstu. Primorski,' osobito trtaški domoljubi resno mislijo na to, da si v Trstu zgradd skupen Narodni dom. Na zadnjem občnem zboru »Edinosti« se ni obravnavalo o tem vpratanju, ker ni do-Btajalo časa; tod« Se letos se bodo sklicali zastopniki raznih slovanskih društev v Trstu, d« se razgovorč o tem velevažnem vprašanju. V Trstu 8tr«jkajo skoraj vsi delavci v trgovinah za les. V pristanišču je 22 ladij z lesom. ManjSe tvrdke hočejo ustreči zahtevam delavcev, a večje se branijo. Slovenci pod italijansko vlado. Huda s* godi našim bratom v beneških pokrajinah. V italijanski zbornici jih zastopa žid Morpurgo. Ta je nedavno zahteval, naj vlada kaj ukrene, da se »panslavizem« mej beneškimi Slovenci zatrč. Panslavizem pa smatrajo te baže ljudje vsako bratsko zanimanje sa svoje sosede na Goriškem. Hudo je tudi libal družbo sv. Mohor«, ki tzdr-žuje baje panslavistične nazore. Vlada je obljubila vse storiti, da se obvaruje italijanska kultura tudi ob mejah. Raznoterosti. (Poveden) na Dunaj«) Na Densju je deftilo aapre neboma od 37» do 30. m. [m. in Duasjčie*, sicer majhna in Miastna rečica, je že v torek proti ve-čeru tako narasla, da so morali promet ns nekaterih mostifiih ustaviti* ker je bils nevarnost, da utegnejo valovi izpodkopati stebre. Voda je hitro naraščala in v noči mej četrtkom in petkom zadela je dunajsko mesto katastrofa, koje strs. hovitei posledice še sedaj; v polni meri niti pregledati ne morejo. Znano je, ds sta dve največji poletji, s katerima ima sedaj dunajska občina največ skrbi in del«, regala-cija in pokritje Dansjšioe tel zgradba mestne ieletnicb ;i a žali bog se mora priznati, d« ste uprav te dve nan pravi največ trpeli. A tudi meščanstvo samo ims velikansko Škodo. Dunajčica je preplavila vse nisko ležeče ceste in trge na obeh straneh reke, cebroj družin je moralo iz svojih stanovanj, zapustivši svoje imetje valovom. Nenavaden prizor se je primeril v nočni kavarni „Oafe Para-dies\ Občinstva je bilo v kavarni polno, godba je svirala in vse je bilo v najboljši volji; hipoma se odpro tla in voda se razlije po celem lokalu, in s tako silo in hitrostjo, da so se gostje jedva rešili, kajti voda je najedenkrat narasla za 1 m. Glasovir, bilardno mizo, stole in drugo opravo je voda odnesla. Sličnih prizorov bi se dalo našteti še mnogo. Veliko hiš je v (nevarnosti, da se vsaki čas sesujejo, kajti voda izpodkopuje temeljna zidovja in osobje požarne brambe, mestne policije in rešilne družbe deluje neumorno noč in dan, da reši vsaj ljudi le dotič-nih poslopij; tudi pijonirske čete so se poklicale na pomoč. Tudi na Donavinem kanalu je voda narasla 250 cm-nad navadno višino, tako da se je moral promet ustaviti ; tudi najmanjšim parnikom je prehod pod mostovi nemogoč. Povodenj je učinila mnogo škode tudi po drugih krajih Nižje Avstrijske; veliki nalivi pa so bili tudi na Moravskem, Češkem in v Sleziji. Dosedaj se je na Dunaju ponesrečil smrtno le jeden delavec, ki je pomagal pri rešilni akciji; stal je na nekem zidu, a zid se je porušil in ga pokopal pod valovi. Od sobote nadalje Dunajčiea upada, nasprotno pa narašča reka Donava, vsled česar preti nekaterim delom mesta še večja nevarnost. — Na Češkem je najbolj prizadeto mesto Trutnov, kjer je ponesrečenih veliko število ljudij. (Modras v