Julij 2009 Leto 15 Številka 185 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
KAJ PRINAŠA NOVA PROMETNA UREDITEV V OBČINI PIRAN hraniš
BI JEDLI KLONIRANO MESO?
Evropska komisija je sprostila prodajo mesa kloniranih živali.

Klientelizem
Na novinarski konferenci Občine Piran, 13. julija, je župan Tomaž Gantar obsodil domnevni klientelizem piranski Socialnih demokratov in Ministrstva za šolstvo in šport v primeru piranskih vrtcev. OS Piran je 3. julija sprejel sklep, da se zaradi racionalizacije dela prične s postopkom za spojitev JZ Vrtec Mornarček Piran in JZ Vrtec Morje Lucija v enovit javni zavod za izvajnje predšolske vzgoje z novim imenom verjetno Vrtec Solinarček. Predviden prihranek 100.000 evrov. Že pred prvim branjem so v javnost pricurjale različne dezinformacije, tudi, da se bodo morali otroci iz Pirana seliti v Lucijo, itd. Avtorji naj bi bili znani. Službo bi izgubili trije delavci. Zaradi neprimernih informacij je župan pozval ravnateljico vrtca Mornarček Piranjnag. Tanjo Tomič in direktorja direktorata na Ministrstvu za šolstvo in šport Borisa Čemilca naj odstopita. Drugo branje odloka bo na prvi naslednji seji OS Piran.
Miss Kopra je Pirančanka
Občima piraN
COMUME Dl PIRAMO
OBČINSKI SVET OBČINE PIRAN Komisija za podelitev priznanja Občine Piran » Zlati grb Občine Piran «
OBVESTILO
Komisija za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran« obvešča, da je na spletni strani Občine Piran www.piran.si objavljen razpis za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran«. Na vložišču Občine Piran lahko od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro ter v sredo med 14.00 in 17.00 uro prevzamete obrazec za predlaganje prejemnika priznanja. Obrazec je dostopen tudi na spletni strani Občine Piran www.oiran.si.
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Predsednica komisije Irena DOLINŠEK
L
' > 4f f <?* V
jr-1 - ’
i	'"V"
r1
Na tekmovanju za miss in mistra Kopra v organizaciji Studia Misson, 13. 7. 2009, v koprski Taverni se je za laskavi naslov potegovalo IZdekletin 12 fantov. Miss Kopra je postala Amela Čehič 18-letna študentka iz Pirana (tretja z leve), mister Kopra pa Peter Klinc, 25-letni fotograf iz Novega mesta (četrti z leve). Druga spremljevalka: Barbara Krnjak, 16 let, Ankaran. Drugi spremljevalec: Sandi Jovanovič, 16 let, Piran. Prva spremljevalka: Mara Silla, 20 let, Trst. Prvi spremljevalec: Charles Habas, 19 let, Logatec.
Peter Klinc je prejel tudi lento Mister International za Slovenijo in bo odpotoval na svetovni izbor na Tajvan. Dobro obiskano in pestro prireditev sta simpatično povezovala D.J. LOVRO in ANDRO MERKU1. 14.8.2009 bo na Tartinijevem trgu v Piranu prireditev Z zvezdami pod zvezdami - izbor miss Slovenije za miss Alpe Adria International.
HOTEL CERKNO
TAO ŠOLA VITALNOSTI IN DOLGOŽIVOSTI
URAVNAVAJMO TELO,DA BOMO, VITKI IN ZDRAVI
BIOTERAPIJA PO METODI ZDENKA DOMANČIČA
Informacije in rezervacije
PO ZDRAVJE V CERKNO
Ugodni paketi
skrbimo za svoje zdravje, duha in telo
v hotelu Cerkno
Cena paketa 350 EUR/osebo (29.07. do 02.08.2009)
Paket vsebuje bivanje s polpenzionom v apartmajih na SC Cerkno (1291n.m.v.), delavnico z aktivno vadbo in pripadajočim gradivom (delavnico vodi g. Igor Gregorc)
*
Cena 3-dnevnega paketa 176 EUR/osebo
Paket vsebuje 3 polpenzione, koriščenje bazena, vodno aerobiko sauno, tenis, fitnes (predava ga. Marija Merljak))
TERMINI: 30.7. - 2.8., 1J.-16.8. in 27. - 30.8.2009
Cena 3-dnevnega paketa samo 120 EUR/osebo
Paket vsebuje 3 polpenzione, koriščenje bazena rezervacijo za bioterapijo (terapevtka ga. Hvala Marija)
TERMINI: 20. - 23.8. ali 10. -13.9.2009 več o paketih si preberite na www.hotel-cerkno.si
Hotel Cerkno d.o.o., Sedejev trg 8, 5282 Cerkno tel.05-37-43-400 ; fax.05-37-43-433 : info@hotel-cerkno.si www.hotel-cerkno.si ; www.ski-cerkno.com
Za pienos lotogiaftje s CD, diskete Smatt Medlo, Compact Flash Iz digitalnega totoapaiata na totogiatskl popit
E-mail: fotoquicklab@siol.ne,
www.geocilies.com/quicklab fotolaboratorij
Slovenia Open 2009
V Športno rekreacijskem centru Marine Portorož bo od 20. do 26. julija 2009 teniški velespektakel - turnir serije WTA, ki ga finančno podpira tudi Banka Koper. Ljubitelji tenisa bodo imeli enkratno priložnost videti tudi kako igra prva igralka sveta Dinara Safina, ki je med prvimi prispela v Portorož in pravi, da je tukaj zelo lepo.
V	obalnih občinah ni finančnega kolapsa
Finančna kriza je tudi lokalne skupnosti prisilila k varčevanju in še k večji previdnosti pri investicijskih naložbah vezanih na posojila. Občinskim funkcionarjem (županom, podžupanom, občinskim svetnikom) so že znižali osebne prejemke za 4%, ne pa tudi delavcem občinske uprave (odloženo). Informacije, da so obalne občine kritično zadolžene ne držijo.
Delež zadolžitev slovenskih občin v splošni zadolženosti države znaša komaj 2%. Občine več kot 40% proračunskih prihodkov namenjajo za naložbe. Precejšnje spremembe so se zgodile tudi glede sistema dohodnine. Sredstva se na občinske račune stekajo redno tedensko iz državnega proračuna. Občine imajo svoje zagotovljene davčne vire in ne bodo bankrotirale.
Ker se v javnosti vedno znova pojavljajo zapisi o katastrofalnem finančnem stanju tudi v občinah Izola, Piran in Mestni občini Koper, smo preverili kakšno je trenutno stanje proračuna v teh lokalnih skupnostih. Razen trenutnih likvidnostnih težav v Občini Izola, ki kljub vsemu redno servisira nujne zahtevke zavodov in javnih podjetij ter tudi plače upravi, vse deluje v okviru normale. K dezinformacijam glede zadolžitev je treba pridati predvsem dvoje: V Občini Piran in Mestni občini Koper šele potekajo postopki za pridobitev posojila za investicije v infrastrukturo, zato ne moremo govoriti o zadolženosti iz tega naslova. „V koprski občni trenutno nismo zadolženi, nam je povedala predstojnica urada za finance mag. Vilma Milunovič.
Ker so občinski proračuni (bilance) zapletena zadeva, se pač dogaja, da pisci v medijih vsega ne razumejo in stvari predstavijo tudi napačno, ali pa nekritično povzemajo podatke z novinarskih konferenc. Tako se zgodi, da gladko prenesejo izjavo kakšnega novopečenega politika češ, da občina nima za plače, zato bo morala prodati parcele. Prelivanje tovrstnih sredstev v plače seveda zakonsko ni dovoljeno in občine tega tudi ne počenjajo. Drugo je, če si občina začasno s skupnega računa „sposodi“ sredstva za plače občinske uprave, kar pa mora vrniti oziroma zadevo ponovno izravnati. Metati vse v en koš je pač nepoznavanje občinskega proračuna, smo slišali. Pisanje, da je občina zadolžena, če se na primer v svojem imenu zadolži kakšno občinsko javno podjetje, torej, če občina ob tem ni dala nobenega jamstva, ker bo JP vračalo sredstva iz naslova tržne dejavnosti, je lahko dezinformacija za javnost.
V	Piranu proračunski prihodki v skladu z načrtom
„Bral sem, da je v izolski občini zelo slabo, da nimajo za plače. Ne vem kako je v Mestni občini Koper, zanima me pa kako je v naši občini Piran, je svetnik SD Piran Alen Radojkovič na 21. seji občinskega sveta Piran (7. julija) vprašal župana Tomaža Gantarja. Odgovorila mu je predstojnica Urada za finance Breda Klobas. „Občina Piran trenutno nima likvidnostnih težav in je v stanju plačevati vse zapadle obveznosti. Obveznosti so sorazmerne s prihodki. Vsi proračunski prihodki se stekajo v občinsko blagajno po načrtu.
Skladno s sprejetim proračunom je Občina Piran zaprosila za posojilo v znesku 8 milijonov evrov, kot bodoči vir za izvedbo občinskih investicij. Postopek pridobivanja posojila še poteka. Občina trenutno ni zadolžena. Terjatve ima zavarovane z vrednostnimi papirji (menico).
Franc Krajnc
MESTNA KNJIŽNICA PIRAN BIBLIOTECA CIVICA PIRAN
k d
PRIMORSKI
2009
070(497.12)
10002276,185

■ II*
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
Bi jedli
klonirano meso?
Evropska komisija je 22. junija 2009 sprostila prodajo mesa kloniranih živali, čeprav so proti tej novosti nekatere članice, med njimi tudi Nemčija. Nasprotniki opozarjajo, da so klonirane živali podvržena nevarnostim raznih bolezni. Ne morejo razumeti, da je Evropska komisija pokleknila spet pokleknila, tokrat pred zahtevami živilske industrije.
V mesnicah bi moralo biti razvidno katero meso je klonirano, gensko in katero ne.
O tem kakšne načrte ima v zvezi z vzrejo kloniranih živali in prodajo takšnega mesa živilska industrija je podrobneje pisal nemški ilustrirani časopis Bild. Prodaja kloniranega mesa je poslej prosta, piše v naslovnici. Pa tudi, da se bo takšno meso že kmalu znašlo na policah supermarketov. Evropska komisija je tozadevno sicer že sprejela določene ostre pogoje, vendar generalne prepovedi za prodajo kloniranega mesa ni. Je takšno meso okusno, zdravo, nezdravo za človeško prehrano, se razlikuje od običajnega „naravnega“, kakšna bo cena? Vrsta vprašanj, na katere želijo dobiti odgovor.
Kaj je klonirano meso? To je meso identičnih živali ali njihovih kopij. Embrie neke živali vcepijo v drugo in dobijo dvojčka. Predsednik zveze nemške prehrambene industrije Juergen Abraham pravi, da na nemških krožnikih ta hip še ni kloniranega mesa in da se bo to zgodilo morda šele čez nekaj let. Prehrambena industrija trenutno namreč zavrača klonirano meso iz etičnih razlogov, pa tudi zato, ker še ni dokončnih znanstvenih raziskav o morebitnih posledicah uživanja takega mesa. Upa namreč, da tega načina ne bodo sprejeli ne trgovci ne potrošniki.
Kako dobimo kloniranega telička? Plemenskemu biku odvzamejo celico, iz nje izločijo koren, ki ga vstavijo v epruveto in ga oplodijo z odvzetim jajčecem druge krave. Jajčece se začne razvijati do embria, ki ga potem vsadijo kravi, ki čez čas skoti kloniranega telička. Podobno lahko klonirajo tudi ovce, svinje... in ni rečeno, da bodo v doglednem času opravljali podobne poizkuse na ljudeh. Če bi imeli shranjeno celico Hitlerja, bi jih lahko kar enostavno razmnožili. Obstajajo pa tudi že bolj moderne umetne metode vzgoje celic v laboratoriju, kar je seveda že daleč od naravnega spočetja.
Zakaj torej prehrambena industrija pospešuje priprave za vzrejo kloniranih živali, se sprašujejo mnogi. Verjetno gre tu tudi za posel stoletja, kajti skozi način kloniranja relativno enostavno pridejo do hitrega razmnoževanja „enakih“ živali, zadevo pa je mogoče celo patentirati, kar je samo še korak do monopola.
Nadzorovali tudi izstop iz države
Italijanski primer zamrznitve izvajanja schengenskega sporazuma in uvedba poostrenega nadzora potnikov na meji s Francijo, Švico, Avstrijo in Slovenijo iz „vamostnih razlogov" v času srečanja državnih in vladnih predstavnikov skupine G8 v L‘Aquilli, vse do njihovega odhoda, 15. julija 2009, ni odgovoril na vprašanje zakaj so mojstri zmede morali strogo nadzorovati tudi potnike, ki so izstopali iz njihove države. Po 22. 12. 2007, ko je Italija sprostila mejo tudi proti vzhodu in po velikem slavju na Škofijah, je to prvi primer, ko smo spet morali imeti s seboj veljavne dokumente za prehod v obljubljeno deželo.
Prezgodnja smrt Michaela Jacksona
V četrtek, 25. junija 2009, je v Los Angelesu v 51. letu starosti umrl Michael Jackson, pop zvezdnik našega časa, ki gaje oboževal ves mladi svet. Takoj po njegovi nenadni smrti so se pojavila ugibanja o vzrokih prezgodnjega odhoda pop ikone. Njegovi starši so zahtevali že drugo obdukcijo, kajti prva ni pokazala nič posebnega, niti tega ne, da bi bila za smrt kriva injekcija, ki naj bi mu jo dal zdravnik. Vprašanj o glasbenikovi prezgodnji smrti bo še veliko, kot jih je bilo v primeru Elvisa Preslyja. Glede na pestro življenje, ki gaje živel zvezdnik - in si pomagal tudi z zdravili, je odgovor na dlani: njegovo slabotno telo vsega tega preprosto ni vzdržalo.
Nov podlistek
Kdo je bil Hitler
Ob 70. obletnici napada na Poljsko bomo začeli objavljati nov podlistek z naslovom Kdo je bil Hitler.
To je bil človek, ki je stanoval skupaj z Židom, znal se je razjokati, ko mu je poginil kanarček, rad je imel otroke, hkrati pa je pošiljal v grozovito smrt na milijone ljudi!
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Berlin
Prvič po 2. svetovni vojni podelili častne križce
Nemška kanclerka dr. Angela Merkel je v začetku julija v vladni palači v Berlinu osebno pripela na prsi visoka odlikovanja - častne križce - štirim vojakom, ki so se še posebej izkazali v Afganistanu pri reševanju svojih vojaških kolegov in tamkajšnjih otrok, ki so bili poškodovani, ko seje v vasi Haja Amanulah blizu nemškega vojaškega vozila 20. oktobra 2008 razstrelil afganistanski samomorilec na kolesu. Strahotna eksplozija je zahtevala sedem življenj. Umrla sta dva nemška vojaka in pet otrok afganistanskih otrok.
Zgodovina podeljevanja častnih železnih križcev v Nemčiji:
Prvi železni križec so podelili leta 1813 v takratni Prusiji.
Železne križce so pripenjali vojakom tudi za posebno izkazana junaštva v času nemško-francoske vojne leta 1870/71.
Na prsi vojakov so jih pripenjali spet
Na fotografiji: Nemški železni križec - orden - v času vzpona nacizma leta 1939.
po 45 letih, v času L svetovne vojne in sicer s krono in inicialkami cesarja Wilhelma II.
Posebne „častne“ železne križce so začeli podeljevati nacisti leta 1939 v času njihovega vzpona, ko je Nemčija začela 2. svetovno vojno z napadom na Poljsko. Visoka odlikovanja so nacisti v bistvu zlorabili, saj je bila nacistična organizacija na sojenju v Nuernbergu razglašena za zločinsko. Nova visoka odlikovanja - zlate častne križce nemške vojske (Bundeswehr) -je v začetku julija 2009 prvič osebno pripela na prsi štirim vojakom nemška kanclerka dr. Angela Merkel.
Janševi dve „ napaki “
Nekdanji premier Janez Janša, ki se je ob prizadevanjih naše novopečene vlade tu in tam kislo nasmejal rekoč, „ če boste vsaj tako uspešni in dosegli tako visoko gospodarsko rast kot smo jo v času naše vlade", vam bomo čestitali. Borut Pahor kaj takega ne more doseči tudi če se postavi na glavo, saj je makroekonomski položaj Slovenije danes, predvsem tudi zaradi odprtosti naše ekonomije v svet, popolnoma drugačen. Lahko bi rekli skoraj katastrofalen, kar seveda najbolj čuti najnižji sloj že skoraj 1/4 prebivalstva.
Janša je naš osvoboditelj, sedaj pa že kot žrtev, a še vedno močan in vpliven dejavnik v našem političnem prostoru. Je tudi čisti primer kako se lahko politik, ki je še pred kratkim obvladoval celotno slovenski politično sceno, znajde celo na policiji. Po mojem je naredil dve ključni napaki; pred državnozborskimi volitvami je odkrito obsodil „ tajkune ", ki razpredajo svoje lovke in že tudi obvladujejo slovensko politično sceno - in „sprl“ se je z notranjo ministrico pravnico Kresalovo, ki ga je „ spravila" na zaslišanje kot nekega osumljenca, ki naj bi izdal nekaj zelo zaupnega, česar slovenski narod ne bi smel izvedeti! Njegove izjave, da se kaj takega lahko zgodi samo še v kaki nedemokratični zakotni državici, samo potrjujejo kako daleč smo prišli v Sloveniji in kje vse naša dobro plačana politika zgublja dragoceni čas. Včasih je ob taki prepirljivosti nastopil Milan Kučan, v Italiji pomirja duhove in kliče k strpnosti predsednik republike Scalfaro. Kaj pa pri nas? Je to morda naloga celo preveč uglajenega in diplomatskega predsednika države, ki bi moral biti vendarle bolj energičen?
K temu, da naša aktualna politika v zadnjem času zgleda kot malce prepirljiv razglašen orkester, ki izgublja čas in tudi ugled pri državljanih, ni treba posebej ugibati. Ob finančni in gospodarski krizi, ki nas vse skupaj pritiska k najnižji točki, je brzdanje še kako potrebno, čemur lahko prispevajo tudi mediji, ne pa da nekateri v naslovnicah, dodatno spodbujajo gnev med Slovenci, indoktrinirajo preprosti narod in tekmujejo med seboj kdo bo narisal najbolj črno sliko!
Iz dneva v dan bolj čutimo srdit boj za prevlado levih in desnih, malo manj pa o soglasju teh dveh polov, kako konkretno in bolj transparentno spraviti iz težav naše gospodarstvo, predvsem realni sektor, ki daje dodano vrednost, in ga spraviti na bolj zdrave temelje. Časi so res težki. Slovenska vsesplošna zadolženost je že dosegla raven, ki narekuje velika odrekanja vseh, ne le navadnih delavcev, ki so ponavadi največje žrtve menedžerskih zmot.
Z naraščajočim velikim finančnim minusom v državni blagajni nastaja vse večja nervoza tudi na vrhu, ko eden drugemu očitajo nesposobnost in napake. Ne kažejo pa pretirane volje, da bi prijeli skupaj in s konkretnimi nastavitvami makroekonomskih pogojev poskušali uravnavati naše gospodarstvo, da bo lahko dolgoročno splavalo iz težav.
Franc Krajnc
Odstop z razlogom
Notranja politična trenja, predvsem pa katastrofalno gospodarsko stanje sosednje Hrvaške (zunanji dolg naj bi znašal že okoli 31 milijard evrov, pričakovan izpad dve milijardi evrov od letošnjega izkupička od turistične sezone, umetno zadrževanje inflacije, korupcija in nedoločne meje s sosedami so bistveni razlogi zakaj seje hrvaški premier in predsednik naj večje politične stranke HDZ (Hrvaška demokratična skupnost) dr. Ivo Sanader odločil za sestop s političnega prizorišča in dobesedno šokiral hrvaško javnost. Na novinarski konferenci v Zagrebu, L julija 2009, je jasno povedal, da ne misli več kandidirati ter da se umika iz politike. Odnosi s Slovenijo, ki je vsaj doslej uspešno blokirala Hrvaško pri pogajanjih za vstop v EU, so še za Hrvate očitno najmanj pomembni, čeprav se dr. Sanader sedaj tudi že sklicuje na ta 19-letni problem. Kdo bo glede nerešenega vprašanja meje naš naslednji sogovornik? Očitno njegova tesna sodelavka članica HDZ do pred kratkim podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor, kije s 6. julijem 2009, ko jo je potrdil hrvaški sabor, že nastopila kot predsednica Vlade Republike Hrvaške. Za uspešno, hitro in gladko izvolitev ji je tudi že čestital slovenski premier Borut Pahor. Ali bo novo vodstvo Hrvaške pripravljeno popustiti kakšen milimeter bomo šele videli. Prvo, kar smo od nje slišali je, daje slovenska blokada ..popolnoma nepravična"
Še najbolj zanimiva bo vsekakor nova razlaga glede morje, ki je bilo nekoč skupno javno jugoslovansko dobro, ni pa bilo razmejeno kot je treba.
Vedno manj
življenjskega
prostora
Zaradi klimatskih razmer se na Antartiki topita led in sneg, kar ima lahko hude posledice tudi za življenski prostor belih severnih medvedov, da ne omenjamo narasle vode in nevarnosti poplav obalnih mest.
Pa še res je
Rad prevzema odgovornost
Slovenski premier Borut Pahor rad prizna, da ne ve kaj delajo njegovi ministri, saj da jim pušča svobodo, ne ve kaj dela policija, kaj počenjajo tajkuni, kako je s hitropoteznimi menjavami menedžerjev v podjetjih z večinskim državnim lastništvom, ne pozna novopečenega predsednika uprave državnega podjetja Luke Koper...
Če ga polomi kakšen minister prevzame odgovornost premier, ki ni odgovoren.
Komu so bile namenjene bombe?
Hrvaški vojni veteran J.Z. iz Vukovarja, mesta, kije v letih 1992 - 95 doživelo vojne grozote, sam pa naj bi bil tudi v srbskih taboriščih, seje v petek zvečer (10. 7.) v Zagrebu usedel na vlak Beograd-Zuerich, pri sebi pa je imel kar 5 ročnih bomb. Na železniški postaji v Dobovi v soboto zjutraj so ga zaradi tega, ker ni imel schengenske vize in ker se je malce čudno obnašal, aretirali slovenski policisti in ga privedli na policijsko postajo. Tam je nenadoma potegnil iz žepa ročno bombo in jo aktiviral. Eksplozijo je preprečil prisebni policist. Po neuradnih podatkih naj bi bile ročne bombe namenjene visokemu predstavniku Slovenije, domnevno Borutu Pahorju - kot ..glavnemu krivcu zaradi slovenske blokade Hrvaške pri pristopnih pogajanjih v EU". Hrvaški bombaš je sedaj v priporu. Borut Pahor je pohvalil delo policije.
Brez Žurnala 24 do 24. avgusta
Bralci, zlasti tisti, ki nimajo dovolj denarja za nakup plačljivih časopisov, radi posegajo po Žumalu 24, ki pa, kot so objavili, ne bo izhajal vse od 18. julija do 24. avgusta.
Plačljivi časopisi, ki imamo svoje redne naročnike s plačano naročnino, torej tudi obveznosti do njih, si ..dopusta" seveda ne moremo privoščiti - tudi, če poleti ni dovolj prihodkov od oglasov, s katerimi rumeni tisk v glavnem krije stroške izdaje.
ZAPORA NA SONČNEM NABREŽJU
Obveščamo vas, da bo od dne 10.07.2009 do 30.08.2009 uveden nov prometni režim v Izoli, in sicer na Sončnem nabrežju in Velikem trgu. Na navedenem odseku bo vsak petek, soboto in nedeljo od 18. do 23. ure popolna zapora prometa.
Sončno nabrežje bo v tem času namenjeno pešcem.
Razlog za zaporo je povečan promet ob vikendih v smeri proti Velikem trgu, zaradi povečanega prometa in prezasedenih parkirnih površin pa je ogrožena pretočnost prometa in varnost pešcev.
V času veljavnosti zapore vljudno prosimo občane in obiskovalce občine Izola, da upoštevajo navodila uradnih oseb.
Odnosi z javnostmi Občina Izola
Živeti na vozičku
Vsako leto se na slovenskih cestah ali kako drugače hudo telesno poškoduje več kot 1300 ljudi. Poškodba hrbtenice lahko ponesrečenca pripelje na invalidski voziček za vse življenje.
Najpogostejši vzroki invalidnosti - paraplegije (ohromelost spodnjih udov) in tetraplegije (ohromelost vseh udov) so prometne nesreče, razni padci z višine, stavb, z zmajem, s padalom, skoki na glavo v preplitvo vodo, rak na možganih, operacije hrbtenjače in podobno. Človeku, ki se mu pripeti takšne vrste nesreča, se svet v trenutku usodno zavrti. Mnogi pristanejo na vozičku za vse življenje in morajo sprejeti drugačnost, svoje posebne potrebe kot resničnost, obenem pa mora bolnik zbrati veliko moči, da se sprijazni z usodo in začne živeti novo življenje. Se vedno se vozi, a ne more hoditi. Ne čuti spodnjega dela telesa, ne male ne velike potrebe. Skratka paraplegik ali tetraplegik potrebuje strokovno pomoč, družino, družbo, ki mu bo omogočila aktivno življenje. Že razni športni nastopi, kulturna udejstvovanja in osvajanja kolajn na paraolimpijadah pa nam povedo, da se življenje takšnih invalidov kljub težavam ne ustavi.
Srečanje v Domu paraplegikov v Pacugu
V sredo, 24. junija 2009, smo obiskali Dom paraplegikov v Pacugu, kjer je bilo srečanje članov Zveze paraplegikov Slovenije, ki so organizirani v devetih lokalnih društvih. Zveza letos beleži 40 let delovanja. Ob obletnici so izdali zbornik, v katerem se nam ponuja slikovit pogled na štiridesetletni čas njihove organizacije. Uvodne besede ja zapisal predsednik zveze Dane Kastelic, svoje misli je dodal prvi in častni predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak, pozdravni nagovor predsednik Vlade RS Borut Pahor, kije tudi uradni pokrovitelj 40. obletnice organiziranega delovanja
Tretjina paraplegikov izhaja iz prometnih nesreč!
V zvezi je, kot nam povedal njen predsednik Dane Kastelic, že 1.032 članov. 1/3 članstva izhaja iz prometnih nesreč! Samo v letu 2007 se je število članov povečalo za 33. So pa tudi, poleg zgoraj naštetih še drugi primeri obolevnosti; od medicinsko še neugotovljenih vzrokov invalidnosti do raka na hrbtenjači, možganih, težav s krvnim obtokom...
Direktor doma je Janez Trdina, ki je tako kot predsednik Dane Kastelic tudi sam paraplegik.
Povedala sta nam, da je cilj zveze ustvarjanje pogojev za celovito vključevanje paraplegikov in tetraplegikov v življenjsko in delovno okolje ter v vse ostale
Dom paraplegikov v Pacugu. V krogu je maketa prizidka, v katerem bi radi pridobili še nove postelje. V točilnici pomaga Joško Joras.
Mati, žena in dve hčerki na obisku pri negibnem možu in očetu.
zgodbe, ki izhajajo iz drugačnih vrst obolevnosti. Pri negibnem možu in očetu na prirejenem vozičku z respiratorno cevko za lažje dihanje Abidu Behriču, ki je v letih 1998/99 zbolel za rakom na hrbtenjači in bil dva krat operiran v Nemčiji, so stale njegova soproga Jerneja, hčerki Hana in Sara iz Mengša. Soproga nam je povedala, da je po operaciji zaradi potrebe po specialnem prevozu nastal celo problem kdo bo plačal prevoz v Slovenijo! Skupaj s hčerkama ga bodri v upanju, da se mu bo stanje morda le kdaj izboljšalo.
V tem duhu so delali še pred 50 leti, danes pa modema kirurgija in rehabilitacija dosegata zadovoljive rezultate". Poudarila je pomen socialne vključenosti poškodovanca v družbo.
Na delavnicah so paraplegiki izmenjali svoje izkušnje. Veliko vprašanj je bilo tudi o tem kako priti do cenejšega vozička in kdo naj plača razliko v ceni za boljši voziček, pa tudi glede roka trajanja takšnega invalidskega vozička, ki resnično ni poceni.
oblike vključevanja v družbo, kar vseskozi, čeprav ne brez težav, tudi uresničujejo. Poseben poudarek dajejo rehabilitaciji in skrbi za ohranitev zdravja. Prav v njihovem domu v Pacugu, ki so ga zgradili leta 2003, je veliko takih možnosti. Želijo si, da bi dogradili nastanitveni del, žal pa sedaj v kriznem času ni denarja.
Številne
pretresljive
zgodbe
„Zbudil sem se v bolnišnici66
Ko smo občudovali voljo teh ljudi, nas je zanimalo kdo so, kaj se jim je zgodilo, kako živijo, ali trpijo zaradi svoje usode? Bila je priložnost, da prisluhnemo njihovim življenjskim zgodbam. Različne so. Številni so se po hudih poškodbah zbudili v bolnišnici in zdravniki so jim povedali kruto resnico, da ne bodo mogli več hoditi. Šok, žalost v družini. Začne se novo življenje, dolga rehabilitacija, privajanje na invalidski voziček, pot v nego na oddelek za rehabilitacijo ali na dom. Ne, ni konec, življenje takega invalida je kljub vsemu lahko tudi družabno, zanimivo, veselo, sproščeno, polno novih izzivov in prav v tem pogledu se trudijo društva in zveza.
Družabno srečanje in delavnice
Zveza paraplegikov Slovenije je 24. junija za svoje člane in njihove svojce v Pacugu pripravila več delavnic in družabno srečanje, ki so jim dali skupno ime „Vračamo se v življenje".
Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic (levo) in direktor Doma paraplegikov v Pacugu Janez Trdina.
negiben. Na srečo je bila v bližini njegova babica, ki je poklicala pomoč. Danes je na vozičku. „Tudi moja žena Barbara, podpredsednica zveze, je na vozičku", nam je dejal. Vas kaj boli, smo ga vprašali, ko se je z invalidskega vozička presedlal v avto s prirejenim volanom. Ne, nič me ne boli, le noga skače neodvisno od mene. Včasih me prime krč. Rad bi boljši voziček, a kaj ko je treba doplačati", nam je povedal. Preprost invalidski voziček stane okoli 900 evrov, boljši, bolj tehnično izpolnjen pa tudi 3000 evrov in več.
Vanja Skok z Inštituta za rehabilitacijo Soča Ljubljana na delavnici:
padel s kostanja. Poškodoval si je hrbtenico, zlomil roko, imel pa je tudi notranje krvavitve. Obležal je
Po
operaciji 100-odstotni invalid
V Pacugu smo poslušali tudi žalostne
„V starih zapisih 2500 let pred našim štetjem je za poškodbo hrbtenjače veljalo, daje to stanje, ki se ne zdravi.
Na tem srečanju so invalidi lahko ponovno spoznali kakšne možnosti jim lahko nudi Zveza paraplegikov, kako je z zaposlovanjem invalidov, kako j e treba ohranj ati zdravj e v okolj u v katerem živi paraplegik, kako je s socialno vključenostjo po medicinski rehabilitaciji, kako je treba izbrati primeren voziček, kako lahko invalid sam vozi avtomobil in podobno. Popoldne so prikazali različne športne aktivnosti, od košarke in udejstvovanja na kulturnem področju, razne delavnice, slikanje in drugo. Videli smo kar nekaj slik odličnega slikarja Vojka Gašperuta.
Delavnico oziroma izobraževalno-predstavitveno srečanje v Pacugu, na katerem so bila tudi strokovna predavanja, sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Padel s kostanja
David Slavček iz Celja je leta 1994
■ w"
primorski uVp
11. JULIJ - OBČINSKI PRAZNIK OBČINE IZOLA
Konec tedna, 10. in 11. julija, so v občini Izola potekale prireditve ob občinskem prazniku Občine Izola. Praznovanje seje začelo v petek s slavnostno podelitvijo priznanja občine Izola in nagrade na Manziolijevem trgu ob 20.30 uri, ki ji je sledil koncert kvarteta 7 + z gosti.
Priznanje občine [zola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezno listino za leto 2009 je prejela Mestna knjižnica Izola za izjemno delo na področju kulture, izobraževanja, vzgoje, spodbujanja prostovoljstva in vseživljenjskega učenja. Denarno nagrado občine Izola v višini 2.100 evrov bruto z ustrezno listino za leto 2009 je prejel Anton Pavlovčič za izjemno delo na področju modelarstva in letalstva. Priznanjaje izročil podžupan Bojan Zadel. Tradicionalno srečanje članov Združenja borcev za vrednote NOB Izola ob občinskem prazniku je bilo pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v soboto ob 19. uri.
Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost
Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih obč inskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane.
V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat.
Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/.
Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu.
Glasovnica štev. 4 - julij 2009 j
Glasujem za Krajevno skupnost:______________________
(Obkrožite število točk)
a.	) Aktivno deluje za razvoj kraja
10 točk 30 točk 50 točk
b.	) Organizira prireditve in srečanja s krajani
5 točk	|
10 točk
20 točk	|
c.	) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS
0 točk 5 točk 10 točk
Turistom omogočiti več doživetij!
V Turističnem združenju Portorož so pripravili nekaj novih programov in promocijsko tiskovino Doživi Slovensko Istro, pri čemer želijo, da bi si več turistov ogledalo naše prelepe vasi. Turistica jev času velikonočnih praznikov izvedla anketo med obiskovalci Portoroža in Pirana. Posodobljena spletna stran.
Letošnje turistično leto v Evropi bo ostalo zapisano kot verjetno eno najslabših po dolgem času, ko je turizem beležil nenehno rast. Po podatkih naj bi se na počitnice v tujino odpravilo okoli 20 odstotkov ali 4 milijone manj Nemcev kot običajno, avstrijski turistični delavci pričakujejo 9 - odstotni izpad prenočitev tujih gostov, manj prenočitev bo tudi na Hrvaškem.
V Sloveniji naj bi zabeležili izpad morda kakšnih 5 odstotkov. Nasprotno, v Portorožu in Piranu računajo na enako število turističnih prenočitev kot v letu 2008, kar štejejo za uspeh. Za letošnje težave tudi na področju turizma je v prvi vrsti kriva finančna in gospodarska kriza, ki se je pritihotapila iz ZDA, potem pa udarila po zahodnih državah, odkoder k nam prihaja največ gostov. Da bi vsaj nekoliko ublažili izpad so v Turističnem združenju Portorož (TZ) pripravili - in tudi že izvedli - štiri udarne promocijske akcije na italijanskem, srbskem, avstrijskem in slovenskem tržišču. V Italiji s sloganom „La vacanza che sognate", v Beogradu „Najbliže evropsko more uz vizne olakšice - Portorož, Piran i prijatelji", na avstrijskem in slovenskem tržišču pa slogan „Portorož in Piran - ljubezen za vedno" , Portorož & Piran - Liebe fuer ewig. Jadran Furlanič, vršilec dolžnosti direktorja TZ Portorož je povedal, da so se z vsemi štirimi projekti prijavili na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo RS. Turistično združenje Portorož bo poleti organiziralo tudi brezplačno vodenje po Piranu. Zanimivo, da se Piran kot mesto pojavlja na skoraj vseh turističnih promocijskih letakih ali brošurah, veliko manj ali skoraj nič za tem pa ni opaziti ponudbe trženja storitev ali proizvodov.
Posodobljena spletna stran
Predstavnik Studia AV je povedal, da so posodobili spletni portal Turističnega združenja Portorož (www.portoroz.si). Portal združuje turistične ponudnike Portoroža, Pirana in okolice in je postal osrednji informacijski portal Slovenske Istre. Trenutno je na njem predstavljenih 68 hotelskih in drugih namestitev, 7 wellness centrov, 4 kongresni centri, 30 restavracij, 25 barov, 13 ladij in 38 turističnih agencij. Za letošnje leto so si zastavili cilj doseči vsaj 600 tisoč obiskov na portalu in kar je zanimivo, gostje lahko prek portala že tudi rezervirajo sobe v posameznih hotelih. Lani, na primer, so prek portala zabeležili že 14.500 rezervacij in to največ iz Italije.
Cimosov Dan odprtih vrat
Z novinarske konference TZ Portorož, 23. 6. 2009.
Kaj je pokazalo
anketiranje
gostov?
Turistično združenje Portorož je v sodelovanju z UP FTŠ Turistica Portorož med 10. aprilom in 3. majem izvedlo raziskavo med obiskovalci turistične destinacije Portorož in Piran. Rezultate raziskaveje predstavil mag. Tomi Brezovec. V anketo z 11 vprašanji je bilo zajetih 600 naključnih gostov, ki sojih povprašali o motivih obiska, oceni posameznih elementov ponudbe, o počitniških navadah, namenih in podobno. Rezultati kažejo, da se skoraj polovica vprašanih odloči za potovanje zadnji hip, pa tudi, da se kar veliko število gostov vedno znova vrača v Portorož, saj je več kot polovica vprašanih že bila pri nas. Med motivi za počitnice je daleč na prvem mestu morje. Med
visoko uvrščene motive obiska sodijo še storitve dobrega počutja (wellness), šport, rekreacija in kultura. Gostje so na splošno dajali najvišjo oceno mestu Piran, pohvalili pa so tudi storitve turistične informativne pisarne. Domači gostje nizko ocenjujejo čistočo morja. Kulinarika ne kotira visoko na lestvici od 1 - 5, nekateri pa so nezadovoljni tudi zaradi visokih cen prenočišč in gostinskih storitev. Na vprašanje kam bodo letos poleti odšli na dopust navajajo Hrvaško, Italijo, Grčijo, le 5 % pa jih je dejalo, da bodo prišli v Portorož, slaba polovica pa je še neodločenih . Zanimivo je tudi to, da je le 8% anketiranih dejalo, da letos ne bodo odšli na poletni dopust. Povedali so, daje bila anketa take vrste izvedena prvič in da bi bilo dobro, če bi jo ponovil večkrat v različnih časovnih razmakih. Za izvedbo letošnjih projektov imajo v TZ na voljo 495 tisoč evrov, nekaj projektov v vrednosti okoli 350 tisoč evrov, ki jih sicer izvajajo na TZ, pa plačujejo hotelirji sami.
Plaže niso dobile najboljše ocene. FOTO: F K- Primorski utrip.
d.	) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega sveta
j 1 točka 3 točke i 5 točk
e.	) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju I nalog, ki zadevajo KS
0 točk 3 točke 5 točk
d.)Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic
I 5 točk 10 točk 30 točk
I Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v | mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož.
I-----------------------------------------------------------
Tovarno v Kopru si je ogledalo okoli 300 obiskovalcev
V okviru praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Škocjan, 11. in 12. julija 2009, na Cimosovem parkirišču v Kopru, so na koprski lokaciji v soboto, 11. julija 2009 prvič odprli svoja vrata vsem, ki so želeli vstopiti v tovarno in po bliže pogledati kako poteka proizvodni
proces in kaj proizvajajo v Cimosovi tovarni. Ogled tovarne je bil organiziran od 10. do 13. ure (vsako polno uro). Tovarno si je ogledalo okoli 300 obiskovalcev, med njimi tudi predsednik in podpredsednik sveta KS Škocjan in prav vsi so bili navdušeni nad videnim in pozdravili to potezo. Še prej, od 9. do 10. ure, so si tovarno ogledali tudi novinarji.
Skupina Cimos je danes s svojimi podjetji prisotna na 28 lokacijah v devetih državah ter pokriva štiri med seboj različna, a kljub temu skladna in sinergična poslovna področja,
Franc Žiberna, direktor tovarne kaže avtomobilske sklope.
in sicer avtomobilsko industrijo, energetiko, kmetijsko opremo in strojegradnjo. Gre za področja, ki so se ob vstopu v 21. stoletje večinoma izkazala kot temelj sodobnega gospodarstva. Cimosova tovarna v Kopru sodi med največje industrijske obrate v južnoprimorski regiji in zaposluje prek 350 delavcev.
Pirančani pozimi ne bi šli na Fornače
Pirančani, ki živijo v mestu in nimajo lastne garaže se strinjajo, da je poleti v mestnem jedru treba dati prednost obiskovalcem - turistom, niso pa za to, da bi morali tudi pozimi parkirati na oddaljenih Fornačah in to kljub temu, da naj bi jim občina zagotovila parkirna mesta. Prvi resen poizkus izgona pločevine iz mestnega jedra počasi uspeva.
Davorin Petaros in Zora Mužinič iz CI (na levi). Župan Tomaž Gantar in Ljubo Bertok sta skrbno poslušala predloge. Iz razprave ni bilo razvidno, da jih ne bi upoštevali. Druga obravnava odloka na občinskem svetu je bila 7 julija.
Pirančani (na fotografiji) želijo predvsem izvedeti kaj konkretno prinaša nov odlok o novem prometnem režimu. Pozabljajo pa, da si jih v prvi vrsti v svoji bazi dolžni informirati svetniki, ki so jih izvolili, saj odlokov ne more sprejemati ulica.	FOTO: FK-primorski utrip.
Na sestanku v prostorih KS Piran, 18. junija, sklicala gaje Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran, so nekako z nezaupanjem poslušali informacije kaj vse upošteva (in česar ne) nov odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran. Kljub številnim glasilom (celo brezplačnim) in internetu se zdi, da so Pirančani premalo obveščeni o tem kaj prinaša nov odlok, zato je pogovor z županom Tomažem Gantarjem in Ljubom Bertokom, vodjem urada za gospodarske dejavnosti in turizem prišel še kako prav. Udeležence sta na kratko seznanila z vsebino novega odloka, ki ga je Občinski svet že sprejel v prvi obravnavi 2. junija 2009. Razprava v prostorih KS na Levstikovi 7 se je dodobra razvnela šele, ko sta gosta odšla.
Trdna
županova
namera
Županova namera, da bo spraznil odvečno pločevine z ulic, trgov in divjih parkirišč, se bo kot kaže ne glede na vse civilne iniciative tudi uresničila z dnem uveljavitve novega odloka in izgradnje nove garažne hiše na Fornačah z 830 parkirnimi mesti. Takrat namreč ne bo več mogoč vstop v mesto z vozilom, če si lastnik predhodno ni pridobil posebnega
dovoljenja oziroma abonmaja, kar hkrati tudi pomeni, da mesto ne bo zaprto za vse, ampak bo občina omogočila parkiranje za določen čas res tistim, ki tam tudi stalno živijo. V praksi bi to pomenilo, da odlok predvideva ukinitev stalnega parkiranja v mestu Piran. Prebivalci bodo smeli v mestu parkirati 240 ur poleti in 360 ur pozimi, za turiste in ostale obiskovalce pa bo dovolj parkirnih mest v garažni hiši. Predstavniki civilne iniciative Zora Mužinič, Davorin Petaros in Sašo Saksida so pripravili kar 69 predlogov, pobud in dopolnil k odloku in upajo, da jih bodo občinske strokovne službe upoštevale in predale v odločanje občinskemu svetu.
Takoj zatem se je razvila živahna razprava, ko so nekateri idejo o zaprtju mestnega jedra za avtomobile pozdravljali, drugi spet ne. Rajmond Humar: „Nikoli nismo bili tako blizu rešitve kot danes". Gospa Desa je prepričana, da bo mesto poslej umrlo in da živeti v Piranu ni enako kot drugje. Gospod Alojzij Weiss je imel pripombe glede količkov češ, da jih režejo. „Predlagam, da se s takimi neumnostmi neha. Sem za to, da gremo vsi ven!" Slobodan Simič Sime: „Če sprejmemo ta odlok, bomo živeli še težje kot doslej. V mestu Piran je namreč v zadnjih 20 letih živeti vedno težje. To kar govori župan, da se
v Evropi mesta zapirajo je preprosto zavajanje. Rešitev so volitve - izbrati novega župana!". Pirančanka gospa Mafalda Pahor, ki se vestno udeležuje vseh razprav:	„Civilni iniciativi
predlagam, da gremo nekega dne vsi parkirat na Fornače, da lahko potem fizično zapremo Piran!"
Beseda tudi o
referendumu
Če občinski svet ne bo sprejel predlogov civilne iniciative se lahko zgodi referendum, smo slišali na razpravi, ki je na trenutke zašla v povsem druge vode z nepotrebnimi „okraski“. Na srečoje tokrat prevladala strpnost in piranska pamet, saj nihče v Piranu ni najavljal kakšnega protesta na ulici, referendum pa je legitimna zadeva. Opazili smo tudi, da že nekaj časa tli med CI in KS izjemno hladen odnos, ki ne pelje k sodelovanju, kar bi bilo v takih primerih nujno potrebno. Ne nazadnje na seji ni bilo predsednice Sveta KS Piran. Morda ni bila povabljena, ali pa ni hotela priti? Normalno bi bilo, da take sestanke sklicuje KS.