senu.) Posestnik A. SuSnlk v Vipavi je pripeljal dnč 12. julija voz sena domov. Seno zmečejo na skedenj; ko poloti nato mati 4letnega otroka v seno, jame ta kričati: .Kača, kača"! Res vidijo prihitevši sta-risi prav blizu ofroka velikega gada, ki se je ravao trudil podgano potreti. Pripeljali so ga bili s senom na vozu. Oče ga je ubil. (Meč škapnlirja.) K nekemu misijonarju je prišel greSnik, ki je izvrSil veliko hudobij in celo umorov, in naposled je celo, kakor se večkrat pripeti pri takih ljudeh, Boga sovražil iz vse dnfie. Teptal je križ z nogami iz golega sovraštva do ljubega OdreSenika; celo nevredno je pristopil k sv. obhajilu samo zato, da bi Boga bolj razžalil. — Ia glej! Popoldne po nevrednem tem obhajilu se spove greSnik tako skesano in čisto svojih grehov da je večkrat vsled ihtenja prenehal. Drugi dan je Se pristopil k sv. obhajilu z angeljsko pobožnostjo, ter je odslej dalje sveto živel. — Kako, da se je tako naglo spreobrnil? Spovednik je menil, da je kdaj storil kako prav dobro delo ali da je vsak dan opravljal kako molitvico Mariji na čast, toda — ne; več let ni naredil ta mož niti križa več, molil ni prav nič. — Samo Ska-pulir je nosil skozi celo svoje grešno življenje z imenom Marija. To je bilo Se edino, kar je dobrega imel. Vsled tega, da je nosil Skapulir mu je usmiljena Mati i7prosila »spreobrnjenje. Spreobrnjenec je pozneje sam ta dogodek večkrat pripovedoval. — Kako dobra je res Marija I Ta dogodek nas tudi opominja, da imejmo vedno pri sebi kak Skapulir ali sveUnjioo; brezbožnežem ga je treba skrivaj v obleko vSiti in za nje moliti, da se preje spreobrnejo in ne padejo čisto satanu v roke. »Dan.« (Nesreča pri strelnih vajah.) Iz Leskovca se nam poroča: Tukaj imajo topničarji svoje vaje. Strogo je prepovedano skrivati kroglje. Sedemnajstletni Martin Račič iz Bregov je dne 16. julija naSel jedno krogljo ter jo prinesel domov. Popoludne ob '/,2. uri nesrečnež tolče na Srapnel, kroglja se razleti in mladeniča raztrga; ene roke in nekaj telesa niti najti ne morejo. — Vsako leto se ljudem naroča, naj puslč take reči, ako jih najdejo, na miru ter naznanijo topničarjem. Ze večkrat so ljudje kaj naSli ob strelnih vajah, a ta grozna nesreča je prva. (Tudi gosji pastirji) Strajkajo v Nori na Praškem. Zahtevali so povišanje plače; ker se jim želja ni spol-nila, popustili so gosi, ki delajo sedaj po polju veliko Škodo. (Pod žensko komando.) V Zveznih državah Severne Amerike volijo tudi ženske v javne zastope. Teko so pred kratkim v Jamestcwnu ženske mestni zaztop dobile popolnoma v svoje roke. Prvi sklep mestnih mater je veljal kvartopircem. S sekirami, kladvi in kolmi oborožene so neki večer vlomile v znane igralnice. Možje so takoj zbežali, mestne matere pa so razbile vso hiSno opravo ter na ulico izlile vso zalogo piva in žganja. (Najmanjšega konja • penija) ima grof Carcano v Lombardiji; visok je samo 60 cm., vendar pa lepo zra-fien, živahen in močan. Grof se vozi s Štirimi tacimi konjiči, za katere kupi na dan za 25 kr. krme. (Bolna sestra.) Gospa: »Ti Se vedno hodiš pc jed za svojo bolno sestro; saj je gotovo že zdrava, ker včeraj sem jo videla na cesti.« — Otrok: »Da, zdrava je že, toda jesti hoče še vedno.« (Grozovito.) Zdravnik: »Desna noga je trikrat zlomljena, jo bomo morali pač odrezati.