Na naše vprašanje na koncu, ali se imetniki vozil strinjajo vsaj s tem, da bodo lahko parkirali na zagotovljenem (za njih rezerviranem) mestu na Fornačah, je bil kratek odgovor NE!. Davorin Petaros nam je pozneje povedal, da so mislili na NE le v zimskem času, poleti pa bi se zaradi turistov in drugih obiskovalcev umaknili iz mesta. Očitno je to že korak naprej. Kaj bo v praksi prinesel nov prometni režim, s katerim je treba meščane seznaniti na bolj preprost način kot doslej, za kar bo še verjetno priložnost, bomo šele videli.
HOTELI BERNARDIN DOKONČALI APARTMAJE VILA PIRANESIV PIRANU Piran
Poizkus
pregnati
pločevino
Dejstvo je, da je to sedaj prvi resen poizkus z odlokom pregnati pločevino iz mesta. Nedvomno, da bo ukrep, do uresničitve katerega sta še dobra dva meseca, za marsikoga tudi boleč. „Zamislite si, da je treba na primer ob polnoči v dežju in burji dva kilometra pešačiti s Fomač do svetilnika", je pripomnil Davorin Petaros, ki v zadnjem času bistveno bolje komunicira z županom.
Že veliko
zamujenih
priložnosti
V mestu Piran je bilo že veliko zamujenih priložnosti, so povedali. Kako je mogoče, da pri tolikih projektih (doslej 7) niso našli primernih lokacij za nekaj manjših garažnih hiš v samem mestu, ali vsaj nekoliko bližje mesta, se sprašujejo meščani, ki imajo občutek, daje vse, kar se dela v Piranu uperjeno zoper njih. Pa tudi to pravijo. Kako je sploh mogoče, da so zaprli Tartinijev trg preden so zgradili garažno hišo ali kako drugače meščanom zagotovili primerna stalna parkirna mesta?
Cena najema apartmaja 146 evrov.
Hoteli Bernardin so dokončali investicijo v apartmaje Vila Piranesi v Piranu. Projekt prenove stavbe je začel na pobudo družbe Hoteli Piran, zaradi dotrajanosti stavbe, še posebej strehe in pritličja. V stavbi je nameščen edini slovenski akvarij, ki sodi pod okrilje Ministrstva za šolstvo in šport, s katerim je družba Hoteli Piran in z Občino Piran, ki se je ob tem zavezala obnoviti okolico in infrastrukturo, leta 2007 podpisala pismo o nameri. Po postavitvi temeljnega kamna, maja 2008 se je pričela obnova, ki je bila do tretje gradbene faze končana novembra 2008. Hoteli Bernardin so obnovo dokončno zaključili 25. junija 2009.
Gre za pomembno in zahtevno obnovo stavbe, ki je pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Neposredno pod stavbo se nahaja arheološko najdišče iz zg. srednjega veka. Iz starih zapisov je razvidno, da je bila stavba namenjena carinarnci v času Beneške Republike in je stala izven mestnega obzidja. Po končani drugi svetovni vojni se je v stavbo naselila Srednja pomorska šola, po njeni selitvi pa Gimnazija Piran. Hoteli
Piran so od 1. 1986 dalje v prostorih naselili strokovne službe hotelskega podjetja.
Obnova stavbe in okolice je zajeta v tripartitnem projektu javno zasebnega partnerstva družbe Hoteli Bernardin,
Ministrstva za šolstvo in šport in Občine Piran.
Stavba je v 3A lasti družbe Hoteli Bernardin in 14 Ministrstva za šolstvo in šport, ki je investitor obnove akvarija. Do tretje gradbene faze je na podlagi pogodbe o sofinanciranju potekala investicija usklajeno, nato se je četrta faza razdelila na posamezne sodelujoče investitorje.
dnevno sobo, spalnico in kopalnico s tušem. Namenjeni so trženju pod okriljem poslovne enote Salinera Resort & Hotel Piran. Cena najema apartmaja od 1.7.2009 je 1466.
Izvajalec del je bilo podjetje Makro 5 Gradnje, d.o.o., celotna naložba družbe Hoteli Bernardin je vredna milijon evrov.
Apartmaji Vila Piranesi so sodobno in udobno opremljeni s pogledom na mesto ali mandrač, različnih velikosti, od 25 do 42 m2 in obsegajo 17 enot. Vsaka enota razpolaga s kuhinjo,
Služba za korporativno komuniciranje in odnose z javnostmi Hoteli Bernardin, d. d.
Letos pet Piranskih glasbenih večerov
V Križnem hodniku minoritskega samostana so se v organizaciji Avditorija Portorož v petek zvečer začeli 31. Piranski glasbeni večeri. Prvi koncert je bil posvečen 250. obletnici smrti Georga Friedricha Haendla in 200. obletnici smrti Franza Josepha Haydna. Nastopil je Obalni komorni orkester pod taktirko Aleksandra Spasiča, z mezzosopranistko Moniko Bohinec in violončelistko Karmen Pečar.
Letošnji program Piranskih glasbenih večerov predvideva pet koncertov, ki bodo ob petkih, eden pa bo v soboto, 1. avgusta. Žal obisk ni bil tako množičen, zato pa se je kar trlo ljudi na prireditvi na bližnjem župnijskem vrtu Georgios.
Očitno gre za slabo koordinacijo prirediteljev, saj seje v petek (1. julija) zvečer skoraj ob isti uri v mestu Piran in na Fornačah dogajalo kar pet prireditev. Izjemno skromen obisk je bil tudi na razstavi mini skulptur v Galeriji Hermana Pečariča, nekoliko več obiskovalcev pa si je ogledalo razstavo slik članov društva Solinar na Fornačah.
Koper
16. Poletni tečaji slovenskega jezika
UP - Fakulteta za humanistične študije in Znanstveno raziskovalno središče Koper sta 13. julija v 2009 zvečer v avli rektorata Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru odprla 16. Poletne tečaje slovenskega jezika, ki se jih udeležujejo številni tuji študentje in drugi, ki se želijo naučiti slovensko in spoznati našo kulturo. Prisotne so pozdravili doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS, dr. Karin Marc Bratina, vodja poletnih tečajev in župan Mestne občine Koper, Boris Popovič.
■ m
primorski u'r'p
V	domu je lepo!
V	Centru za starejše občane v Luciji, ki je bolj podoben elitnemu hotelu kot domu za ostarele, varovanci veselo in aktivno preživljajo jesen svojega življenja. Še nekaj prostih stanovanj.
Sedaj je že čas, da malce pogledamo kako in kaj teče življenje starejših občank in občanov v novem domu v Občini Piran z uradnim nazivom Center za starejše občane Lucija. Sprejela nas je pomočnica direktorja Marinela Savle Reščič, prof. it. jezika s 25-letno prakso v prosveti. Daleč od tega, da je dom neke vrste zadnja postaja v življenju človeka, res pa je, da nudi streho praviloma starejšim od 65 let in prav zaradi starosti imajo nekateri težave. Takšne ali drugačne. Nekateri se pač ne morejo več tako sprehajati, nekateri so priklenjeni na posteljo in potrebujejo posebno oskrbo in intenzivno nego, številni pa veselo pohajajo po Luciji, se družijo v bifeju, v skupnih prostorih, telovadijo, pojejo, gledajo televizijo, berejo časopise...
V	domu lahko stanuje vsega skupaj 195 varovancev. 140 varovancev je že nastanjenih v tako imenovanem institucionalnem delu za ceno od 700 do 1200 evrov mesečno (odvisno od oskrbe). V tem delu bi se še našle morda štiri garsonjere. Je pa zato praznih 35 elitnih, ali kakor rečejo oskrbovanih stanovanj za skupaj 51 oseb (razen enega apartmaja, ki je medtem časom že zaseden) in to za ceno 2000 evrov mesečno na osebo. V tej ceni je vključena kompletna 24-urna oskrba, mogoče pa se je zmeniti tudi kako drugače po sistemu manj oskrbe manj plačila.
Pomočnica direktorja nam je povedala, da je veliko povpraševanje po enoposteljnih sobah. Težave nastanejo, če se dva v sobi „ne ujameta11, zato vedno poskušajo enega odseliti v drugo sobo.
60% stanovalcev ne potrebuje posebne oskrbe
Zanimivo, da je v domu kar 60% stanovalcev, ki ne potrebujejo posebne oskrbe.
V	domu vlada red. Pri izhodu in prihodu vsakega oskrbovanca zabeležijo. Pred zajtrkom, ki je ob 8.00 uri, so organizirane zdravstvene nege. Onim, ki ne morejo priti sami v zajtrkovalnico, prinesejo zajtrk v sobo, nekatere onemogle pa je treba tudi redno hraniti. Ob 9.00 imajo telovadbo, po telovadbi so na vrsti programi- individualno, potem pa lahko varovanci odidejo na sprehod (organizirano v skupinah, ali tudi ne) - in že je tu kosilo. Obiski svojcev so običajno popoldne. Sledita še dva obroka; popoldanska malica in večerja.
Česar pa sploh ni, če imajo vse; TV v sobi, polno oskrbo, telefon, celo internet, prijazno osebje. No, nekaj pa smo le našli. Škoda, da ni bazena. Pet zvezdic bi bilo zagotovljenih.
Pomočnica direktorja Centra za starejše občane Lucija Marinela Savle Reščič.
Zakaj ne znižate cene, če elitni apartmaji	oziroma oskrbovana
stanovanja	niso zasedeni, smo
vprašali. Morda bi kazalo spremeniti pravila, saj je naj dražja prav prazna soba. Glede na visoko zadolžitev Centra še posebej! „Pripravljamo novo ponudbo treh različnih cenovno ugodnejših paketov storitev: popolni paket, polovični in četrtinski paket. Ena od rešitev je tudi nastanitev za krajši čas. Seveda pa ne smemo tega razumeti kot turistično ponudbo, saj v gre vsakem primeru za ljudi s
Za 150 oskrbovancev skrbi 52 zaposlenih
V	Centru za starejše občane v Luciji je trenutno 52 zaposlenih, od tega 15 medicinskih sester, 10 bolničarjev, tu so še gospodinje-strežnice, pripravniki iz medicine, osebje v recepciji, direktor Centra Borut Žerjal, pomočnica direktorja Marinela Savle Reščič, strokovna direktorica za medicinski del Erika Omerzelj. V domu je tudi ambulanta. Za paciente skrbita dr. Lakovič Bossman in specialist kirurg dr. Zimmermann.
V	Centru je ob kompletni zasedbi vodstvenih delavcev še vedno zaposlen prokurist.
Iz zapisa lahko izsledimo, da je v lucijskem domu še nekaj prostora. Mediji včasih objavljajo alarmantne in tudi žalostne zgodbe češ, da je dom zadnja postaja, daje v Sloveniji kar 16.000 prošenj za nastanitve v domovih ostarelih in podobno. „To so nerealne ocene in številke. Treba bi bilo prevetriti vloge. Številni prosilci so medtem že umrli, ah so si premislili, mnogi so se vpisali na več koncih.
V domu lahko kupijo časopise potreben, saj imajo starejši ljudje (tudi Primorski utrip), imajo veliko različnih želja, naekateri pa frizerski salon, bife in še kaj. s» zelo zahtevni.
Rekreativni program nam je predstavila Tedeja Rebula.
Daleč naokoli najlepši dom, ki ima še nekaj praznih, malce dražjih postelj.
Recepcija.
F? ,
m
Moderni apartmaji čakajo na stanovalce. FOTO: FK- Primorski utrip.
Na pevskih vajah.
Jutranja telovadba oskrbovancev.
Primorska GZ podelila priznanja inovatorjem
Na krajši slovesnosti v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru, 29. junija 2009, je ta ustanova podelila priznanja za inovacije v letu 2008.
Posebno priznanje so prejele družbe VinaKoper, Cimos d.d. Koper in Finali Trading d.o.o. Koper. Direktor družbe Finali Trading Emil Grižon je prejel posebno priznanje za 30. obletnico podjetja, 40 let delovne dobe in svoj skorajšnji 60-letni življenjski jubilej.
Priznanje mu je izročil direktor zbornice Tomaž Može.
Bronasto priznanje za inovacijo je prejela Lama Avtomatizacija d.o.o. za inovacijo: Mini omponenta za
FOTO: FK-Primorski utrip
preciznejšo strojegradnjo. Inovatorji: Vito Segajin, Stojan Valenčič, Tomislav Mihalič.
Srebrno priznanje je prejel Uroš Maklič s.p. za inovacijo Babble King - izvirnost in stopnja možne zaščite v smislu varstva pravic intelektualne lastnine.
Zlato priznanje je prejelo podjetje Atech elektronika d.o.o. za inovacijo Fumis oxi - nova tehnologija za
učinkovito in zanesljivo regulacijo in nadzor kotlov in peči na pelete. Inovator: Vojko Blažič.
Predsednik komisije je bil dr. Mirko Markič, predavatelj na Fakulteti za management v Kopru. Priznanja inovatorjem je podelil predsednik UO Primorske gospodarske zbornice Vojko Čok, ki je poudaril pomen inovatorstva v kriznem obdobju, ko ni dobro zaspati na lovorikah. .
Prijetne trenutke je pričarala mlada flautistka Nika Hribar.
Ankaran
Položili temeljni kamen za nov vrtec
Otroci iz Ankarana, ravnateljica Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Semedela Nives Prša in starši, pa tudi predsednik Sveta KS Ankaran Boštjan Hrabar, so bili v četrtek, 2. julija 2009, med najbolj veselimi v Ankaranu. Pri podružnični šoli dr. Aleš Bebler- Primož, Ankaran sta župan Mestne občine Koper Boris Popovič in ravnateljica Nives Prša, ob pomoči delavcev Vinka Zudiča in Daria Caha iz Ankarana ter zanimivem opazovanju najmlajših, položila temeljni kamen za nov vrtec - enota Ankaran v izmeri 1280 kvadratnih metrov, ki bo zgrajen septembra ali oktobra 2010.
Naložba je ocenjena na 3,3 milijona evrov. Na ravnici pri šoli bo zrasel sodoben vrtec, v katerem bo 6 oddelkov, jedilnica, delavnica, šest sodobnih otroških igrišč in športna dvorana. Prve malčke naj bi sprejeli v vrtec jeseni 2010. Župan Boris Popovič je naštel vrsto projektov, ki jih bo občina uresničila že do letošnje jeseni, ob tem pa kot običajno ni varčeval s kritiko do nasprotnikov vseh vrst, zlasti tudi tistih, ki si na vse načine prizadevajo za razbitje dosedanje enovite in močne Mestne občine Koper. Vlada RS je prav na ta dna (2. julija 2009) dala negativno mnenje glede ustanovitve predlaganih novih občin, torej tudi Občine Ankaran. „Izvoljen sem bil za župana Mestne občine Koper in bom zagotavljal enotno občino", je na koncu dejal Boris Popovič, ki pa je, kot vemo, prek občinskega sveta sam predlagal več manjših občin. Strategija se je obnesla. Novih občin tukaj na Obali verjetno nikoli ne bo.
Novinarkina povolilna izkušnja
Novinarka RTVMirjam Muženič, ki je na listi LDS kandidirala za poslanko v najvišji evropski instituciji - evropskem parlamentu, ni uspela in se je vrnila na delovno mesto poročevalke iz zamejstva, kjer pa jo je pričakalo presenečenje. V stavbi Radia Koper morda še sedi in čaka na „nadaljnja navodila11, saj interna pravila RTV velevajo, da ne sme več poročati v živo, kar je zrušilo njeno dostojanstvo. Znašla sem se na ladji norcev, je komentirala dogodke po volitvah. Neenoten novinarski ceh!
Kot nam je povedala 19. junija sedi v delovni pisarni v na Radiu v Kopru in čaka, kaj se bodo odločili njeni predpostavljeni, ki pa sedijo v Ljubljani.
Prebrali smo, da naj bi bila „kontaminirana“ in da od nje, ki je kandidirala na listi politične stranke, ni	pričakovati
več objektivnega poročanja. Njene prispevke so takoj po volitvah, ko se je vrnila, brali drugi novinarji. „Tako početje je skregano z vsako logiko", je dejala.
Mirjam Muženič poznamo	kot
odlično poznavalko manjšinske problematike v Trstu, saj od tam poroča že kar nekaj let. Njena želja je bila, da bi vse to še nadgradila v	evropskem
parlamentu, kjer bi, če bi bila izvoljena, zagovarjala nacionalne interese in interes evropskih manjšin, sedaj pa očitno doživlja pravo osebno kalvarijo. Naredila naj bi napako, ker se je pustila pregovoriti pri LDS naj kandidira na listi te vladne politične stranke kot prva ženska s Primorskega. Njene iskrene namere smo objavili tudi v velikem intervjuju v Primorskem utripu.
Če bi vedela kaj jo čaka v primeru poraza na volitvah, se morda sploh ne bi spustila v volilno tekmo? Na listi LDS je bila druga po vrsti. Izvoljen je bil Jelko Kacin, ki je prejel 11,5 odstotka glasov, novinarko Mirjam Muženič pa je ta vladna stranka sedaj očitno prepustila usodi „na ladji norcev", kot se je izrazila. Nobena zakonodaja namreč ne govori o tem, da neizvoljeni kandidat novinar ali urednik ne bi smel opravljati prejšnjih nalog oziroma zadolžitev in se vrniti na svoje prejšnje delovno mesto. Z novinarje, ki vsekakor lahko vplivajo na javno mnenje, pa tako ali tako velja nepisano pravilo, da se v času volilne kampanje ne javljajo v živo ali ne pišejo člankov, ne urednikujejo..., da bi tako zavarovali objektivnost poročanja. Poleg tega pa so tu uredniki kot „filter". Na RTV naj bi vtem času skovali svoja interna pravila, ki naj bi jih sprejel svet RTV, predvidevajo pa, da novinar ali urednik, ki se poda v volilne vode, kar štiri leta ne bi mogel opravljati uredniškega ali novinarskega dela v informativnih programih RTV. Veliko vprašanje je, če bi taka pravila vzdržala ustavno presojo, saj novinarka napoveduje sodno preverjanje, če ne bo zadoščeno njeni ustavni pravici - in kar je najmanj - delovni pogodbi. Zanimivo, da je okrog tega „škatljivega" vprašanja neenoten tudi novinarski
Koper
ceh. Medtem ko DNS obsoja dejanje RTV je Združenje novinarje povsem drugačnega mnenja.
Ko smo poklicali na RTV in želeli preveriti kako je mogoče, da novinarka sedaj ne sme poročati v živo o dogodkih v zamejstvu nas je odgovorna urednica Radia Slovenija kar nekaj časa spraševala čemu potrebujemo te informacije. Po daljšem telefonskem pogovoru smo lahko le ugotovili, da ona pač ni pristojna za „zadevo Mirjam Muženič", da je njen urednik Rajko Gerič. Žal glavnega direktorja RTV gospoda Antona Guzeja takrat nismo mogli priklicati, (kakor tudi Delo ne?), da bi ga vprašali, če je s sramotno zadevo v Kopru, o kateri so pisali mediji, sploh seznanjen? Je pač tako, da včasih direktorji medijskih hiš ne vedo kaj počenjajo uredniki, ali pa sploh nimajo nobenega vpliva.
Kontaminiran tudi evropski parlament?
V sistemu naše parlamentarne demokracije, ki smo jo izbrali sami, ko posredno ali neposredno volimo kandidate, ki nas bodo zastopali v najvišjih organih, si očitno lahko nekdo kroji pravila po svoje, ker pač niso zakonsko dorečena. V mislih imamo zakon o volilni kampanji.
Ker imajo neodvisni kandidati v parlamentarni demokraciji vladavine političnih strank zelo malo možnosti za izvolitev, se pač (tudi novinarji) odločajo za kandidature na listi politične stranke, kar je storila tudi Mirjam Muženič iz Kopra, očitno ne vedoč kaj jo lahko čaka po volitvah. Strankarski sistem in z njim človek je torej lahko nevaren, nam sovražen? Ali smo res vsi na ladji norcev?
Franc Krajnc
16. Poletni tečaji slovenskega jezika
UP - Fakulteta za humanistične študije in Znanstveno raziskovalno središče Koper sta 13. julija v 2009 zvečer v avli rektorata Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru odprla 16. Poletne tečaje slovenskega jezika, ki se jih udeležujejo številni tuji študentje in drugi, ki se želijo naučiti slovensko in spoznati našo kulturo. Prisotne so pozdravili doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS, dr. Karin Marc Bratina, vodja poletnih tečajev, povabili so tudi župana Borisa Popoviča.
Moj prvi vtis v Centru za starejše občane v Luciji
Jesen svojega življenja preživljam v novem modernem domu starejših občanov v Luciji, kamor sem prišla pred poldrugim mesecem, tako rekoč neposredno iz bolnišnice, kjer sem bila na zdravljenju skoraj mesec dni. Bila sem popolnoma izčrpana, onemogla, brez volje do življenja. Iztrgali so me iz domačega okolja in me dali v popolnoma tuj - meni neznan milje ‘.
Na začetku sem samo jokala in mislila le na smrt; toda kmalu sem spoznala veliko tukajšnjih zdravstvenih delavcev, začenši od domske zdravnice in njene sestre, pa veliko sester in negovalk, ki opravljajo svoj poklic z veseljem - tako rekoč s srcem in dušo. Majhno število je tudi takšnih, ki so togi, neprijazni in do oskrbovancev celo arogantni. Teh nekaj sem v mislih odpisala in volja do življenja se je začela vračati v moje izmučeno telo.
Velika večina sester negovalk, tudi negovalcev, gospodinj in čistilk je, ki so mi skušali ustreči, mi pomagati, da preživim večer življenja. K temu sta prispevali tudi obe terapevtki Ula in Tedeja.
Bivalni prostori so prijetni, lepo urejeni, higiena na visoki ravni, vse pa prekosijo nasmejane, hitre urne in čuteče sestre, ki se žrtvujejo zato, da olajšajo in podaljšajo življenje ostarelim.
Ostareli smo namreč slabši od otrok, včasih tudi prezahtevni, nebogljeni - vendar, kdor opravlja svoj poklic z ljubeznijo - vse to razume in pozna psihozo starejših.
Sedaj se počasi vračam v življenje, zahvaljujoč tistim številnim delavcem, ki ne gledajo na uro kdaj bodo šli domov, marveč ostanejo v službi tudi preko delovnega časa, da pomagajo bolnikom.
Iz srca hvaležna.
Iz srca sem hvaležna vsem tistim, ki so mi pomagali vrniti se v življenje. Lepo in udobno je bivanje v domu, zaradi tega apeliram na onemogle starejše osebe; tukaj se boste počutili varno, zadovoljni boste in vaša jesen življenja bo srečna in mirna.
Kuharice in kuharje lahko le pohvalim.
Naj naštejem le nekaj imen, ki so s svojim ravnanjem pripomogla pri moji rehabilitaciji. Psihoterapija - dr. Karmen Lakovič - Bossman s svojo sestro Vendi, tudi Karmen, Mateja, Helena, Alenka Č., Daliborka, Sabina, Enver, Vlasta, Nataša, Sanja, Ines, obe terapevtki in še bi lahko naštevala.
Breda Rustja
Vabilo na Prvomajski trg
Pirančanke in Pirančani,
na seji Občinskega sveta je biI sprejet Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Piran.
Decembra 2007 smo soglasno odklonili takrat predlagano diskriminatorno ceno mesečnega parkiranja in dosegli umik odloka, ki je brez zagotavljanja zadostnega števila primernih parkirišč »urejal« promet v našem mestu.
Prometni študiji navkljub je bil sprejet odlok, ki so ga dokončno oblikovali in izglasovali tisti občinski svetniki, ki v Piranu ne živijo ali pa so se iz njega »pravočasno« izselili.
Amandma - s katerim sta Borut Valenčič in dr. Luciano Monica v 2. alineji (točka 7) 12. člena dosegla, svetniki pa izglasovali, celoletno zaprtje in prepoved parkiranja na Prešernovem nabrežju (Punti) - je po naši oceni in poznavanju razmer meščanom Pirana neprijazna in škodljiva odločitev. Skrb svetnikov zaradi onesnaževanja je usmerjena očitno le na Punto in skušata dokazati vprašljivo smotrnost GH Fornače. Ne omenjata parkirišč, ki jih že desetletja potrebujejo obiskovalci mesta.
Parkirišča, ki so kilometer in več oddaljena od naših domov, morajo imeti 24-urno avtobusno povezavo. Brez 24-urnega mini bttsa Piran-Fornače je nov odlok že videna - ali pa nova — nepremišljenost.
V četrtek, 16. julija 2009, ste ob 19. uri vabljeni na Prvomajski trg na javno tribuno, na kateri bomo ovrednotili novosti odloka ter posledice, ki nam jih prinaša.
Spremembe že sprejetega odloka so v naših rokah, podprte s Statutom občine in Zakonom o lokalni samoupravi.
Ker smo tu doma, ker je Piran naš dom, lahko predlagamo referendum za preklic spornih točk v sprejetem Odloku o cestnem prometu.
Predstavniki civilne iniciative za dostojno življenje v mestu Piran Zora Mužinič Davorin Petaros Sašo Saksida
Pripombe in predlogi 00 SDS Piran
Občinski svet Piran je na 21. redni seji, 7. julija 2009, sprejel Strategijo o razvoju turizma 2009-2015 v Občini Piran. Kar nekaj pripomb je podala občinska svetnica SDS Vladimira Čerin.
1.	Privezi in sidranje potniških ladij
00 SDS Piran izrecno nasprotuje kakšnim koli kapacitetam, ki bi omogočale pristajanje potniških ladij na območju piranske občine.
V	Strategiji razvoja turizma predlagamo, da občinska uprava takoj, to je že z veljavnostjo za poletno sezono 2009 od Uprave Republike Slovenija za pomorstvo s sedežem v Kopru zahteva, da ne dovoli več sidranja potniških ladij v Piranskem zalivu. V nobenem primeru ne sme dovoliti, da bi se ladje sidrale brez ekološko varnega odvoza (obvezne oddaje) odpadkov.
Podpiramo povečanje možnosti privezov za večje jahte v okvirih že obstoječe infrastrukture jahtnega turizma in obstoječe marine
2.	Sečoveljsko letališče
Podpiramo načrtovano ohranitev pogojev za zadržanje statusa mednarodnega letališča Sečovlje. Ne soglašamo z razvojem športnega letališča na tej lokaciji. Menimo, da bi takšna dejavnost preveč onesnaževala in ogrožala okolje.
3.	Kamp in mladinski turizem
Naše stališče je , da kamp in mladinski turizem nista najbolj kompatibilna z idejo razvoja elitnega turizma. Zato podpiramo ukinitev avtokampa na Seči.
4.	Objekti za šport
Podpiramo prednostno izgradnjo Doma vodnih športov.
5.	Golf igrišče
V	SDS štejemo, da golf igrišče sodi v obravnavano strategijo ter podpiramo izgradnjo.
6.	Botanični vrt
Predlagamo umestitev botaničnega vrta v Piranu, ob peš poti, ki pelje po Grudnovi na stezo nad piransko pečino in se nadaljuje nad pobočjem do glavne ceste nad Bemardinom.
7.	Vodni viri
V	SDS podpiramo tudi ureditev naravnih vodnih virov s smiselno izrabo kapacitet tako za ureditev privezov prioritetno za občane in ostale uporabnike. Prednostno ureditev kanala SV. Jerneja.
Meja s Hrvaško
Kaj vse lahko zgubimo v Istri?
Propadla pogajanja o sporni meji s Hrvaško, ki jih je vodil evropski komisar Olli Rehn, so še ena potrditev, da bo o tem vprašanju moralo odločati mednarodno sodišče. Kaže, da se s slovensko-hrvaškimi mejnimi vprašanji na kopnem in na morju ni pripravljena ubadati niti predsedujoča EU Švedska. Slovenija še vedno vztraja pri blokadi pristopnih pogajanj Hrvaške v EU in pri tem dobiva vse manj simpatij, zlasti tudi iz Italije, ki je zainteresirana za čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo.
Državi kot kaže kljub številnim strokovnim komisijam, srečanj ter obiskom uglednih gostov, kot je bil na primer nekdanji ameriški državni sekretar prof. William Perry (obiskal nas je 13. 6. 1999) in številnim okroglim mizam, ki jih je organiziral tudi naš časopis, v 17 letih nista bili v stanju sprejeti nikakršnega sprejemljivega dogovora in nobena stran ni pripravljena popustiti niti milimetra. Nekdanji zunanji minister dr. Boris Frlec, ki je v Portorožu spremljal uglednega gosta prof. Perryja, je imel prav, koje na srečanju v Hotelu Union v Ljubljani pred leti na naše vprašanje, ali ne bi kazalo mejnega vprašanja rešiti pred vstopom Slovenije v EU z nasmehom dejal, da to vprašanje lahko traja še 50 let! Propadli so tudi razni poskusi civilnih gibanj kot je tudi Zavod 25. junij. Še največ od vsega je pridobil vztrajni Joško Joras, ki mu sedaj ni treba več hoditi do doma čez kontrolno točko Plovanija. To pa je tudi vse.
Kaj lahko zgubimo v Istri?
V Istri lahko zgubimo zaselke Bužin, Skrile in Mline, del Savudrije (skupaj 113 ha ozemlja, vključno z nekoč podarjenimi 27 ha piranski občini od švicarskega državljana, polovico Piranskega zaliva in neposreden jjrost izhod na odprto morje. Čemu se torej konkretno noče odpovedati Hrvaška, ki trdi, da je to njeno ozemlje, in da je Jadran edinole hrvaški?