« Bolni Aron: »Bog Abrahamovi Kaj odrezati? Saj sem si Sele predvčeraj dal napraviti nove Škornje!» (Stopnjevanje.) Na nekem ljudskem shodu nastopi govornik in pravi: »Jaz pač mislim, da plačujemo preveč davka 1« (SploSno pritrjevanje.) »Jaz menim, da nam ni treba več davkov plačevati 1« (Viharno odobravanje.) »Meni se zdi, da smo dosti dolgo davke plačevali, naj pa zdaj vlada nam plačuje davke par let.« (Ploskanje brez konca in kraja. »Živel, živel I Ta zna I) (Skrben oče.) Oče je šel v mesto po zdravnika za svojega bolnega sina. Zdravnik obljubi, da se pripelje takoj drugi dan. V istem kraju imel je zdravnik lov v najemu in vzame seboj tudi pu»ko. Ko ga mož zagleda, pravi: »Gospod doktor, ali se ne upate drugače sina umoriti, kot — g puSko?« (Zdravnik) na deželi je preiskoval bolnega moža m ko je vsega pretrkal, da bi Se bolj spoznal bolesen, reče možu: »Oče, pokažite Se jezik!« — .Gospod, jezik je popolnoma zdrav,« odvrne mož, »le sicer sem ves i« v Kako *boljšati zemljišča ? Jarem velfkih stroškov in težkih davkov leži dandanes na ramenih ubo-zega kmeta. Vse kar on potrebuje* je drago, zlasti delavci ; nasproti pa njegovi pridelki nimajo primerne oene ali pa na še sploh ne dajo spraviti v denar. Nasledek temu ie, da kmetijstvo hira in propada. Žalibog nam -tudi pribodnjost ne obete veliko boljšega. Vih tega »e pridružijo še »lab& letine, da mora ktaet mesto-prodajati Se celov kupovaU marsikje potreb-p«ga ftiveSa. To velja na Pohorji zlasti o pijuči, ker jlaiibog sadne letine so tod žj i f| v n v v hA tarpa ip ioli. ap. no Vč ai pdmagati. Toda is mAi ne skušnje vem, da temu ni tako, le treba je bistrega uma, vztrajne volje in delavnih rok. Iz nerodovitnega sVeta se m 6 r i'napraViti rodno polje, travniki iti še bolje — sadonosoiki ! Da to ni nobeden čudež, niti skrivnost, hočem podati tukaj nekaj svetov, z namenom, naj bi si marsikateri kmet avoie zemljišče na ta način zboljftal, kar bo le njemu v dobiček, -r Ako hočemo posestvo lepo vredftf, moramo najprej razne stroke kmetijstva primerno razdeliti. Največja napaka je večjidel ta, da ima kmet vse pakppičeno in zmešano! Med njivami se vrsti troha pašnika, zraven je travnik ali nekaj gozda itd. Tudi je napačno, da se ži-vina pase prav bbzo doma, med tem ko je senožet najbolj oddaljena. Kjer (ie d&lepo uvrstiti, naj je okflli doma najbližje vrt in sadonosnik, za tem njive in travniki, nazadnje še le pašnik in gozd. To zato, da se lažje varujejo in spravijo pridelki vrta in polja, katere kmet rabi in Bpravlja skoraj celo poletje, med tem ko se na pašniku in v gozdu manj škode godi pridelkom in je navrh za živino le zdravo, da se na potu nekoliko izpfahodi. Dalje prihodnjič. Prihodi^ *teyik» .BOMOUUBA izide dno 19*. avgusta 1897 zvečer. LotertJeke tteOke, T l D«MJ, julija: 82, 69 86, 81 83. Gradec, 24. julija: 72 61 41 22 40 Llae, 31. julija: t « 8. 34, 13 32. Trst, 31. julija: 21, 82 26 18 34. JPrevizetje gostilne. Podpisani si usojam p. n. občinstva naznaniti, da sem dobro znano in staro pitSlB« t9pl ilfeii44 Razglasilo. Podpisano mentno f,up»n*tvo neznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej v Ho vem mesta (Radolfovem) aa Dolenjskem ob vsakem sejma za govejo živino tudi konjski sejmi in sicer: 1) vsak prvi poudieljek vsakega mesca (ako pade na tak uondeljek praznik, vrši se aejm prihodnji pon-deljek). torej 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor 2) januarja v torek po sv. Antonu; 8) aprila v torek pred sv. Jurjein; 4) avgusta v torek pb sv. Jerneji; 5) oktobra v torek po sv. Lukeži; 6) decembra prvi torek v adventu.