Izgovor
nekdanj ih vladnih predstavnikov
Nekdanji vladni predstavniki se izgovarjajo, da so takrat, leta 1991/92, imeli za prioriteto osvoboditev in utrjevanje Slovenije kot mednarodno pravnega subjekta - nove države, ki jo mora priznati svet, saj se v primeru mejnega spora to ne bi zgodilo, ali pa bi se z zamikom. Prav zaradi tega se očitno niso preveč obremenjevali z dokončnimi mejnimi črtami in so morda res verjeli obljubi takratnega hrvaškega premiera Valentiča: „ldite preko mosta Dragonje, granica je pri vremena, stvari čemo srediti kasnije". Preselite mejno točko čez most, meja je začasna, zadevo bomo uredili pozneje. Morda tudi odtod znamenita slovenska izjava o priznavanju mej z državami Italijo, Madžarsko in Avstrijo ter republiške meje s Hrvaško, ki pa je, kot se sedaj kaže, ni bilo, še najmanj na morju. Prav zanimivo bi bilo videti sporazum, o začasni meji s Hrvaško, če ta sploh obstaja - in kdo ga je ga je podpisal?
Nedvomno, da gre za katastrofalne napake z dolgoročnimi posledicami.
ki se vlečejo že najmanj 17 let, kar tudi občasno slabi odnose med sedaj že polnoletnima državama in je občasno porajalo tudi incidente na morju.
Hrvaška ima boljše strokovnjake za pomorsko pravo
Hrvaška, ki ima bistveno boljše in izkušenejše mednarodne pomorske strokovnjake kot Slovenija, je že takrat vedela kako se tej stvari streže, kako se riše mejna črta na morju (s kopnega) in da nekaj velja tudi dolgo stanje „utili posesis“. Dokaz: Hrvaška v celoti upravlja z zaselki, prodaja slovenska zemljišča onkraj Dragonje, naši organi pa tja pravzaprav nimajo niti dostopa.
Nejasno stanje, ko se politik raje umakne
Slovenski državljani smo se vedno morali sprijazniti z nejasnim stanjem in diplomatskimi drobtinicami. Ugibali smo zakaj v resnici vedno le popuščamo in se na znajdemo na mednarodnem diplomatskem parketu. Naša policija, ki ne sme čez polovico mostu na Dragonji, je morala celo večkrat krotiti nestrpneže, ki bi zadeve morda najraje urejali z nasilnimi dejanji, celo z orožjem. Vmes so se našli tudi „junaki“ kot je na primer poslanec Zmago Jelinčič, ki je imel ob zadnjem nastopu civilne družbe 25. Junij za odstranitev cvetličnih korit veliko za povedati novinarjem, ko pa bi se moral pridružiti skupini za pohod čez most jo je raje odkorakal domov. Vsi ostali, kot tudi odvetnik Danijel Starman, so tvegali udarce in potisk hrvaških specialcev nazaj čez polovico mostu. Fotografu iz Pirana so celo zlomili fotoaparat in očala. Sedaj, ko so pogajanja propadla, se rojevajo številne nove in nove zamisli. Dr. France Bučar predlaga celo referendum, na katerem bi se ljudje lahko odločili kje želijo živeti; na Hrvaškem ali v Sloveniji. Ugibajo tudi katero zgodovinsko merilo za določitev meje je pravšnje; Avstro-Ogrska, Serenissima, STO ...
Peterletovi spomini o pogajanjih s Hrvaško
Lojze	Peterle,
Ivan Oman in Igor Bavčar so bili prvi predstavniki nove mlade države Slovenije, ki pa so kot kaže pred 17. leti očitno slabo ocenili kaj vse se lahko skuha iz nedorečenosti o določitvi meje S Hrvaško in tudi Prvi premier in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle. konkretno mejne
kontrolne točke Sečovlje-Plovanija.	Franc Krajnc
Na srečanju nekaterih članov prve slovenske vlade nekdanjega Demosa v Krajinskem parku Sečovlje, 26. junija 2006, smo zastavili nekaj vprašanj nekdanjemu predsedniku vlade in sedanjemu evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu, če ga na dogajanja tukaj blizu vežejo kakšni spomini?
Gospod Peterle, vi ste bili takrat pred 17. leti poleg gospodov Omana in Bavčarja na vrhu naše takratne samostojne države in tukaj ste zapustili nekaj nedorečenosti glede meje s Hrvaško. Imate kakšne predloge kako bi se to danes reševalo, saj ste vendarle že nekaj časa tudi v Bruslju?
„ Včeraj sem dal te predloge pravzaprav na Hrvaškem. Zasebno sem obiskal Slavonijo in tam so mi novinarji tam zastavili enako vprašanje. Mislim, da je škoda, da ni bila izkoriščena možnost posredovanj a tretjega, ker je prišlo do spoznanja, da v dvoje ne gre naprej. Po mojem se je ponudil najboljši posrednik, to je Evropska komisija, ki gleda na interese ene in druge strani in mi smo potrebovali zmago Slovenije, Hrvaške in Evropske zveze".
Kaj bi bilo treba storiti sedaj, ko smo spet na mrtvi točki?
„ Zdaj j e žalprišlo do pokopa teformule in očitno bo treba začeti spet v dvoje. Mislim, da je prišlo do neuspeha tudi zato, ker se ni zgodila tiha diplomacija med obema državama, manjkala je povezava med Ljubljano in Zagrebom. Brez te tudi tretji ne bi mogel narediti nič posebnega. Mislim, da bo treba ponovno pogledati kaj so resnični nacionalni interesi enih in drugih ter kaj ti interesi pomenijo. Mislim, da je treba opustiti pričakovanje, da se bo dalo rešiti mejno vprašanje pred televizijo. Preveč se je delalo v javnosti, premalo se je delalo na tiho, z verodostojnimi ljudmi, ki bi imeli pooblastilo, da stvari popeljejo naprej.
da mislim, da je zdajle res čas za premislek kaka naprej.
Želel bi si, da bi ob 20-letnici obeh držav našli vsaj pot, če že ne rešitve teh problemov".
Tako, potreben
Vaški praznik v Sv. Petru
Kljub slabšemu obisku veselo
Tradicionalni vaški praznik v organizaciji KS Sv. Peter je tudi letos (25. do 28. junija) ponujal številne športne aktivnosti in kulturne utrinke. Izjemno dobro so bila obiskana tekmovanja v malem nogometu, medtem ko je bil osrednji prireditveni prostor bolj prazen. Verjetno ne zaradi relativno visoke vstopnine 5 evrov, ki sojo v nedeljo, zadnji dan prireditve, znižali na tri evre. Morda pa je bil vzrok preslabo in nepravočasno obveščanje, slabši osebni standard tradicionalnih obiskovalcev, pa tudi podvajanje prireditev v občini, saj se je vaški praznik s srečelovom v soboto, 27. junija, „križal“ s prireditvijo MMS v Portorožu. Predsednik organizacijskega odbora in Sveta KS Vili Špeh je povedal, da bodo naslednje leto poskušali časovno ločiti športna tekmovanja od osrednje prireditve na ploščadi pred domom Krajevne skupnosti, da se ne bi dogajali hkrati.
V	soboto je bilo kar nekaj aktivnosti; tudi turnir v namiznem tenisu, kolesarski izlet, skupinski tek za mlade in stare okoli vasi, odprta vrata muzeja Tonina hiša, ples z ansambloma Marea in Koktelsi in kot rečeno, srečelov.
Srečanje pevskih zborov
V	okviru vaškega praznika v Sv. Petru je bilo živahno tudi v nedeljo, 28. junija. Zjutraj je bila sveta maša in procesija, organiziran je bil pohod po okoliških poteh, zvečer pa finale v malem nogometu in ples z ansamblom Dan ponjer.
Prireditev je še najbolj zaznamovalo mednarodno srečanje pevskih zborov v Domu Krajevne skupnosti, ki je bil nabito poln, kjer sta ob 20. uri nastopila dva pevska zbora: Portoroški pevski
Nastop Portoroškega pevskega zbora.
—1



Tekmovanje v malem nogometu pri OŠ, kjer je nastopilo 32 ekip.
FOTO: FK-Primorski utrip.
zbor (dirigentka Sonja Mezgec), ki je	jUga Kraljevine Norveške. Norveški
lani proslavil 15-letnico delovanja in	moški pevski zbor praznuje letos 95-
namerava tudi letos oktobra prirediti letnico delovanja. Iz Opatije, kjer so poseben koncert ter pevski zbor nastanjeni, je prispelo 26 od siceršnjih Lairzvik Manscor z otoka Stort z 50 članov pevskega zbora.
Prireditev je povezovala Nada Zajc iz službe za protokol Občine Piran. Pevskemu zboru z Norveškega se je zahvalil za nastop tudi Marino Bažec in izrazil zadovoljstvo, da sojim vrnili obisk, saj je bil Moški pevski zbor iz
Portoroža pri njih v gosteh kar dvakrat, leta 1986 in 1990. Član Portoroškega pevskega zbora Božidar Grižančič je norveški pevovodkinji izročil šopek cvetja in izrazil veselje, da so se lahko po skoraj desetih letih spet srečali.
Negujejo hrvaško-slovensko prijateljstvo
Hrvaško društvo Istra Piran je ob Dnevu slovenske državnosti (25. junij) na Krogu nad Sečovljami, v soboto, 27. junija 2009, organiziralo tradicionalno srečanje članov Hrvaškega društva Istra Piran, ki so se ga udeležili številni člani iz različnih krajev slovenske in hrvaške Istre, ne glede na narodnost in veroizpoved.
Predsednik Joso Begič na Krogu pozdravlja člane društva.
Prišli so Slovenci, Hrvati, Bosanci, Srbi, Italijani...Udeležence sta pozdravila predsednik društva Istra Piran Joso Begičin predsednik hrvaške zveze v Trstu Damir Murkovič. Društvo uspešno deluje že 11 let. Prvi predsednik je bil Mirko Orlič (sedaj tajnik), drugi predsednik Tomislav Sumič (sedaj podpredsednik), v tem mandatu pa vodi društvo Joso Begič. Udeležence je obiskal tudi predsednik Društva Slovensko-hrvaškega sodelovanja iz Gračišča, Valter Miklavčič.
Srečanje je bilo obarvano tudi športno, saj so se člani pomerili tudi v tenisu in malem nogometu. Zmagovalne ekipe in posamezniki so prejeli pokale. V kulturnem delu programa je Stipe Cvitan recitiral svoje pesmi, razveselil pa je tudi nastop ženske vokalne
	
	
	\
		
(F?:	^		
K	A		
		
•r iTV*? W	l		vi>* Jp
skupine Forever iz Buj.
Sedež društva je v Piranu, Župančičeva 14. Prostore jim je brezplačno dodelila Občina Piran. Osnovni cilji društva so vzpodbujanje osebnih stikov in prijateljstva med različnimi ljudmi slovenske in hrvaške Istre, prizadevanje za uspešno predstavljanje kulturne dediščine in običajev, kakor tudi narodnosti v istem življenjskem prostoru, ne glede na mejo, spodbujanje in organizacija kulturnih prireditev in srečanj ter povezovanje z drugimi sorodnimi društvi.
k. Mali „člani“ društva.
M Nastop pevske skupine iz Buj.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Utekočinjeni zemeljski plin in varnost
V	javnosti je bilo doslej že veliko povedanega o nameravani graditvi novega energetskega središča v Kopru, pa tudi nekaj dezinformacij in neresnic o nevarnosti utekočinjenega zemeljskega plina. Pogovarjali smo se z Urošem Prosenom, projektnim vodjem TGE Gas Engineering, GmbH, Podružnica inženiring Ljubljana. Ta družba namreč že pripravlja vse potrebno za dokončno pridobitev dovoljenja.
V	prilogah našega časopisa ste objavili že vrsto strokovnih prispevkov, pa vendar se kljub tem najdejo “strokovnjaki”, ki s svojimi izjavami strašijo ljudi pred “grozečo” nevarnostjo. Član politične strank Zares poslanec Zares Franco Juri je nedavno tega ugotavljal kakšne bi bile posledice za Koper ob eksploziji ali razlitju enega terminala.
"Gospod Juri je ob tem navedel vrsto neresnic in zavajajočih podatkov in izkazal, da ne razlikuje med utekočinjenim naftnim plinom in utekočinjenim zemeljskim plinom. V svojih izjavah v mediju Primorska, info je izpostavil, da nedavna nesreča na železniški postaji v Italiji dokazuje, da je zemeljski plin tudi takrat, ko je v tekočem stanju, povzroči hudo eksplozijo in požare. V zaključku navedbe tudi ugotavlja, da je peklenski prizor iz Italije posledica eksplozije ene same vlakovne cisterne LNG, ter da si je posledice eksplozije enega plinskega terminala ali plinskega tankerja težko predstavljati. S svojim odgovorom je pokazal, da ne razlikuje med utekočinjenim naftnim plinom in zemeljskim plinom, zato moramo zaradi objektivne informiranost javnosti podati odgovor na njegove trditve, ki so napačne in zavajajoče ter predvsem po nepotrebnem zastrašujoče ”,
Ali lahko ta dogodek primerjamo z morebitnim v Kopru?
“V tragični nesreči vlaka v Italiji je šlo za eksplozijo in požar avtoplina oziroma propan-butana (italijansko: GPL - Gas di Petrolio Liquefatto; angleško: LPG - Liquified Petrolium Gas, slovensko: UNP - Utekočinjen Naftni Plin), ki se hrani in transportira pod velikim tlakom. Propan-butan je ob izpustu in vžigu na prostem eksploziven. Dogodkov Italiji z UNP in plinskim terminalom sploh ne moremo primerjati. V italijanskem primeru gre za železniški transport UNP, v primeru plinskega terminala UZP pa gre predvsem za plinovodni transport energenta, ki velja za bistveno varnejšega. Pri plinskem terminalu, ki ga predlaga podjetje TGE v Kopru, pa gre za utekočinjeni zemeljski plin s kratico UZP, italijansko: GNL - Gas Naturale Liquefatto angleško: LNG: Liquified Natural Gas), ki je po svoji sestavi in lastnostih drugačen plin od tistega v italijanski nesreči. Predvsem z drugačnimi lastnostmi hranjenja in transportiranja z ladjami ter , kar je najpomembnejše, z manj nevarnimi lastnostmi za potencialni vžig ”, Kakšna je torej razlika med eno in drugo vrsto plina?
“ Bistvena razlika je, da se utekočinjeni zemeljski plin NE hrani pod tlakom in je samo ohlajen na ekstremno nizke temperature. Za razliko od UNP (plin, ki je zagorel v Italiji), ki je težji od zraka, se zadržuje pri tleh, na prostem je eksploziven, je UZP že pri -100°C lažji od zraka, takrat prične hlapeti navzgor v ozračje, na prostem NE EKSPLODIRA. V primeru vžiga, če pride do ustrezne mešanice z ognjem ali drugim virom vžiga, na prostem relativno počasi zagori v smeri proti izviru plina, kjer gori toliko časa, dokler ne izgori celotna količina plina. Brez vira vžiga zemeljski plin na prostem sam od sebe ne zagori. V primeru podobne nesreče z UZP bi
se ta razlil in verjetno (ne pa nujno) vžgal’’.
Kako bi bilo v Kopru?
"Plinski terminal kot je predviden in načrtovan za Koper, ne more »kar eksplodirati«, če pa bi prišlo do požara ali uhajanja plina, zaradi konstrukcijskih lastnosti, ne bi bilo nevarnega vpliva na okolico. Podobno velja tudi za razlitje. Vsebina iz rezervoarjev ali iz plinskega tankerja se ne more kar tako razliti. To je izredno pomembno dejstvo, na katerem sloni celoten koncept varnosti in ocenjevanja tveganja. Posledice kakršnihkoli nesreč ali okvar na terminalu ali na tankerju bodo vedno omejene na območje znotraj ograje terminala ali na neposredno okolico tankerja. Gospod Franco Juri tudi razlaga o tem, da bi že manjše količine razlitega UZP povzročile uničujoče posledice 10 km daleč in se pri tem sklicuje na študijo čezmejnih vplivov italijanskega terminala na morju, ki jo je izdelala Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Ljubljane. Pri tem podatku pa manipulativno zamolči, da ne gre za »manjše razlitje plina«, kot navaja gospod Juri, ampak za teoretični izračun z enim od matematičnih modelov, kaj bi se zgodilo, če bi se skozi odprtino veliko nekaj kvadratnih metrov, izlilo 200.000 m3 UZP. Tu gre za količine, ki so za približno 30 odstotkov večje, kot bi bile v Kopru kadarkoli pripeljane z največjim možnim in predvidenim plinskim tankerjem. Z drugimi besedami, gre za tako velike količine, ki jih v slovenskem morju nikoli ne bo. Avtorji originalne ameriške študije, od koder je tudi povzet ta podatek, jasno navajajo, da gre za akademski izračun in tudi povedo, da tak izpust ni verjeten, ker ni poznan realen scenarij, da bi do takega izlitja na ta način sploh lahko prišlo.
Ob tem izračunu so bile upoštevane tudi konzervativne predpostavke, kar pomeni, da je izračun zelo verjetno nerealen. Slovenski avtorji navedene študije so to javnosti tudi razložili. Kot že večkrat je v svojem javnem komentarju z laično lahkoto pomešal med seboj nekatere podatke in sestavi! »eksplozivno mešanico« za javnost. Izpeljevati lastnosti in obnašanje UZP, in v to vplesti še Koper, iz tragične železniške nesreče z UNP (pravilno vrsto plina je novinar tudi jasno navedel), kot je to naredil gospod Juri kaže, da na njegovo manipulacijo in predvsem nepoznavanje osnovnih temeljev lastnosti plinov. Zal gospod Juri s tem svojim »znanjem« izvaja konkretne akcije kot poslanec in s politično močjo, ki mu kot poslancu pripada. Njegova dejanja imajo realne negativne posledice neposredno za nas kot potencialne investitorje, dolgoročno pa tudi za Koper in njegove prebivalce, z njimi povzroča hudo gospodarsko škodo tako državi, katere poslanec je, in kraju v imenu katerega govori.
Bilo bi nadvse dobrodošlo, če bi se osebno on in tudi ostali »strokovni komentatorji« plinskega terminala v Kopru, oglasili pri nas, kjer jih bomo opremili z vsemi informacijami, potrebnimi za razumevanje teme, ki jo javno obravnavajo. Podatke, ki ji bodo dobili na TGE, bodo lahko neodvisno verificirali, kjerkoli si bodo zaželeli. Ze večkrat smo dokazali, da naš interes ni zavajanje javnosti, kot je to očitno interes določenih posameznikov ali skupin, želimo vzpostaviti resen in strokoven dialog, ki bo osvetlil tako pozitivne kot seveda tudi nekatere možne negativne vidike, ki se nanašajo na umeščanje plinskih terminalov. Prepričani smo, da bo le tako možno prevetrili, kdo v tej zgodbi o plinskih terminalih deluje v korist in v dobro razvoja Kopra ”,
Franc Krajnc
Podpirajo projekte TGE
V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije-ZEG,nevladni okoljski organizaciji,	zagovarjajo
večjo rabo zemeljskega plina v energetiki namesto večanja rabe jedrske energije, drugih fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte, ob tem, da seveda podpirajo tudi alternativne vire; za slednje pa je že danes jasno, da še ne morejo nadomeščati v celoti klasičnih energetskih virov.
Za Slovenijo diverzifikacija virov za zemeljski plin pomeni stabilnejšo dobavo tega energenta, kar je ključno, če se želi zemeljski plin še širše uporabiti v slovenski energetiki; s tega stališča podpiramo projekte plinskih terminalov, ob tem, da pa morajo biti okoljski vplivi v skladu z vsemi standardi in predpisi, predvsem pa minimalni.
Znana je primerjava tehnologij med projektoma v Zavljah in Koprom, ki se v ključni točki, to je obremenjevanje morja, razlikujeta; projekt TGE izključuje uporabo morske vode za ogrevanje plina in vključuje plinsko-pamo elektrarno namesto tega, kjer gre za energetski objekt s kogeneracijo v osnovi, nadalje pa še za dodatni izkoristek odpadne toplote za uplinjanje; v tem primeru bodo emisije predvsem C02, drugih bistvenih emisij pa ne bo.
Podporo si je projekt TGE zaslužil tudi zato, ker ga razumemo v širšem kontekstu slovenske energetike (ZELENA KNJIGA za Nacionalni energetski program Slovenije.
Istrabenz bo še živel, a morda brez holdinga!
Prisilna poravnava obsega samo dolgove Istrabenz holdinške družbe,d.d. Koper v znesku 566,24 milijona evrov, ne pa tudi ostalih odvisnih družb v skupini Istrabenz, ki je v celoti zadolžena za znesek okoli 930 milijonov evrov, saj odvisne družbe (Turizem, Droga Kolinska, Instalacije poslujejo tekoče uspešno in bodo sposobne vrniti hipotekarne kredite. Če glasovanje upnikov ne uspe (za prisilno poravnavo morajo glasovati predstavniki upnikov s seštevkom najmanj 60% terjatev)- sledi nadaljevanje stečajnega postopka za holding. Odločanje o predlogu prisilne poravnave je torej v celoti v domeni upnikov. Pred glasovanjem morajo biti opravljene še mnoge aktivnosti.
Ker se v medijih pojavljajo tudi nejasne informacije o nadaljnjih postopkih v zvezi z dolžnikom, smo upravi holdinške družbe zastavili deset vprašanj, na katera nam je odgovorila Sonja Long.
Na predlog dolžnika je Okrožno sodišče v Kopru v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom Istrabenz, holdinška družba, d.d. Koper, 8. julija 2009 sklenilo, da se začne postopek prisilne poravnave nad dolžnikom: ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Koper. Cesta Zore Perello Godina 2, Koper.
Upniški odbor ima 9 članov: Bawag Banka, NLB, Kaertner Sparkasse, Abanka Vipa, Hypo Alpe - Adria Bank, UniCredit banka Slovenija, Banka Volksbank, Gorenska banka in NKB Maribor. Upravitelj je Boris Dolamič. Proti sklepu sodišča je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh, je v sklepu zapisala sodnica Darja
Ožbolt.
9. julija 2009 je bil izdan oklic o začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom Istrabenz, holdinška družba,d.d. Koper. Zadnji rok za prijavo terjatev je 10. avgusta 2009.
V postopku prisilne poravnave ni treba prijaviti terjatev oziroma pravic, za katere prisilna poravnava po drugem odstavku 160. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Torej ni treba prijaviti prednostnih terjatev, nekaterih zavarovanih terjatev in izločitvenih pravic. Upniki morajo plačati sodno takso. Prijava terjatev z vsemi dokazili - listinskimi dokazi (zneskom glavnice terjatve, obresti, stroški z uveljavljanjem terjatev...) mora biti vložena na sodišču v dveh izvodih.
Da bi prisilna poravnava uspela mora glasovati zanjo toliko upnikov, da se doseže kvota 60% terjatev!
Sodišče bo sklicalo prvi narok. Šele takrat se bo vedelo, ali upniki sprej emaj o predlog prisilne poravnave, saj si lahko kateri od njih (ali večina) zadnji hip tudi premisli. Če narok ne uspe sledi nadaljevanje stečajnega postopka, ki so ga že predlagali nekateri upniki.
Koliko nezavarovanih terjatev?
Skupni znesek nezavarovanih terjatev na dan 31. 3. 2009 znaša 566.237.486,52 EUR.
To so t. i. navadne terjatve z vključenimi obveznostmi iz jamstev
danih za obveznosti tretjih oseb. Dolžnik Istrabenz holdinška družba d.d. bi terjatve odplačeval vse do 31. 12.2014.
Iz tega je jasno razvidno, da ne gre za skupino Istrabenz kot celoto, pač pa le za holding, saj skupne obveznosti presegajo 900 milijonov evrov. Zavarovane terjatve s hipoteko niso predmet morebitne prisilne poravnave.
Kaj je dela holding, katerega predsednik je bil Igor Bavčar?
Istrabenz holding, d.d. upravlja z naložbami v odvisna in povezana podjetja ter angažira prosta sredstva v druge vrste finančnih naložb in ostala sredstva. Za poplačilo upnikov dolžnik namerava uporabiti za prodajo celotno premoženje, s katerim je razpolagal na dan vložitve predloga o prisilni poravnavi. Ocenjujejo, da bodo ostale povezane družbe sposobne vrniti preostale dolgove okoli 930 milijonov evrov.
Kdo so delničarji?
Naj večji delničarji na dan 31. 3. 2009 so trije. Imajo naslednje deleže v kapitalu: Petrol d.d., Ljubljana 32,63%, Maksima holding d.d. 25,86 %, NFD holding d.d. 13,99%.
Sledijo Maksima invest d.d. 5,63%, Diamond d.d. 3,53%, Finetol d.d. 1,31%, Goldinar d.o.o Koper 0,98%, Aktiva Naložbe d.d. 0,84%, Piblikum FIN d.o.o. 0,47%, Publikum Trezor d.o.o. 0,41% in ostali delničarji, ki imajo skupaj 14,34% deleža v kapitalu.
FK
V Kopru že javni politični prepiri
Koprski Socialni demokrati opozarjajo, župan se jim smeji
„Iz naših virov prihajajo informacije, da je Mestna občina Koper v hudih finančnih težavah, zaradi katerih nima denarja niti več za izplačilo plač“, je za novinarje zapisala Območna organizacija Socialnih demokratov Koper.
„V tem trenutku Mestna občina Koper (MOK) tako mrzlično odprodaja različna zemljišča - gre celo tako daleč, da iz pristojnih služb osebno kličejo posameznike, ki so kdaj koli v času županovanja Borisa Popoviča zaprosili za odkup kakršnega koli, celo najmanjšega dela zemljišč. Posamezniki, ki so bili klicani na občino, so nam poročali, da jim je bil ponujen hiter odkup zemljišča, za katerega so nekoč zaprosili, pa se na njihovo željo vse do danes ni odzval nihče iz MOK. V OO SD Koper smo mnenja, daje bila tudi nedavno nameravana prodaja delnic Luke Koper v resnici namenjena poplačilu tekočih izdatkov občine zaradi izpraznjene občinske blagajne. Prihodkov od prodaje tako ne bi porabili za druge nujne investicije v MOK, kot so to želeli prikazati. Prav tako je polnjenju občinske blagajne in reševanju očitne finančne krize namenjena tudi (7. 7. 2009) javna dražba za prodajo nepremičnin v lasti MOK, ki ji prebivalci Ankarana večinoma nasprotujejo z javnimi pozivi k bojkotu napovedane dražbe".
Na novinarski konferenci SD 7. julija v Kopru sta svoje poglede na stanje v Mestni občini Koper podala Jadran Bajec in Sebastjan Koki, ki sta obrazložila tudi kako j e Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti zadržalo izvrševanja nekaterih točk občinskih odlokov o programu opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne predele v Kopru.
Koki je tudi izjavil: „Ce ne bo dovolj prodanih zemljišč, na občini bo plač”, kar bi lahko kdo razumel, da občina nepravilno troši proračunska sredstva od prodaje premoženja.
Predsednik OO SD Koper Sebastjan Koki je na novinarski konferenci tudi izjavil: „Takšno očitno slabo finančno stanje je nedvomno posledica slabega gospodarjenja z občinskim denarjem in premoženjem. V OO SD se sprašujemo kako bo MOK finančno vzdržala v prihodnje, ko ne bo več na razpolago za prodajo ogromnih parcel in delnic strateško pomembnih podjetij. Očitno bodo ostali samo visoki obroki za kredite in lizinge ter astronomski stroški za vzdrževanje „turbo“ investicij, ki so itak v večini namenjene predvolilni promociji župana".
Na odgovor MOK ni bilo treba dolgo čakati
Še preden smo se vrnili v uredništvo smo že lahko prebrali odgovor Mestne občine Koper oziroma župana, ki vse navedbe zanika.
Mednarodni folklorni festival - MIFF 2009
Evropsko o rve n st	a§f^ll|
Na odprtem evropskem prvenstvu jadranju v razredu optimist, ki ga je v Strunjanskem zalivu v dneh od 4. do 12. 7. 2009 organizirala jadralna sekcija ŠD Piran, seje preizkusilo 100 jadralk in 147 jadralcev iz 41 držav s petih celin. Med slovenskimi reprezentanti je bila najboljša Lea Janežič. Dosegla je deveto mesto. Med slovenskimi jadralci je Toni Vrščaj zmagal v zadnji regati, sicer pa so prva mesta dosegli mladi jadralci iz tujine. Prvenstvo ocenjujejo kot uspešno.
Folklorno društvo VAL Piran je od 2. do 5. julija 2009 že sedmič zapored organiziralo mednarodni Folklorni festival Mediterana (MIFF). Osrednja prireditev - nastop folklornih skupin iz Kolumbije, Grčije, Ukrajine, Srbije, Italije, Hrvaške in Slovenije je bila v nedeljo, 5. julija 2009, v veliki dvorani portoroškega Avditorija. Nastopilo je sedem folklornih skupin. S svojimi plesi, ljudskim petjem in šaljivimi igrami so folkloristi navdušili gledalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotičke.
Festival je, kot so zapisali, po svoje edinstven, saj folklorne skupine nastopajo vsak dan hkrati na več prizoriščih, v dveh državah - v Sloveniji in na Hrvaškem.
Letos je bil festival na Slovenski obali - v Kopru, Piranu in na Bemardinu, pa tudi v hrvaški Istri - v Umagu. Zdi se, da so z izjemno živahnim nastopom ob glasbeni spremljavi v živo najbolj navdušili Kolumbijci, pa tudi Ukrajinci.