___ Prvi konjski sejni je bil torej ftgr &h4> 9. Mfvfeusta 1897 "M kot prvi pondeljek mesca avgusta -_ Pr reieno je za te sejme vsestraneko pripravno in prostorno M>Vo sejmišče tik, državne cesti; za novomeškim pokopališčem s ptoetairti' (Mokota in posebnim Odhodom kakor tudi poskuševhliščem za konje na sejmišču samem Mestno iupamtvo v Novem mestu dne 10. julij* 18»?. i ' Zupan: : Dr Sclkegula. MSJt*?' ** f>q H" m«*«** mik. v Kurji Vasi 8tev. 4 prevzel, kjer bodem p. n. občinstvu točil dobra lstrijanska ln dalmatinska vina, kakor tudi pristni dolenjski ovitek. pote in \saki d«n sveže graško Belnlngrhaosovo pivo. — Postregel bodem tudi z dobrimi Jedili. Za mnogobrojnt obisk se naitopleje priporoča A. RASBERGER, g<8tiluičar, 203 v Kurji vasi št 4, .pri Hbču". Služba organista « cerkvenika ae odd& % dnem 15. aept. 1.1. v Grahovem pri Cerknici. Služba znaša letnih 200 gld. prosto stano-vanie in prosto biro. Želeti je znanje kakega rokodelstva. S-ireime se tudi izvežbani samouk 197 2 Fran Lakmayer, župnik. 96 A J. V Stsnečah se J ) odda y najem hiša štev. 12 « prostori za stanovanje, z obokanimi kleti, z vrtum a sadnim drevjem in tudi nekoliko zemljišča zraven. V*C o tem po v 6 Ustnik Janez Trampuž, Golobrdo, posta Medvode. 201 1—1 Koverte firmo, priporoča j Katoliška Tiskarna po nlskej »eni. V vitktm [oitno-iddajmni okraji, v vaakej fari in po potrebi v mkej cb^ini. nastavi s« razumna, delavna in tanesljiva oeeba kot 104 10-1 zaupni mož, posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudb« pod „V. u. O.", Uradec. po«t. rest. K knjižice za stranke z urada« potrjenimi dolotbasii bitnega reda v slovenskem in semikem jeziku ,1 z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup l^ld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Vm P S A ffi v 3-jubljaai ., „ (JI v baraki za knezoškofijsko palačo M bode se od 1. avgusta naprej zarad preselitve v Špitalske ulice št. S e e m za zelo znižane cene. 1 i H S s Kdor hode kaj k II pit i p« eeill, naj ne zamudi M JHJ te Jepe prilike. ^ (hi) M ii — ■ i~rr -a i . -'fi.i& 5 m t *--- registr. zadruga z neomejeno zavezo, ▼ Ljubljani, Gradišče št. 1. -200 8 Semestralna bilanca dne 30. junija 1897. (13mesečni obstanek.) Posojila . . . ; . . gid. 379.939.34 Naloženo pri hranilnicah, bankah, po&tni hranilnici in gotovine.....gld. 105.322 39 Udov 317 z vplačanimi de* wlei!, ..- ,......gld. 9.53t°— Hranilnih vlog..... 468 321 15 Reeskompt pri banki . . n 4000 — Raifajsnovim posojilnicam posodila gld. 146.004 09. Prometa v 6 mesecih, od 1. januvarija do 30. junija 1897, je gld. M14.80158. 100 DO 300 ll na meseo lahko poitenn /.»sluzi sleherni ter povaed brez zgube, »ko hode prodajali postava« doputtont ■ifeike in Hrtavna pirtiia. Ponudbe m» LsdMIka Oesterreieher, Budapost VIII. Ooutaeliagasss 8. m lo-i i !