Organizacija festivala, ki so ga podprli sponzorji: Občina Piran, Mestna občina Koper, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter podjetja Luka Koper, Droga Kolinska, Splošna plovba Portorož, Mi Video, Soline Pridelava soli, na Hrvaškem pa Turistična skupnost mesta Umag, Občina Umag in drugi, je potekal v sodelovanju z Avditorijem Portorož, ZKD Karol Pahor Piran in hrvaškimi soorganizatorji Pučkim učilištem Ante Babič iz Umaga.
Res škoda, da take lepe mednarodne prireditve ne osvojijo obalni hotelirji (izjema Hoteli Bernardin), ki bi morali biti za takšno turistično prireditev najbolj zainteresirani, je povedal mag. Šušmak na zaključku festivala.
^ 1 - /
-e/ ;
- c*.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Več fotografij si lahko ogledate na wwn>.primorski-utrip, si
[Mali oglasi"
■	NAJAMEM HIŠO S PETIMI APARTMAJI * I V PORTOROŽU S POGLEDOM NA I
■	MORJE. Ponudbe po tel. ali sms:0049 ■ ; ! 171 931 88 44 Mail:goldklang@ I k instantemail.t-mobile.de
5. FESTIVAL PLESA PIRAN 2009
V četrtek, 25.6.2009, na dan državnega praznika in v petek, 26.6.2009, je bil Piran v znamenju 5. FESTIVALA PLESA PIRAN 2009. Organizator in izvajalec projekta je bila ZKD Karol Pahor Piran v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije. Soorganizatorji so bili: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Piran in Avditorij Portorož.
Urša Vidmar, Joseph Bunn, Anja Klašnja, Lucas Z u s c h 1 a g , T e t i a n a Svitlychna, Eva Gašparič, Ivan Kozjuk, Dana Petretič, Siniša Bukinac in Kleopatra Purice. Na violini jih je spremljala Petra Herič, na klaviaturi pa Dominika Naveršnik.
Foto: AKV - Primorski utrip
— m	F—
ur
Na letošnji razpis se je prvotno prijavilo 23 skupin nakar so 3 skupine iz objektivnih razlogov sodelovanje odpovedale. Festivala so se udeležili : Art društvo za promocijo plesa Sečovlje, Plesno društvo Elite Koper, Plesna skupina AŠKS Kremenjak Doberdob, Plesno društvo Srebrna Senožeče, Plesna skupina Mib Squad Ljubljana, Plesna skupina Metulj Piran, Plesna skupina MC T-rula Glasbene šole Trbovlje, Plesni klub Akademija Domžale, Plesna skupina TnT Crew Lranj, Plesni klub Wolfy Ljubljana, Društvo Interes Ljubljana, Plesna skupina Nambole Koper, Plesna skupina Oriental Djamila Domžale, Plesna skupina Lolji pop Dravograd, Halima in Anisa Škofljica, Twirling klub Piran, Plesna šola Hasna Jesenice, Plesna delavnica Tejči Kranj, Studio za orientalski ples Hava Lljubljana, Plesni klub Tinča Kranj.
V sodelovanju in v koprodukciji z Društvom baletnih umetnikov Slovenije smo letos v sklopu prvega festivalskega večera organizirali celovečerni Gala baletni program, v katerem so nastopili vrhunski baletni umetniki in plesalci tako tisti iz Slovenije kakor tudi tisti, ki v obdobju pri nas ustvarjajo. V pestrem programu odlomkov klasičnih baletov in plesnih predstav so nastopili: Tijuana Križman, Matjaž Marin, Nina Ogrinc,
V dveh festivalski dneh seje predstavilo skupaj 251 nastopajočih v starosti od 7 do 50 let s 69 plesnimi koreografijami klasičnih, neoklasičnih, sodobnih in izraznih plesov, orientalskega plesa, hip hop, modem, jazz ter shovv plesov. Kot vedno je osnovno vodilo organizatorjev pripraviti v našem mestu pravi, pravcati praznik plesa. V obeh festivalskih dneh si je prireditev po naših ocenah ogledalo preko 2100 gledalcev med njimi presenetljivo veliko tujcev.
Za pomoč pri organizaciji in izvedbi
festivala se organizatorji zahvaljujemo: Občini Piran, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Avditoriju Portorož, Krajevni skupnosti Piran, Turistično informacijski pisarni Piran, Skupnosti Giuseppe Tartini Piran.
Še posebna zahvala gre letošnjim donatorjem, ki so se odzvali naši prošnji:
Hotel Tartini Piran Splošna plovba Portorož Restavracija Pavel Banka Koper
Elizabeta Fičur, Vodja 01JSKD Piran
Zmagovalka 31. MMS skupina Jazz Station
Po enoletnem premoru se je v soboto, 27. junija, v amfiteater portoroškega Avditorija vrnil festival Melodij morja in sonca. Organizatorjem je uspelo povrniti ugled festivala s kakovostnim izborom skladb in prireditvijo, ki je bila na višji ravni kot v zadnjih nekaj letih. K uspešnemu večeru so zagotovo prispevali odlični voditelji večera Lorella Flego, Peter Poles in Katja Pišot, ki je prebrala rezultate glasovanja. Spomine smo lahko obujali z venčkom zmagovalnih skladb, ki so jih zapeli Anika Horvat, Tinkara Kovač, Slavko Ivančič in Andraž Hribar ob plesni spremljavi baletne skupine Metulj iz Pirana. Primorci so poželi bučni aplavz. Za zmago seje letos potegovalo štirinajst skladb, ki jih je strokovna komisija izbrala izmed 110 z javnega natečaja. Po seštevku glasov (strokovna žirija, radijske postaje, gledalci v Avditoriju in telefonsko glasovanje) sta si delili prvo mesto z istim številom točk skupina Jazz Station s skladbo Delam, kar se ne sme in Petra Pečkovnik s skladbo Še živim. Po pravilih festivala zmaga tisti, ki prejme višje število točk strokovne žirije, kar je uspelo mladi skupini Jazz Station. Tako je Petra Pečkovnik zasedla drugo mesto, tretje mesto pa je osvojil Janez Bončina - Benč s pesmijo Sol, poper in sanje.
Člani strokovne žirije so bili Jure Robežnik (predsednik), Mojca Menart, Damjana Kenda Hussu, Danilo Kocjančič in Patrik Greblo.
Zmagovalna skladba je prejela plaketo in denarno nagrado v vrednosti 3000 evrov, ki jo je podelil župan Občine Piran Tomaž Gantar.
Morda bi glede na ime festivala »Melodije morja in sonca« nekateri tudi radi slišali več pesmi, ki bi potrjevale izvor in avtentičnost zamisli o tem specifičnem festivalu. Fotogalerijo 31. MMS si lahko ogledate na www.primorski-utrip.si.
r ---------------------------------
I	NAROČILNICA .*
primorski u¥p
j IME IN priimek:_________
1 TOČEN NASLOV:
I
I
i POŠTNA ŠTEVILKA:
i
|	LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR
1 datum:____________________________________________ podpis:.
1
1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
| Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož	Qlf])(?©lf,lnri)©j
Julij 2009
mt
Ur
primorski uVp
KAJ NAM BO JESENI PRINESLA NOVA PROMETNA UREDITEV V OBČINI PIRAN?
Občima piraN
COMUME Dl Pl RAM O
Letos jeseni bo začel veljati nov Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Piran, ki ga je Občinski svet Občine Piran sprejel na svoji 21. redni seji, dne 07.07.2009. Odlok, ki je osnovan na predhodno opravljeni strokovni študiji in sprejetem strateškem dokumentu o mirujočem prometu, vsebuje številne predloge občanov, krajevnih skupnosti in civilne družbe, ki sojih slednji podali v obliki pripomb in stališč na izdelane strokovne podlage in predlog odloka v prvi obravnavi. Novi odlok je plod sodelovanja Občine Piran, stroke in javnosti.
V sodobnem svetu je dandanes težko najti mesto, kjer bi si prostorski stiski oziroma omejenim parkirnim zmožnostim navkljub ves čas prizadevalo prebivalcem in obiskovalcem na tak način olajšati življenje. Pri tem velja spomniti na enega najcenejših javnih prevozov v državi - mesečna vozovnica za občane le 4,2 € in ugodne vozovnice za obiskovalce občine. Še več, četudi je poglavitni namen nove prometne ureditve razbremenitev prometa v Piranu, je Občina Piran poskrbela za nadvse ugodne rešitve:
- prebivalci mestnega jedra Piran bodo za 10€ na mesec poleg vstopa in parkiranja v mestnem jedru ter zunanjem parkirišču Fornače lahko parkirali tudi v garažnih hišah Arze in Fornače, pri čemer imajo za parkiranje v mestnem jedru zagotovljen še vedno bogat, predvsem pa življenjski fond ur (240 ur na mesec poleti, 360 ur na mesec pozimi)
- ostali občani pa bodo z nakupom dovolilnice za 10€ na mesec pridobili pravico
polurnega vstopa v mestno jedro in 2-urnega parkiranja na dan v obeh garažnih hišah.
Bistvene spremembe nove prometne ureditve:
za območje mesta Pira n
•	vstop v mestno jedro Pirana je dovoljen le upravičencem z dovolilnico, ki je plačljiva.
•	območje Punte je opredeljeno kot območje za pešce, kjer je dovoljen promet z vozili le v času dostave,
•	do dovolilnice so upravičeni stalni prebivalci, lastniki nepremičnin, gospodarski subjekti, ostali občani in posamezniki, ki opravljajo dostavo,
•	obiskovalci in zaposleni nimajo pravice do vstopa, imajo pa možnost dolgotrajnega parkiranja v garažnih hišah Arze in Fornače, kjer bo ura parkiranja znašala 1,2 € in bo možno vplačati večdnevno ali mesečno parkiranje,
•	ostali občani z nakupom posebne dovolilnice pridobijo pravico do vstopa v mestno jedro za 30 min/dan ter do 2-urnega parkiranja na dan v garažnih hišah Arze in Fornače,
•	dostava je mogoča znotraj opredeljenega dostavnega časa in je brezplačna, izven dostavnega časa pa plačljiva po tarifi z namenom vzpostavitve reda pri izvajanju tovrstnih prevozov,
•	mestno jedro Pirana je opredeljeno kot območje kratkotrajnega parkiranja z
različno časovno omejitvijo parkiranja, in sicer glede na obdobje in vrsto upravičenca:
a) obdobje od 15.04. do 15.09. v tekočem letu (poletno obdobiel:
		čas kratkotrajnega parkiranja	največji dovoljeni prekoračen čas
k.p.			
1.	stalni prebivalci območja "staro mestno jedro Pirana"	240 ur / mesec	12 ur / mesec
2.	lastniki nepremičnin	2 uri / dan	2 uri / dan
3.	ostali občani	30 min / dan	4 ure / mesec
4.	gospodarski subjekti	4 ure / dan	2 uri / mesec
5.	dostava	(v skladu z 19. členom Odloka - dostavni čas)	
b) obdobje od 01.01. do 14.04. in od 16.09. do 31.12. v tekočem letu (zimsko obdobje):
		čas kratkotrajnega parkiranja	največji dovoljeni prekoračen čas
k.p.			
1.	stalni prebivalci območja "staro mestno jedro Pirana"	360 ur / mesec	12 ur / mesec
2.	lastniki nepremičnin	2 uri / dan	2 uri / dan
3.	ostali občani	30 min / dan	4 ure / mesec
4.	gospodarski subjekti	4 ure / dan	2 uri / mesec
5.	dostava	(v skladu z 19. členom Odloka - dostavni čas)	
•	območja za dolgotrajno parkiranje: javne površine ob ulici IX. korpusa, parkirišče ob obzidju ter parkirišče ob OŠ Cirila Kosmača, GH Fornače, zunanje parkirišče Fornače in GH Arze.
•	prekoračitev opredeljenega časa za kratkotrajno parkiranje je dovoljena različno za posamezne upravičence - prikazano v tabeli; neizkoriščene ure se ne prenašajo.
•	upravičenec do dovolilnice je vsaka fizična ali pravna oseba za 1 vozilo. pridobitev dovolilnice pa ni več vezana na gospodinjstvo,
•	tarife za uporabo dovolilnic so določene po vrsti upravičenca v točkah (1 točka = 1€)
		
		
		
Vrsta dovolilnice		Mesečno nadomestilo
stalni prebivalci mestnega jedra Piran		10 točk
gospodarski subjekti		80 točk
lastniki nepremičnin	(parkiranje v GH Arze in GH Fornače ter na zunanjem parkirišču Fornače)	60 točk
ostali občani		10 točk
dostava	(po tarifi iz 19. člena Odloka)	
• nova prometna ureditev bo začela veljati s prvim dnem obratovanja GH Fornače, o čemer bo javnost obveščena z objavo sklepa župana,
•	prvo leto izvajanja Odloka predstavlja prehodno obdobje, v katerem se izvaja monitorina. kar pomeni, da se bodo v primeru ugotovitve potrebe po posameznih spremembah, le-te tudi izvedle.
za območji Portorož in Lucija
•	Na območju naselij Portorož in Lucija se ob cesti Obala (od križišča ceste Obala, od območja, kjer stoji objekt Turistice, do semaforiziranega križišča s Podvozno ulico) plača parkirnina za kratkotrajno parkiranje (do 3 ure) po naslednji tarifi:
a.	) poletna tarifa (od 15.04. do 15.09. tekočega leta):
- vsaka ura parkiranja (dovoljene so največ 3 ure parkiranja)	1,2 €
b.	) zimska tarifa (od 01.01. do 14.04. in od 16.09. do 31.12. tekočega leta):
-	1. ura	0	točk
-	2. ura	1	točka
-	3. ura	2	točki
Parkirnina za dolgotrajno parkiranje na plačljivih zunanjih parkiriščih na območju naselja Portorož (po 23. členu Odloka) se plača po tarifi:
- vsaka ura parkiranja	1,2 točke
Čas dostave na območju naselja Portorož je isti kot na območju mestnega jedra Pirana.
Za uporabo javnih prometnih površin za dostop na pomol v Portorožu za dostavo blaga za uporabnike (najemniki objektov) velja prometni režim, ki velja za dostavo v mestu Piran, v skladu z 19. členom Odloka. Parkiranje na območju pomola ni dovoljeno.
•	Na območju naselja Lucija se ob cesti Obala (od Zdravstvenega doma Lucija do TPC Lucija) plačuje parkirnina po celoletni tarifi, in sicer:
-	1. ura	0	točk
-	2. ura	1	točka
Parkiranje na omenjenem območju je ob delavnikih od 7. do 17,ure in ob sobotah od 7. do 13. ure plačljivo, ob nedeljah in praznikih pa brezplačno.
•	V Luciji je na makadamskem platoju v marini za občane in obiskovalce občine zagotovljeno brezplačno parkiranje, v neposredni bližini pa je možna uporaba javnega prevoza po ugodni ceni (za obiskovalce: 20 voženj = 6 €)
za obmogi Fiesa in Strunjan
Na območju naselij Fiese in Strunjana ni sprememb, opredeljena so javna parkirišča za dolgotrajno parkiranje, kjer se obračunava parkirnina ie v času poletne sezone.
Strateški dokument o mirujočem prometu in Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Piran sta objavljena na spletni strani www.piran.si.
OBČINA PIRAN