■" 1, .'ir-mBiSi rmr&ztitts* hkavi°liH iH na)čiste^i PHihesek čestite ' "" "'J" *_12 gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kavo! Prodaja se v rdečih zavitkih z belim Delim trakom ali pa v škatlah. Sir prlporočeh od zdravnikov ^iŽ grencec it si' popolnoma prost, sme ga torej pr« „ naaeaisstils za prepovedane takoz« jb.ljie---------- ilodčne kapljice. Baapro4aJnšol dobe » V rijacpljslto popu« t. Plakati V *»eb jezl^i^ s« rtkUmoate dobi ustopj n -ftrepMb^ ekAtnj poiitlja|sč, aavefuja«, zdr«,je pospetujoš, v dijetetičnem eziru blagodejen jo *v'- icfnilfrii »«»*•• B»jftae^ ^llUUtUl ¥(H1J, (Aroiau) m naj- t ne »operno grenek, pogreni. — Srečno iljitege., okusa. irveo prijetno r D ...(rana sestava isredno dobrih, Aietili adlišč, pajvesujejša priprava z najboljšo podsUvo alkohola omORoči prirejanje gijizvrstnejšega teloddneg* gronr (kos, kateri krepi-a želodec in izvrstno učinkuje proti oslabljenju želodoa ih org* pi.enavnih organov. Priporočen od zdravnikov, potrjen po neštevilnih Mihvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. Varstvena znamka. 1; gld., 12 stekl samo 2 jld. — Dobiva sO v vseh prodajalnicah, toda pri nakupovanji: Pozor! Pristen in pravi ima varstveno znamko Marijino Celjo. katera jo -lastveno vkqji/.en». Da p« se pri kupovanji obvaruje pona-lenega ali pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejše obrniti s* meno naravnost do glavne za'oge Lekarna Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristniA blagom — najmanj 6 steklenic z obratno pošto pO vseh delin 191 24-6 sveta Limment. Capsicl compos. 144 IS ls lokamo Klohtor-Jovo v Pragi t/i i-iu > j - t .i"' . f.i , » _ ma-fld. v . ^ T J®"0 kar • U i* eim$iz previdnosti le v ^e^ienjpah tanrtveito marko .sidro" kotfrietiie. Rlohterjeva lekarna pti i latam leva v Pragi. Vožnje karte in tovorni listi Kralj, bt-lgiiski poštni parnilr Red Star Lini© iz Antverpna naravnost v lovi Jork in Filadelfljo, Koncegijouovaiio od visoke c. kr. avstrijska vlalll. »"illfijIJVijŠP®^0 .,; /I .1 i. u • • b'!.. 11 koncesljonovana potovalna pisarna v Ljubljani 8tre(iike ulice it 4. ■ ^ ■■ ■ - i.. H«i*bibHy jeV pottfoiftlriiaSto-isli i apneho-železrii Sirup I i/* ■ ' ... 1 ••..? . !■ i ' Ta 26 let z največjim uspebom rabljeni, prani alrap raztaplja slo«, upokojuje ktifclj, pom&njinje pet. dajo Uait do Jodl/ poiptiuji ta - rtdiliioflt, * ur krepti m "i® telo "bliiri. "jeliko "kuriiilbo za narejanje krvT, r«st<$lji»b fod-forno-ipnene 1011, ki so v ujem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narej^njo koa tij Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr., po ^oitl 20 kr. ve« 113 17 za zavijanj«. 668 20-20 U V A fil II ' Svarimo pred po-svarilo, naredbami. ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vsadarpoavoji sestavi ln svojem ašinkt popolnoma raalične od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornaato kislega apneno-loloznoga alrnpa. Zahteva naj izredno Herb*bny-|bv apneno- fteloznl te ttfrej vflulei d so ttidl nA to oblaatvono protokollrana varstvena sirup. Pazi m Jo zraven stojote vaaki atoklontoi'ino prosimo ne dajtf ao zapeljati S ti z nlilo oeno, niti z drnzlml pretvezami, Aa bi (»111 kale fonatolbot * ... Dunaj, lekarna „®ur Bariiiberzigkeit" Vil i, Kalaeratraaae 73 in 75. tnrtl sknrn J. aah l___ Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trljerl (čistilni stroji za Žito) v nstanjni izvršitvi. Bniil-nloe za »djo != relenjnvo. - ikropUuioe proti peronosperi, sboljšani mmh Verm?len>v. — Mlntilnloe, milni m ilto, etiskalnloe (preie) sa Tino in sadje različnih sestav (to stiskalnice imajo skoro ono tlaeilno moč, kakor hidravlično [vodovodne] preže). — Blamore*nioe, katere se jako lahko penijo. po zelo imertaih fcenah. - »tl-akalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši Izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, t, U/, Prateratraase 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! 182 7 Zastopniki se iščejo. 265 20-9 4 zlato, 18 trebroih kolajn, 80 častaih in priznalnih diplom. Kwizde korneuburiki redilni prašek- Žlvlnozdr. dlet. sredstvo ca konje, govedo In ovee. Rabi te že tekem 43 lat, jo esjieč hlevih ako živalneče jesti,olsbsprtbavlja, vzbslj ion je mleka n da daje živita vsi mleka Cena: škatlj. 70 kr., pol škatlj. 86 kr Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah. Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in k. avstr.-ogerski in romunski 117 dvorni zalagatelj 8—6 okrožni lekarnar v Kornenbnrgu pri Dunaju. Mul Fttf, M, Me. Ponižno podpisani slavnemu občinstva uljudno naznanja, da je s I. majom loto* občeznan, v mesta Kamnik, najprijetnojtom zavotltftu ln kopalliftu, prevzel zopet v lastno reiijo .■>' Priporoiujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene ^ »osle z lsborno vinsko kapljico, vselej sveilmU' pivom, z dobro, ukazno gorko In mrzlo kuhinjo.^, V hotelu se nnhaja mnogo zob za prenočiš*«, A kakor tudi letna stanovanja. Si' l\3 ' 189 10-4 S spoštovanjem Fran Fischor ttr. Iva« Jiiflžlfc Odgov V svrho varnosti občinstva pred niivred nimi ponarojinji nosim od sedaj nadalje te le oMaotveno rogi-strovsns varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctnra balsamica) lz lekarno pri „augeljn varhn" ln tovarno farma-oevtlftnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini Preskuša« in petrlen od zdravstvenih oblastev. Vajstareje, najpristneje, najreelneje in najooneje ljudsko doma*« zdravilo ki uteii prsno in plo(no bolesti kri v želodcu Hd. ter Je voora-bno notranjo In zunanje. V znak premosti je taprta vsak« steklenic« s srebrno kapico. v katero je vtisnjena moj« tvrdka Adolf Thlerrp lekarna pri „angelju va-rlhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čfm nehajo tem nič vrednejo ponart-dbo Pazi saj se toraj vedno natančno m zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponsrsjalce in posnemovalce svojega jedino pra-»•«■ h*'"1"«, kakor tudi prokupce mi vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer so no nahaja zaloga mojega Halzama. naj so naroil direktno in nalovi: JTa *B*«1JaJr.Sr,Ml 1#k*rno Tkierrjrja v Pregradi pri Bogateo-Slatinl. 12 malih »ji 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avetro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvomih steklenic 4 krone 60 vinarjev, ldanj kot 12 majhnih ali « dvojnih steklenic »e ne razpošilja. Baz pošilja »e samo. proti predplačilu ali poštnemu povzetju. *»» Mjse vedno natančno na zgorajino »amko, katero Ara nositi v znak pristnosti vsaka »tekloaioa. i1ao^olf Tlftlerry. lekarnar < 139 20-14 v Pregradi pri Rogatee-Siatini. 896-: 30-8 ri,k» Tiskar«« * ^ SBJKttStdBtMmtlk